14. številka. I^1 tmdM^J*.) V Trstu, v četrtek dne 1. februvarja 1894. TeŽaj XIX. „BDIlll___ i ah tja po trikrat na to4on V isttih it-danjih »k torkih, četrtkih i« sobotah. Zjotrtnju izdanju iz-oli g. uri zjutraj, ve^-rn« p» «1» 7. uri iveiar. — Obojno izdanje stana: M J.dtn hiiki . f. —.90, iz*«* Aratrij« f. ].«• u trt aitM«. . . 2.tO . . «,— k* vol i«t« . .. &.— . , , M vm lata ... 1« — , . . Nt Hrtih krti ^toim urttolN M r.t je«l|a Mir. Pataatičpe itsvilk« u dobivaj« t pr*-dajtlnlatli tobaka v Trttu po a n?4., V Gorili po S nvi, Sabvtno Ttiirnt iidanja v lr§iu a nfi., v GorUi « a«. EDINOST Oglasi •« rafuno po tsrifu t petitu; ta na*l.)tr t. (ful>«limi črkami •• pla^uja |>roator, kolikor obsega neradnih rritkt. t 'o -Imiiu osmrtnice in j arntuahTale, domaći očitni itd. »e r iL'unajo po pogodbi. V«i dopiii naj te poiiljajo ur«dniitvu : ulica Caaerma it. 13. Viako pitrao nori biti frank orano, kar nefrankorana m na npn-j jmajo. Rokopisi »e na rrafajo. Naročnino, reklamacija io ogla*« tprs-jatna upravniitvo ulica Caterma 18. Odprto raklaaaeije to protte poštnine. Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. „ T mNUHM J« mmi t' Ponemčenje Avstrije. Za ddbe cesarja Jožefa zibal se je našim diplomatom pred očmi idejal nem-ško-jednotne Avstrije. Takrat so menili, da le pot sistematičnega germanizovanja dovede Avstrijo do velikosti, sijaja in trajne sreče. ▼ dosego tega cilja upregli so ves državni mehanizem. — A ni jim Slo izpod rok: poskus za preustrojitev Avstrije v jednotno državo z izključno nemškim značajem ponesrečil se je po* popolnoma. A tega ne smemo pozabiti, da se je ponesrečil fie v oni dobi, ko so nenemške narodnosti dremale v popolni nezavesti, ko se še ni bila vžgala ona iskra, katera vnema dandanes srca po vsem izobraženem svetu — narodnostna ideja. Takrat ni bilo ni agitatorjev, ni „rusofilskih učiteljev", ni „hetzkaplanov"; takrat ni bilo ni časopisov, ni poučnih knjig, kateri bi bili poučevali slovanske narode o dolžnostih do samega sebe, do svoje krvi in do svoje — časti. Samozavest bila je takrat neznan pojem mej nenemškimi narodnostmi. In vendar se je ponesrečil eksperiment popolne germanizacije naše države, da-si so mu bile razmere kar najugodneje. To je menda najbolji dokaz, da je po-neinčenje avstrijskih narodnosti nemogoče v sedanjem okvirju države. Kar ni bilo takrat mogoče, ko so dremate neneinške n&rodnosti, je izključeno dandanes, ko so se probudile te narodnosti, ko bdć in čuvajo nad svojimi pravicami. Ponavljamo torej: ponemčenje Avstrije je absolutno nemogoče v okrilju sedanje avstrijske države; ta želja naših nasprotnikov mogla bi se uresničiti še le na podrtinah te staro-Blavne države. Usoda naše države je tesno spojena z usodo pod nje okriljem živečih slovanskih plemen: kolikor krepkejši se razvijajo ta lojalna a čvrsta plemena, tem bolj se utrja podlaga dinastije Habs-burgov. Tako nas ne uCi samo zgodovina prejšnjih dob, tako naoi pravijo tudi dogodki slehernega današnjega dne. Ako smo torej prišli do prepričanja, da je ponemčenje nenemških narodnostij avstrijskih nemogoče v sedanjem okvirju nafie države in da bi se ta cilj mogel doseči le na podrtinah države, potem moramo priti do resnega in odločnega vprašanja: ali smemo smatrati pravimi in odkritosrčnimi patrijoti vse tiste, žal, PODLISTEK. « 99 Dogodbita is oaia Tatica, — Spita! Dobrino (Dalje.) .Prav govori, psa v !• Šepetale eo ai ženske. .Kar j« itkal, to je dobil«. Seveda na glaa ti ni nobant upala siniti. Žgan jih je pogledava!, da ae je kar bliakalo. Zatulil je kakor sver, aabruail goapodu Žetku t obrta neko aurovoet in hitel domov. .Uboga Marija!" idihovale ao tedaj dekleta oa vea glaa in tudi iene ao jim pomagale. To je bilo učitelju akromno zadostilo. Mnogo Ijudatva ae je sbralo iati dan pred Žg anovo biio. Hudomuineži, katerih nikodar ne manjka, uganili ao ie davno, da ae bo moralo odalej rekati prav aa prav pri Baatianu, sakaj danea je draibt, in kedo drugi bo kupit vae, kot Baatiano; aaj je ie aedaj akoro vae njegovo: Žgan, njegovo po-seatvo in — Marija, Baatiano ali pa njegov atrije bo kupe«. Razlike v laatuini Že tako da mnogoštevilne in vplivne politike, koji vporabljajo vse svoje dnševne in gmotne sile v to, da bi dosegli to, kar je mogoče doseči le na razvalinah Avstrije? Ali je njihova politika zares „avstrijska", ali ni marveč le nemško-strankarska ? Zgodovina nastanka in razvoja monarhije Habsburgov do nje sedanje oblike nam pravi, da Avstrija ni bila nikdar nemška drŽava, ampak, da so se razne narodnosti in razna plemena prostovoljno in po pogodbah združile v jedno mirno družino, — Avstrijo. V nastajanju Avstrije ne vidimo ni zmagovalcev ni zmagancev, ampak le Btranke, prostovoljno sklenivše pogodbo za vkupno življenje. Avstrijska država je družina raznih pokrajin in plemen, katere člani so mejseboj povsem jednakopravni iu nijeden član nima naslova, iz katerega bi mogel izvajati pravico do nadvladja nad drugimi. Te pravice nimamo mi Slovani, a jo iBtotako nimajo Nemci, Italijani in Madjari. Pri tem ni nikacega pomena, ako se je morda jedno pleme kulturno nagleje razvijalo nego drugo, kajti na zaostajanju ni krivo dotičuo pleme samo, ampak so krivi zgodovinski dogodki. Ali naj n. pr. slovanska plemena trpe na tem, da so mo rala nekdaj se svojo krvjo braniti zapadno kulturo proti besneeemu Turku in tako omogočila drugim ntirodom, da so se mogli mirno razvijati? Ali nimamo Jugoslovani velikanske zasluge za evropsko kulturo? Gotovo! Mi srno nekoliko zaostali v kulturi le tednj, ko smo se svojo krvjo branili ifto kulturo, lu sedaj naj bi nas v plačilo tlačili uprav tisti, koje smo branili se svojim hrbtom, da ni ob njih pljuskalo besneče valovje viharnih zgodovinskih časov?! Ne, to ne le ne bi odgovarjalo čutu pravice in hvaležnosti, ampak tudi no procesu, po katerem je nastala Avstrija. Prava zgodovinska podlaga naše države je stroga jednakopravnost vseh seitavljajočih jo delov in kdor hoče šiloma rušiti to nje staro zgodovinsko podlago, ta je nje najhujši neprijatelj. Ponavljamo torej: ponemčenje Avstrije ni mogoče v sedanjem nje okvirju in bi se dalo doseči le na nje razvalinah; zato pa prijatelj Avstrije ne more želeti takega nevarnega eksperimenta. Ako se mi Slovani upiramo ponemČenju, želeČ ostati, kar srno bili dosedaj: zavedni avstrijski Slovani — tedaj kažemo, da umemo zgodovinski razvoj države in da jej hočeiuo v duhu tega razvoja za- ne bo. Domačin ne bi kupil na dražbi aoae-dove hiše, niti ko bi mu jo ponujali sa tri groie. Taka je pri nas navada. Boben poje: prviA! tra-ra-ra-raf — drugič 1 tra-ra-ra-ra t Kedo dk već? Tra-ra-ra-ra I in tret— Ni te larekel. Hiia in poaeatvo je goapoda Baatiano Favento. To amo vedeli vai, da bo nazadnje. Drugače ni moglo biti. Tedaj priteče Baatianu ta hrbet gologlav in raaburjen atari Žgan ter mu nekaj zaio-peta. Ta ae vzradoičen obrne h klioarju in načelniku družbene komiaije, rekoč : „Goapod Jernej Žgan je obljubil 10 gld. več*. Dražba ae je končala. Hiia je ostala Žganu in poatatve je oatalo mi pet njegovo, daai plačano s Baitiauoviiu denarjem. Malo trenotkov pred tem veeelim dogodkom ae je vršil v Marijini aobi pri Žga-novih — aedaj ae lahko zopet tako reče — sledeči priioe: Mati je jokala za hčerinim hrbtom, naslanjajo obras na njeno ramo. Marija je < motnimi očmi irla pred-se in molčala. Tedaj prilomaati v aobo oče Žgan in upijo na pol besne: »Zdaj imati t Pregnali nti bodo. Na gotoviti trajni obstanek, sloneč na sreči in zadovoljnosti nje prebivalcev. Politiške vesti. Deželni zbor dalmatinski. V aeji dne 30. m. m. je govoril poal, Biankini proti o. kr. pokrajinakemu Šolskem? avčtu. Omenil je, da je oanovni pouk premalo hrvatak. Vodja srbske stranke, Đ j o I a n o v i Č, pobijal je Biankiuijs, trdeč, da je naalov pouku ultra hrvatak. Skuftal je dokazati, da Hrvatje niao •uarali pripoznati prava arbakemu jeziku, »bok čeaar ao lačele propadati iole. Glavni vzrok tema propadanju, trdi Bjelanovič, pa je ta, ker ae zanemarja popolnoma pouk ,v kraanem jesiku italijanskem in t atoveči književnosti italijanski." (Galerija in arbsko-italijanakt manjiina ploaka). Potem je iijavil poalanee Salvi v imenu Italijanov, da bode glasoval proti iolakemu proračunu, hoteč a trm pro-teatovati proti aanemarjenju italijanskih iol. Napadal je vlado, kateri jo očital, da prezira Italijane, a poapeiuje Hrvate. — Poal. Ka-ramanjo dokazal, da v Dalmaciji ni Italijanov. — Ta aeja sopet dokazuje jasno, na kakftnem staliiču ao .bratje" Srbi v Dalmaciji. Komentarja ni treba. Nsftl socljalno-dsmokratjs. Vodstvo avstrijske aocijalno-domokratiiko stranke na Du-u »ju je aklioalo, sporazumno s socijalno-de-mokratiikimi vodji t ramih pokrajinah, svoje priatasu na občni zbor, kateri prične nt Veliki petek ter bode trajal teden dnij. Nt dnevnem redu ao med oatalimi te-le točke: Rasvoj organizacije, aploino volilno pravo, •ploini itrajk, 8 urno delo na dan, prtinik dne 1. maja in ie rasne druge lepe atvtri. Razprava preti .Omladini*. Due30. m. m. ao nadaljevali čitanje zasliinih sapianikov prič in iapraševtli ao ntdaljt razne priče. Teh je vkupno 185; staliianih je doalej 75. Srbija. Is Belegagrada poročtjo, dt bodo v krttkem imenovani rasni novi prefekti i« ntprednjtike in liberalne stranke. Radikalno novinarstvo piie od dne do dne oatrejie, a vltdt pridno pleni rtdiktlne liate. Bolgarska Koburžtn je objtvil dne 80. m. m. v posebnem razglasu bolgarskemu narodu, dt ae mu je porodil ain. Dete (bodo kratili nt ime Boria. (Mordt po etrju, alo-večem preoanovtlcu Boriau Fedoroviču Go-dunovu, f 1605. Ur.) Novorojeni imt ie aedtj lepih čtati in naalovov ; med oalalim je: prino Tirnovaki, prino bolgaraki, prestolonaslednik bolgarski, vojvoda Saaonaki, vitea prvegt in četrtegt razreda vojaikega hrabroatnegt reda, nositelj ovratnico Aleksandrovega reda in za- stara leta nas bodo vrgli ut cesto, ko aem upal preživeti ie nekoliko lepih dnij poleg svojega otrokt! Ktj pravim otroka P Mtrija, moja hči niai več! Takoj ae poberi strani, tli pt reoi, da vztmei Baatiana, a tem pa resii mene in mater avojo tolike sramote t In ti, žena moja, ki si jo doalej podpihovala in jej pomagala gojiti prazne aanje, kakorine beremo v romanih, povoj ji, reci ji vsaj sedaj, da je življonjo resno, življenje ni roman. Sedaj vidii, kaj se je zgodilo valed njeuo in tvoje trme. Prodani amo, pregnani smo, ub I Reci ji, najarčneje te prosim, reci ji, naj ga vzame. Uh, boben že poje tretjič, uh, prodani, pregnani.. .* Starec ostane srodi sobe, pogled mu jo kalen, zobje mu sklopečojo in ikrepljejo strahovito. Sedaj pa sedaj oiino a pogledom nepokorno hčor. Pogled mu je bil živ kakor atrela. Tedaj stegne mati hčeri obe roki okolu vrata, krčevito jo atitne k sebi, poljubi na čolo, kakor jo nekoč poljubljala otroka ter vzdihne; .Izgubljeno jo, Marija, vse je izgubljeno I Prosim te, kakor te niaau prosila ie povednik 4. brigade pehote, 4. brigtde konji-itva ter tretjega topniikega polka. Kaj ie le bode, ko enkrat doraate t P — Prebivalstvo je baje jako navduieno, meato Sredeo je v aaatavah in razsvetljeno tri dni aaporedomt. Italija. Veati iz Palerma zagotavljajo, dt bode izjemno atanje v Siciliji preklicano vae-kakor ie pred otvorenjem poal. zbornice. General Morra ostane baje kot prefekt v Palermu; dobi poaebno vojaiko pooblastilo, Veljavno za vea otok. — Dne 80. m. m. je pričelo vojno sodiiče svoja obrtvntvtnjt proti deaeterim osebtm, zatoionim prekrieajt raz-orožnega ukaza. Obsojeni ao vai nt 8 do 17 mesecov zapora. — V Masai ao naili neko tajno tovarno orožja. Lastniko in isdolovalce orožja ao zaprli. Hiine prciakavo in zaprtja v Ctrvari ao na dnevnem redu. Danea pride baje v Carraro gen, Hentach, ki izroči v nedeljo na vojnem trgu alovoano kolajne odlikovanim orožnikom. Protiitalijanske demonstracija v Švici. Kakor smo sporočili v večernem izdanju 13. itev. .Edinosti* z dnu 30. min. m. med po-litiikimi voatmi, demonstrovali ro anarhisti v Curigu pred italijanskim konzulatom. O toh demonstracijah javljujo nadalje, dt je izjavil italijanaki odposlanik v Brnu predsedniku saveznih pokrajin ivicarakih, dt baje polioija v Curigu ni atorila pravočasno potrebnih korakov, a katerimi bi mogla ztpročiti napad na italijanski konzulat. Predsednik zavemih pokrajin je obljubil, da zaukaže atrogo preiskavo. Razne nemike hujaktčo so izgnali ia Švico. Francoska poslanska zbornica. V aeji dne 30. m. m. je interpeloval poalanee Locrojr o vojni mornarioi, katera atoji državo aieer lep dentr, t vendar da je alabejia nego pa mornarica trozvese. Kiitikoval je mornariiko topniČaratvo, nedoatatno utrdbo priataniič in alabi materijal. Revolucija V Braziliji. Uporniki ao ai osvojili dne 30. m. m. meato Portmadamo in oblegajo Niohteroy. Različne vesti. .Sokolova" maskarada. Opozarjamo, dt bode le onim mtakam dovoljen vatop, katero M Izkažejo Z vstopnico. Treba je torej, dt ae ona goapAda, katora namerujejo priti maako-vtut, pravočasno preakrbi s vstopnicami, Vatopnice ae dobivajo v Dolenčevi tiakarni. Sokolova aaskarada kaže biti letoa poaebno sijajna in zanimiva. Doila nam je rtvnokar zanimiva veat, da pride letoa na Sokolovo maskarado velika skupina iz Matu- nikdar". O zadnjih besedah ae spuati pred njo na kolena. Tedaj so šele Marija vadrami is neko otrplosti, odskoči in vaklik/iu : .Ne, mama, aamo tega no ! Saj preatanom vae, vae. Zgodi ae karkoli, aamo da vi no boato klečali pred menoj. Raje bodem jas vala žrtev". Mali jo ostrmela, opazivii Marijo zopet tako juna&ko. Hotela jo z zadnjim činom aamo soprogu pokazati, koliko ai jo že prizadejala in pa da ao njene proinjo vse zaman. Rova se je udala. Očeta ao pa hčerine besede predramile is obupnega mrtvila. Sroe iuu jo urneju zaplapolalo, ko je aliAal, da je zadovoljna. Žrtev, aevedH, to mu je bil neznan pojem. .Torej ros I* tadero ae pol v jezi pol v radoati. .Bog in sveta Devica mi pomagaj nositi ali pa odložiti to breme", dejala je Marija in sn tesneje oklenila matere. Tedaj Žgana ni bilo več v sobi. Tri so je mod množioo pred biio do BaBtiana. (Dalje pri'i.) lipntamakonga. Pripeljejo ee s velikim zraku-plotom, kojega bode vodil •lavni Barbiquen e svojimi prijatelj1: Tutupicom, Eckoou, Lulufigolum, Ovapukoos, Vatamarkom, Ara-quiputu, Dulipikoui, Ćulom, |rkulil«m, Siku* lom, Ohopskom, Kukorikota, Ouoanuom, Lu-lapom in Asnridililom. Tudi .Mihec in Jakec* priila bi rada leto« na Sokolovo maskarado, a ialibog slabe flnan^ue rasmere letoinjega leta in velikanski pomankljaj jima ne dopuića. Zato ostaneta isti večer pri starem delu tam doli.....A osramoćena pa vendar neieta biti, in sato braojavila sta na slavno družbo ,elownov* v New-York, koja je bila pred dvema letoma na maskaradi, da bi jih ona nadomeatovala. Ti, kakor čujemo, so se jim odsvali in v ta namnn prideta na Sokolovo maskarado brata clowna Indianopali in Papecatepetl. Vkrcala sta se baje ie pred tedni v Trst, a straini vihar tanosel ju jo slučajno na njihovo ne-srečo na otok Sicilija. Tam so jih celd zaprli mej one izgrednike, in ie le ko sta se ska-sala s vstopnicami, da gresta na Sokolovo maskarado v Trat, so ju ispustili. Zdaj jo pa baje mahata kar pei skozi Italijo naravnost proti Trstu. Z« podružnico ev. Cirila in Matoda na Grttl je daroval F. S. 1 krono. VtMlifini odtok tadruinikov »Rojanskega posojilnega in konsumnega druitva" napravi prihodnjo soboto koncert s plesom v prostorih aDruitvene krčme* rečenega druitva v Bojanu. Iamed izbranih toček omenjamo krasen Roojančičev »Venec narodnih pesmi*, samospev A. Nedveda , Kranjska deiela* in Koejančičev .Oblaček* i dvospevom baritona in tenorja. G.ca Mikelić boda deklamovala Silvestrovo ,Čmogorko* in zgolj domači di-letantje bodo proiivajaii mićno igro „Svoji k svojim". Pri konoertu sodeluje is prijetnosti močan pevski ibor se solisti: Ferluga, Bole in Vončina. Po končanem vaporedu se začne ples, ki bode trajal do jutra. Začetek ob B. uri zvečer. Vstopnina k besedi 20 kr. sa osebo; vstopnina k plesu 30 kr. ia moške in 20 ta ženske. Ker se ta dan, kolikor nam inano, ne napravi v mestu noben aličen koncert, nadejamo se, da se toliko meičani kolikor okoličani mnogobrojno udeleić te veselice tem bolj, ker je čiati nobiček namenjen v dobrodelno svrhe in v nakup glasovira, da bode možno odseku tudi v bodoče prirejati jednake veselice. Obrtnl|sko druitvo v Barkovljsh (vknji- iena zadruga i neomenjeno saveto) bode imelo dne 15. febmvarja t. I. v lastnih prostorih ob 6. uri popoludne svoj redni občni abor se sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo 0 druitvonem delovanju in odobrenje računa aa*I. 1893. 4. Posameini predlogi. 5. Volitev novega odbora. Slovonsko flollce za monjico. Glas „Edinosti* ni bil glas vpijočega v pničovi, kajti finančna direkcija je ugodila željam slovenskega občinstva v Trstu ter te dni tapove-dala rasnim prodajalcem kolekov in snamk, da jim ju v prihodnje prodajati tudi golice a slovenskim tekstom sa menjioe. To ukrembo flnanč. vodstva pozdravljamo i veseljem, če« prav nam slavno isto ni dovolilo drugega nego kar nam gre po zakonu. Skrajni čas je bil tudi, da so nam aa nai poiten denar posluži 1 golicami v naiem jeziku. Se ve da je ta odredba priila na nos tudi židovakemu „Pie-colu*, kateri meni, da bi ao moglo slovenske gotice prodajati v Ljubljani in Zagrebu, ne pa v „laikem* Trstu. No, se mu ie pomiri vroča kri. — Manjka pa ie zmirom po tr« žaikih tobakarnnh slovenskih voznih listov, po katerih naii trgovci popraiujejo že tdavna. Tudi ti naj ae uvedejo ter so zadosti tako akromni želji tržaikih Slovencev 1 Prepovedana vožnja. Mestni magistrat objavlja, da je od 27. januvarja t. 1. naprej prepovedano vositi s živino napreženimi vozovi po ulicah Punto del Forno in Cavaszoni, ki voditi w mestnim magistratom v klanec proti sv. Justu. Kdor vozi s Živino kljubu tej prepovedi, bode kaznovan t denarno globo do 60 gld. Izpod Črnikala ae nam piie: Tukaj pod Ćrnikalom je na Katinari o. kr. poštni urad, kateri ima zvezo s c. kr. poitnim uradom na Kozini. Od tu do Kozine je 4 ure. Ta kos državno ceate je izpostavljen najhujši burji. Vsled tega je bil zadnje hude zimske dni promet ustavljen, večkrat pretrgan, ker nimamo poitnega voza, ampak U poitnega sela. — V takih hudih dnevih, ko burja meče vse ob tla, na bi se upal uikdo niti na kratko pot, kamoli ua tako dolgo samotno ia nevarno pot. C. kr. poita na Katinari ima maogo prometa, posebno pa v jeaenskem in simskem času, ker prihajajo tod mimo in ae ustavljajo skoraj vai Kranjski vinski trgovci, ki pobirajo boljo kapljieo od Črnikala dalje doli do Motovuna in po Rižanski cesti do Kopra. Vsled tega ima c. kr. poita na Katinari mnogo denarnega prometa, katerega nosi en sam človek po tako samotni cesti. Denarne in pisemske poiiljatva n« tehtajo mnogo, 4 Bog pomagaj, kadar kdo naroči kak aa-bojček (paket)! Ako tak paket telita več kot pet kilogr., ga poitni sel ni dolian nositi. Kaj pa, ako je več takih paketov 11 To pa se večkrat dogodi, ker pod Črnokalski poitni okraj spada nad 30 vasi, med temi 4 iole in 3 župnije. Gospodje učitelji in duhovniki morajo akoraj vso uradne, osebne in tudi hiine potrebe naročevati po poiti. Zato se dogodi često, da taki paketi, ako jih poitni sel no more vzeti, leie lahko oele tedne na Koaini. Prosimo tedaj slavno c. kr. puitno ravnateljstvo, da bi ukrenilo, da bi ii Črnikala na Kosino vosil redni vsakdanji poitni vos. To bi mnogo koristilo in gotovo tudi telo povsdignilo poitni promet. Slaba tolafba. Triaiki listi so te dni po« ročali uspehe takoivanega „affidavit" aa Ita« lijansko rento na tržaikem trgu. S ponosom poroča „II Piccolo*, da ao Trlačani uložili preko 60 milijonov lir svojih prihrankov v papirje italijansko rente. Temu pripisuje imenovani list veliko vainost. Će pa obrneš uprav isti list ter pogledai borane ceno, vidii, da je ista renta padla na 73 Hrt dočim je nedavno bila na 94—06 lir. To pa pomeni, da ao posestniki italijanske rente v Trstu v par mesetih Izgubili okolu 12 milijonov lir ali 6 milijonov goldinarjev. Te važnosti italijanske rente pa „M Piccolo* noče omenjati I Tajna klavnica. Dno 30. min. m. našli ao pri mesarju Domeniku Galliju pod njegovo mesnico na trgu Barbaoan hit. 1 tajno klavnico. Zaprli so njega in njegove hlapca. Poslednje so atavili aopet na prosto, Gallo pa ostane v taporu. Isti ima tudi drufco me« anioo v uliei Ss. Martiri. Gallo je baje klal tudi bolno živino. Povišana kazen. Naii iitatolji ae iiveetno ie spominjajo porotne raaprave, katera aa je vršila novembra meseoa pred triaikim porotnim sodiščem proti Grku Kritiko s*u, ob-tošenemu ubojstva in goljufije. Kritikoa je bil ustrelil dne 14. julija nadporočnika Leopolda Ledenika v ulici S. Giovanni. Porotniki ao ga spoznali pri konečni obravnavi dna 17. novembra 1893. nekrivim ubojstva, krivim pa goljufije, na kar ga je obsodilo aodišča na 3'/» letno ječo. Kakor amo objavili ie takrat, prizval se jo dršavai pravdnik proti kaani na najviie sodiiče. lato je poviialo v raspravi dne 30. t. m. kazen na petletno ječo. Kritikosa in Steiukeja, kateri poslednji je obsojen na 18meaečno ječo, kar je na par-uiku „Vindobala* napeljal vroči par v kotel, kjer ao delali itirje kotlaraki vajenai, odpeljali ao dne 30. min. meseoa v Knperako kaznilnico. Štrajk v mlinu „Econono* Dne 29. t. min. m. ustavili ao delo razni delavci v mlinu „Eoonomo". Dne 30. min. m. opoludne zbrali ao se delavci pred mlinom, toda izgredov ni bilo. Na lice mesto je priiel policijski svetovalec g. Budin s rasnimi stražarji. Zaprli ao nekega Franja Dea^onville, francoskega podanika, delavca v tukajinjem tehničnem zavodu. Dessoimlle je bil baje duia in vodja itrajku. Danes so strajkajoči zopet na delu. Nova čistilnica za petrolej. Kakor poročajo z Dunaja, namerj« kreditni savod osnovati delniško družbo, katera naj bi zgradila novo čiatilnico ta petrolej. Družba bi uporabljala bogate vire petroleja v Droho-vicih na Galiikem, kateri so lastniitvo kneza Ljubomirskega. Shod brezpoeelnlh deleveev. Dne 29. t. m. je zborovalo na Dunaju okolo 1500 brezposelnih delavoev. Med zborovanjem nastal je pretep s socijalisti, vsled česar je polioija razgnala zborovalce. Obsojeni ponarejale! bankovcev. Preteklega petka bila je v Celju rasprava proti Italijanoma Jakobu Agostino in Rosariju Cro-atto, obtoženima ponarejanja avstrijskih pet- desetaViv. Agostino js dobil 5 let, Croatto pa 3 leta teške ječa. Zadosti časa bodeta imela oba, premiiljevati o tem, koliko velja avstrijski petdosetak v italijanskih lirab. Policijsko. Mitarju Josipu Vezi emu, sta-nujočemu v uliei Madonnina, ukradel je ae« potnaa tat srebrno uro, vredao 15 gld. — Dne 30. t. m. ao saprli v novem pristaaiiču I8letnege brezposelnega tidarskega pomočnika Antona R. it Trsta, ker se je ukradel aa italijanski parnik „Annina*, da bi tam odneael, kar bi ma priilo pod roke. — Gostilničarju Antonu Kumarju, stanujočamu na Vrdeli hit. 136, odnesli so neznani tatovi nekoliko kokoii, vrednih 16 gld. Zopet pred-pustna pečenka zastonj ! Sodnljeko. Zaradi tatvine so obsojeni: 27letni porlačevalec Matej Hladnjak is Oger-ske, 22letna hiiina Ana Planiniek it Ligatea in 35letna kuharica Rotalija Črne it Ljubljane. Poslednji dve ste ukradli dne 24. novembra min. leta nekaj perila svoji na smrtni postelji ležeči gospodinji Mariji Suha-dobnik, stanujoči r ulici Belvedere in isročili ukradene predmete Hladnjaku, da jih proda. Istega pa je aapasil nadtornik stražarjev g. Nučič in ga po kratkem iaprašavanju spremil v tspor. Kuharica črne, katera ja bila Še park rat obsojena taradi tatvine, je dobila 8 mesecev ječe, ostala dva pa po 6 meseeev. — Tri mesece ječe je dobil 27 letni tešak Just Biajak is Vipave. Zapravil je bil avo-jemu gospodarju, trgovcu Henriku Breaniku, tnesek 52 gld. Zatoženi se je kesal svoje pogreške in odkritosrčno prianal isneverjenje. Obsojeni ubijalec. Justa Lavrenčiča, kateri je kot dejanski slušbujoČi domobranec tabodel dne 25. avgusta min. leta na Velikem trgu prodajaloa Domenika Mušico, obsodilo je vojaško sodišče v Ljubljani na šest letno ječo. Prebivalstvo Ruelje se ceni sedaj na 124 milijonov dus. Od leta 1891 se ja pre. bivalstvo pomnošilo aa več kakor 5 milijonov. Ako bode prebivalstvo tako naraščalo, kakor do sodaj, bode v Rusiji Čes 40 let do 200 milijonov ljudij. Koledar. Danes (1. febr.) Ignacij šk. mu5.; jutri Svečnioa (Darovanje gospodovo). — Zadnji Lrajee. — Solnee iside ob 7. uri 31 min., sotoni ob 5. uri. — Toplota, včeraj: ob 7. uri zjutraj 6-5 stop., ob 2, popoludne 11*5 stop. Najnovejie vesti. Praga 31. Kot priča saaliiani morilec Mrve, Dolešal, isjavlja, da je umoril Mrvo ▼ drušbi s Dragaunom is lastnega nagiba( ker se je Mrva sam hvalil svojega ovaduštva ter pripovedoval, da dobi sa vsakega, katerega denejo v zapor, 6, sa vsakega vodjo .Omladine* pa 16 goldinarjev. Neposredni povod, da je umoril Mrvo, bil je ta, da jo Mrva peval neko poljsko pesem, v kateri se govori o isdajatvu. Predsednik oposarja aa protislovje a isjavo, kojo je podal Dolešal v predpreiskavi, ko je rekel, da ga je govor dra. Herolda v dršavnem aboru vspodbudil do rečenega čina ia da so ae priprava sa ta čin isvriile ie prod pevanjem dotične poljske pesmi. Peterburg 81. Poročilo adravnikov pravi o stanju oara, da temperatura telesa pada in bronohitis ponehuje. Zdaj pa sdaj pojavlja ae kratko spanje. Beligrad 31. Ministerstvo se je popolnilo. Naprednjak Mijatovič prevzame finance, liberalce Neiič, rektor viaoke šole, pa nauk. Dotični ukaa iside jutri. Pariz 31. Komisija sa pomiloičenje Vail-lantovo, priobčila ja aiuoč Carnotu avoje predloge. Isti se protivijo spremembi smrtne kasni. Danes sprejme Carnot v avdijenoiji odvetnika Laborija. Vaillanta je včeraj obiskala njegova hčerka Sidonija. Ista je pripo« vedovala znancem, da ae je Vaillant jako ahujial iu da je bolehen. Vaillautovi ljubici Marcbal, niao dovolili, da obiiio obsojenca. Vaillant ne mara nikakorine duhovne to-laibo. Llatalosi upvavnlitvsk. O. 1. n. Sovodnje. Plačano do 1/8 1804. — O. K. O. VuS dolg znata ta 4 gld. - Dekleta Iv. Mala Pristavu. Za leto 1898. ta B gld. a- O. J. 8. Drui-nioa ie 3 gld. ia 18»:», — O. 8. S. Herpelje. Še it gl'1. ta 181)3. Za tamburate! Ilerdn v jako dobrem stanju jo na prodaj pod primeroma ugodnimi pogoji. Ved so iive pri naiem uredništvu. Tvgovlaskl braajavi. Budlapsits. Ptanica sa spomlad 711-7-Bt, u Jasen 757—7-88 Kornsa stara —.---.—, nova 4-7» —■• - ia maj ; sa juni 4-80 Oves sa spomlad 6 75-6 77. Ptanica nova od 77 kil. f. 7-88—740, ad TS kil. f. 7 45-7-50, od 79 kil. f. 7'M-7 60. od 80 kil. f. 7 60-7 70, od 81 kil. for. 7 70- -7 75, R* 5*60 - 5-80; o vas n-.vi «7 sarbljeno (v ulici Balvadera it. ») pristopno sadruinikom in nesadrutnlkom, keji prvi ao deleini letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Fertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, i obiirnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se i>čijo isborna domnte vina. teran, pivo v atakUnleah itd. Točna postreiba s gor-kimi in mrilimi jedili. Priporoča tudi svojo v Rojanu (poprej Pertotova) kjer se prodaja goveje in telečja meta, po najnižjih triuih cenah Priporoča se slavnemu ob činstvu in udom. W0f Novi 61anl se Te vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 8—7 ure svočer in ob nedeljah od 9—10 ure predp. 104—B pivovarne bratov Relnlnghaue v Stelnfeldu — Gradec pri 1»0 A. DEJAKD, junior, t TRSTU Via datfll Artlatl št. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okoliel starornano steinfeldsko eksportno (Bzport), oiujsko (Mftrien) in uletano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po Bteklenicah, pod ugodnimi pogoji. Lustnik politično druitvo „Edinost", — Izdavatelj in odgovorni urednik: Maks Cotid. — Tiska Tiakari a Doleuo v Trstu.