Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja.
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja:	e
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ^
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
1
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo |in ekspedleija |v „ Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 93,
V Ljubljani, v sredo 24. aprila 1895.
Letnik XXIII
Državni zbor.
Dunaj, dne 23. aprila.
Ob pričetku seje omenja predsednik smrti poslanca češkega veleposestnika grofa V r a t i s 1 a v a, ki je bil član konservativnega kluba ter se odlikoval s posebno ljubeznijo do češkega naroda
Po nekaterih manj važnih predlogah trgovskega in finančnega ministra prišel je na vrsto nujni predlog
Kranjski deželi v pomoč!
Ta nujni predlog so stavili načelniki koalicijskih klubov grof Hohenwart, grof Kuenburg, in vitez Zaleski z nastopnim vvodom: Silna elementarna nezgoda, ki je zadnje dni zadela vojvodino Kranjsko skoro v celem njenem obsegu, vzlasti pa občutljivo njena mesta in pred vsem glavno mesto Ljubljano, spravila je ondotne prebivalce v prežalostni položaj ter jih postavila pred katastrofo, ob kateri stoje brez moči ter je z lastnimi silami nikakor zmagovati ne morejo. Ker so že časniki poročali o groznem potresu, zato nam ni treba natančneje omenjati razdejanja, marveč zadostuje povdariti, da je bilo v malo trenotkih večinoma vse uničeno, kar sta marljivost in varčnost s trudom pridobila skozi desetletja.
Zaupanje v Boga iu zaupanje v dejansko pomoč in podporo bližnjega jedino je zmožno hudo prizadete prebivalce obvarovati pred obupom in vni-čeno srčnost jim zopet vzbuditi. Mi ne dvomimo, da se bo zasebna radodarnost, kakor vedno tudi v tej neizmerni nesreči sijajno skazala ; toda tudi ta ne zadostuje, rešiti veliko nalogo. To premore le država, katere pomoči mi s tem prosimo in zato nastopni predlog stavimo :
Zbornica naj sklene: Vlada se poživlja, da že
pričete preiskave o škodi vsled potresa dne 14. t. m. in naslednjih dneh napravljeni v vojvodini Kranjski in posebe v glavnem mestu Ljubljani, kakor tudi v od iste nezgode zadetih »krajih štajerskih, kar mogoče hitro izvrši, na tej podlagi uvede obširno akcijo v pomoč ter da v to potrebni denar še v tem zasedanji s posebno predlogo zahteva od visoke zbornice.
Nujni predlog barona Schvvegelna in tovarišev se glasi: Vlada se poživlja, da predloži kolikor možno naglo načrt zakona, po katerem bi se 1. dovolila vsem novim zidavam in prezidavam v, Ljubljani in bližnjih okrajih 25letna davčna prostost. 2. opustil za prve tri prihodnje četrtletja tudi ves deželni sta-narinski in hišni davek za vsa ona poslopja, katerih sicer ne bo treba prezidati, zahtevajo pa vendar mnogo popravila. Ta davek naj bi se po potrebi opustil tudi dalje časa.
Posl. grof. Hohenwart: Žalostni dogodki, na katerih podlagi sem jaz svoj predlog stavil, in kateri so že zadostno objavljenj v mnogih listih, govore sami, ne da bi jaz še kaj omenil, dovolj glasno in jasno, kako nujno je tukaj potrebna pomoč. Pri-držim si še le nekaj opazk za slučaj, ako zborniea pripozna, kar ne dvomim, kako nujno je delovati v v tej zadevi. (Odobravanje.)
Posl. baron Scwegel opomni, da pride naravnost iz kraja nesreče in je zagotovljen, da ni vtis, ki ga občutijo zbornični člani, primeren nesreči, katero je v resnici napravila katastrofa. On namerava ravno tako svoj predlog pozneje še bolj pojasniti in prosi, da se nujnost vsprejme. (Odobravanje.)
Nujnost obeh predlogov sprejme se jednoglasno. V meritorični debati govori prvi grof Hohenwart ter opomni: Predlog namerava delo dejaujske ljubezni ter ima v dokaz zato že podpise skoro vseh strank
zbornice kot novo znamenje, da ob groznih nesrečah v tej zbornici sploh ni nobenih strank. lOdobravanje.)
Neizmerna je res uesreia, ki je zadela revno deželo in najbolj mesta, posebno pa glavno mesto Ljubljano. Malo trenutkov je zadoščalo, da se je vničilo večinoma vse, kar je storila pridnost in delavnost s skrbjo in trudom v zadnjih desetletjih in spremenila zadovoljnost in blagostanje z jednim udarcem v tugo in revščino. Poraženi, brez moči da skoro obupani so prebivalci v tej strašni katastrofi, iz katere se s svojo lastno močjo nikakor ne morejo rešiti. Nalog, katerega je tu rešiti, ne obstoji samo v tem, da se v nesreči trenotno pomaga ali polajša, ampak tudi prihodujost mora se jemati v poštev, ker sicer ostane dežela vsled te katastrofo sama razvalina. (Živahno odobravanje.) Cenitev škode ni še končana, vendar zamoremo že danes z gotovostjo trditi, da znaša škoda, ki jo je provzročil potres, na milijone. Dobiti je treba sredstev, ki omogočijo prebivalstvu, da si zopet popravi svoja poškodovana, da razdejana posestva. Dežela sama ne more veliko pomagati, kajti že za svoja lastna poslopja bodo prebivalci težko mogli skrbeti, kaj pa še-le za toliko javnih poslopij. Vsekako smemo upati, da v taki nesreii ne bo izostala zasebna dobrohotnost, toda tudi ta ne more sama rešiti tolike naloge; jedino-le država zamore s svojo mogočno roko v obširnem krogu zdatno pomagati. Tako pomoč pridobiti je namen našemu predlogu in trdno smo prepričani, da se popolnoma vjemamo z mnenjem vlade sam*.
Prav je, da so izvrševale kranjske oblasti svojo veliko nalogo na tako hvalevreden način. (Pohvala!) Deželni predsednik, sam brez strehe in prisiljen uradovati v lesenej baraki, deluje s svojimi maloštevilnimi uradniki neumorno na to, da ustreže ko-
LISTEK
Deklici modrejši od starcev.
Ruski spisal L. N. Tolstoj. Preložil Iv. Ev. Družnik.
Bilo je rano v jutro o Veliki noči. Saninec po cestah je bil že zvodenil.
Po dvoriščih je ležal sneg, a po vaseh so tekli celi potoki snežnice. Na kraju ulice se je bila natekla med dvema dvoroma pod gnojiščem velika luža. K tej luži sta bili prišli dve deklici, vsaka iz svojega dvorišča — jedua mlajša, druga starejša. Njuni materi sta bili oblekli obe deklici v nove sa-rafane*), manjša je imela sivega, večja pa rmenega z okrasom. Na glavi je imela vsaka lepo ruto.
Deklici sta prišli po obedu k luži, pokazali druga drugi svojo obleko in se začeli igrati. In zahotelo se jima je požlabudrati nekoliko po vodi. Manjša zagazi obuta v vodo, a starejša jej reče:
„Ne hodi, Malaša, obuta v vodo, mati te bodo karali. Daj sezuj se najprej ti, potem se bom še jaz I"
Deklici se sezujeta in brodita po luži druga drugi nasproti. Malaška zagazi do gležnjev v vodo in reče:
„Akuljuška, globoko je, jaz se bojim 1"
*) Sarafan je rnska dekliška obleka.
.No, saj globokejše ne bo", odvrne jej Aku-Ijuška. „Pojdi sem proti meni!"
In približavali sta se druga drugej.
Akuljka reče:
„Malaša, pazi, pojdi počasi in ne pljuskaj vode!"
Komaj Akuljka izgovori — že vdari Malaša z nogo ob vodo in oškropi Akuljki sarafan. Dekletce je vse mokro.
Akuljka zap&zivši blato na sarafanu, pusti igro, razjezi se na Malašo in poteče za njo, da bi jo udarila. Ko Malaška zapazi, da je napravila škodo, se vstraši, skoči naglo iz luže in zbeži domov.
Mimo pride Akuljkina mati in zapazi na hčerki sarafan oškropljen in ruto zamazano.
BKje si se umazala, malopridnica ?"
„Malaša me je oškropila".
Akuljkina mati steče za Malašo, doide jo in jo udari po zatilniku. Malaška zavpije, da se zasliši po vsej ulici. Med tem pride Malaškina mati.
„Zakaj mojo tepeš?" zavpije nad sosedo. Beseda da besedo in ženski se skregata. Od vseh stranij priskočijo kmetje ter se zberejo v sredi ulice. —- Vse kriči in vpije, da drug drugega ne razumi. Prepirajo se in prepirajo, drug se zaganja proti drugemu, in skoraj pride do pretepa. Zdajci se prikaže Akuljkina stara mati. Prerine se do sredine in zavpije nad kmeti :
„Ljudje božji, kaj delate? Veste kaj je danes? Treba bi se bilo veseliti, a vi tak greh delate!"
Toda nihče ne sluša starke, toliko, da je ne pohodijo. — Nikakor bi jih ne bila starka pomirila, da bi ne bilo Akuljke in Malaške.
Mej tem, ko so se ženske ruvale, očistila si je Akuljuška sarafanček iu odšla zopet k luži. Vzela je kamen in začela v luži kopati zemljo, da bi spustila vodo na ulico. Ko je tako kopala, prišla je Malaška in jej s trsko pomagala kopati majhen graben.
Mej tem, ko je prišlo mej kmeti do ruvanja, pritekla je otrokoma po grabenčku voda na ulico uprav na ono mesto, kjer je starka mirila kmete. Deklici sta tekli ob tekoči vodi navzdol, vsaka jo je spremljala na jedni strani grabnička.
„Drži, Malaša, drži", klicala je Akuljka. Malaša hoče prav to reči, a ne more govoriti od smeha. Tako tečeta deklici ob vodi, smejoč se trski, ki plava po vrhu vode. Slednjič prideta v sredo razjarjenih kmetov. Starka ju zapazi in reče kmetom:
„Se li ne bojite Boga ? Kmetje, samo zavoljo teh dveh deklic ste se hoteli pobiti, a one sta že davno vse pozabili — zopet se igrata v ljubezni vpričo vas, ki se tu prepirate. Modrejši sta od vas I"
Kmetje se ozro na deklici in se sramujejo. Smejajo se sami sebi in se razidejo po hiSah.
„Ako ne boste kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo!"
/

likor možno velikanskim zahtevam. Tudi centralna vlada pokazala je s tem svojo dobrohotnost, ki je precejSno, nesreči seveda nikakor ne primerno svoto že nakazala; ravno to nam pa svedoči, da se bo njena dobrohotnost v popolnej meri pokazala. S tem pa vstreza naš predlog splošnemu človeškemu čutu, ki nas vse navdaja, ter se popolnoma strinja z ono pravo politiko, ki varujoč blagostanje vsake posamezne dežele skrbi za srečo celega cesarstva (Pohvala!); naš predlog bo povzdignil zopet pogum prebivalstvu in je za novo delavnost navdušil, vladi pa daje prepričanje, da bo pomoč, ki je glede na dokazano bedo prepotrebna. visoka zbornica že naprej in z gotovostjo odobravala. (Pohvala) in v tem smislif Vas prosim, da naš predlog ako le mogoče soglasno vsprejmete. (Živahna pohvala).
Za posl. grofom Iiohenwartom govoril je minister notranjih del, marki Bacquehem, ter je poudarjal, da je osrednja vlada odobrila vse predloge, katere je stavil kranjski deželni predsednik ter da bo jednako postopala tudi potem, ko bodo uradne preiskave glede nezgode dovršene.
Posl. K 1 u n je v svojem govoru omenjal, da bode le zdatna državna pomoč mogla polajšati bedo poškodovancev. Zahvalil se je vsem onim, kateri so z dejansko podporo prihiteli prebivalcem na pomoč, v prvi vrsti cesarju, ki se je kakor povsod postavil na čelo velikodušnim darovom, kakor tudi dunajskemu mestu, ki se je pokazalo Ljubljani tako naklonjeno. — Nato je bil grof Hohenwartov, kakor tudi baron Schweglov predlog soglasno sprejet.
Nasledki potresa.
Škoda vsled potresa.
Mi nismo prijatelji senzacijonalnih poročil, ki bi pretiravala dejanske razmere, katere se kažejo vsled potresa v Ljubljani in njeni okolici. Zato smo se tudi vzdržali vsake določitve škode, dokler se o tem niso izrekli strokovnjaki, ki so približno ogledali in ocenili nastalo škodo. Sedaj se zamore vsakdo osebno prepričati o velikanski škodi, ako pride v Ljubljano. Mnogo je ulic, kjer je prav malo hiš, da ne bi bile podprte, ker so v skrajno slabem stanu. Ako pomislimo, da so za dolgo časa vničene cele vrste raznih rokodelstev in trgovin, smemo pač reči, da je škoda v Ljubljani neizmerno velika. Bolelo nas je torej, ko smo čuli od več stranij, da se po Ljubljani veliko več kriči o škodi, kakor jo je v resnici in sicer iz tega namena, da bi bile podpore tem zdatnejše. Takega duševnega nihilizma bi pač ne bili pričakovali ob taki priliki. Temu nasproti moramo namreč konstatovati, da poškodovanci do sedaj na materijalno škodo niti mislili niso, ker jih je prevladoval le strah in skrb za zdravje in življenje sebe in svojih dragih. Še le tedaj kader, ako Bog da, prenehajo potresi, bodo poškodovanci jeli pregledovati in ceniti škodo, katero jim je provzro-čila strašna nesreča, in še le tedaj bo mogoče tudi dognati velikost nesreče, ki bo pa gotovo večja, kakor so jo do sedaj označevale številke, govoreč o 4 do 5 milijonov škode.
Požrtovalno delo ob katastrofi.
Mej elementarnimi nezgodami gotovo potres najsilnejše vpliva na človeka ter mu nekako šiloma hoče vsaj za nekaj časa vzeti vse duševne in telesne sile. Le malo je tako mirnih ljudij, da bi jih ne zbegala taka izredna naravna prikazen. Zato je popolno umevno, da je v prvih trenotkih vse zbegano ter si ljudje ne vedo nič pomagati, razven da toži drug drugemu grozno nesrečo. V tem oziru si pač drug drugemu ne moremo mnogo očitati tudi v Ljubljani.
Kakor hitro pa je trezne kroge minol prvi strah, takoj so mislili na delo. Iu od tega dela niso odnehali od katastrofe ne po dnevi ne po noči do danes. V tem oziru nam je pohvalno omenjati vsa javna oblastva brez izjeme, ki storijo, kar je v teh zmedenih razmerah storiti sploh mogoče. Pohvalno nam je v tem oziru omenjati neumornega delovanja deželne vlade in mestnega magistrata, ki storita vsak v svojem delokrogu vse, kar je mogoče. Da se tu in tam vrine kaka napaka in pomanjkljivost, to je pri tako hitrem delu samo ob sebi umevno in od-pustljivo.
Neosnovano iu nehvaležno je torej v tem oziru zabavljati in komu kaj očitati vzlasti če kritik pri tem roke drži križema. — Nas vseh dolžnost je v tem času razna oblastva vsestransko podpirati ter jim tako delo olajševati pa tudi kaj pripomoči v hi-
trejšo izvršitev pomočne akcije. — Nedostojno pa se nam zdi tudi take prilike porabljati v proslavljanje te ali one osebe, ker ne osebe, marveč stvar mora biti nam vsem pred očmi.
Oklic c. kr. deželne vlade Koroške:
Vedno bolj očitno in vedno v večji meri kažejo nasledki strašnega potresa v naši sosedni deželi Kranjski, kateri vzbujajo v nas strah in sočutje. Na tisoče jih je izgubilo premoženje, nimajo več stanovanja, izgubili so zaslužek. Prebivalci Koroške so sami v strašnih dneh povodnji skusili, kako dobro dd ptuja pomoč; zatorej naj sedaj, ko je nesreča soseda zadela, tudi njemu pomagajo. Ker so nekatere občine že poslale podpore, zato c. kr. deželna vlada s tem razpisuje zbirko po vsej deželi za ponesrečene.
Delitev hranesenadaljuje. Dunajska „ljudska kuhinja" deli tudi v Udmatu in na Glin-cah ob navadnih urah. Razdelitev vodijo gospe in gospodične njim na čelu baronica Hein. V Trnovem se je sezidala kuhinja za silo. Veliki kuhinjski voz dunajske „Rettungsgesellschafc" se bode postavil v Udmatu, da bode v slučaju potrebe bolnike preskrb-ljeval s .hrano.
C. kr. državni geologični zavod
prosi, da objavimo nastopni oklic: Za splošno in znanstveno preiskavanje velikega potresa 14. t. m., kateri je zadel zlasti južnovzhodni del planin in Kras, kateri se je pa več ali manj čutil skoraj po vsih deželah naše države, potreba je od vseh krajev natančnih poročil. — Slavno občinstvo se tedaj prosi, naj bi direkciji omenjenega zavoda (Dunaj, 3. Rasumoffsky Gasse št. 23.) odgovorilo na sledeča vprašanja: 1. Kateri dan se je čutil potres ? 2. Ob kateri uri ? (ako mogoče minuti, sekundi). 3. Kateri razloček je mej krajevnim časom in onim najbližnje brzojavne postaje? 4. Natančno krajevno določilo (občina, kraj, lega prosta ali v poslopjih, katero nadstropje.) 5. Na kaki zemlji stoji kraj (skalovita — peščena.) 6. Koliko suncev se je čutilo in v kakih presledkih ? 7. Kako se je zibalo ? (sunec od spodaj, kratki sunec od strani, počasno valovito zibanje.) 8. Od katere strani je prišel potres? 9. Koliko časa so trajali sunci? 10. Nasledki potresa? 11. Ali se je slišal kak ropot, kakšen (gromenje, škripanje, pok, rožljanje). 12. Kdaj se je slišal ropot, pred ali po potresu ? 13. Ali so se opažale kake druge prikazni? 14. Ali so se pred in po glavnem potresu opažali slabejši sunki ?
Od nedelje vže bivata v Ljubljani geologa F. B. Peek iz Novega Jorka (Ambect Colleje) in dr. J. E. Lade t iz Cambridye, da raziskujeta in prouče-vata povode ljubljanske potresne katastrofe.
Darila vsled potresa.
Nadalje so darovali: Nadvojvoda E u g e n 3000 gld.; viteški red nemškega reda 3000 gld.; mestna občina Kočevje 100 gld.; gospoda Eco n o m o in sin v Trstu 500 gld.; delavci predilnice in tkalnice v Tržiču 30 gld.; mestna občina Pražka vnovič 500 gld.; mestni svet Kutna gora na Češkem 100 gld.; gospod E b n e r v Niederdorfu (Pusterthal) 50 gld.; gospod stotnik Spokot v Požunu 1 gld.; gospod Ant. pl. Haj-nal, kr. sekcijski svetnik na Reki, 10 gld.; gospod Andrej baron W i n k 1 e r, c. kr. deželni predsednik v. p. v Gorici, 50 gld.; gospod Gabriel P i c c o 1 i, lekarnar v Ljubljani, 100 gld.; vredništvo „H r v a t s k e" v Zagrebu po gosp. dr. Franku 62 gld.; gospod Ivan H o 1 e š e k v Zagrebu 10 gld.; posojilnica v Ormožu 10 gld.; mestna občina Pražka v tretjič 500 gld.; „2 i v n o -stenska banka" v Pragi 500 gld.; gospod C. baron R e i n e 11, predsednik trgovske in obrtnijske zbornice v Trstu, 500 gld.; II. primorsko društvo veteranov v Gorici 50 gld.; čestita obitelj Dolschein v Postojni 100 gld.; neimenovan v Trstu 100 gld.; neimenovan v Konjicah 25 gld.; gospod A. Gabršček, tiskar in Hrednik v Gorici, nabranih 309 gld. ; gospoda Salom & C o h e m po gospodu Giinzlerju v Ljubljani 25 gld.; prva češko-moravska t o v ar n a z a s t roj e v Pragi 200 gld.; občanska založna v Kar-linu 200 gld.; slovanska čitalnica v Trstu nabranih 550 gld.; prva Zagorjanska hranilnica v Krapini 40 gld.; gospod dvorni svetnik Šuklje na Dunaju: za gospo Terezijo Gorišek, lastnico tiskarne, 26 gld., za uradnike pri zalogi
šolskih knjig, 29 gld. in za neimenovanega rojaka 10 gld.; g. magistratni svetnik Alojzij K r e m ž a r na Dunaju 20 gld.; gospod Kur al t, tajnik gospodarskega društva v Zagreba, 50 gld.; gospod Karol L e b w o h 1, graščak v Nikolsburgu po c. in kr. artilerijskem stotniku Schneidu 50 gld.; gospod T. P a v š 1 e r ml. v Kranji 5 vreč moke; gospod Josip G o r u p na Reki 1000 gld.; g. J. C. M a y e r v Ljubljani 1000 gld.
Pogumna dama. Poročali smo, da se t teh dneh bede in strahu klati po mestu in njega okolici dolgoprstna, lopovska druhal, ki poskuša tatvino in ulome po zapuščenih hišah in stanovanjih. Tako je tudi nameroval predsinočnjem ob 1. uri po polauoči v Prečni ulici med Moškovo in Vesovo hišo prelezti vrtno ograjo neznan lopov in njega drug in se vtihotapiti v hišo; a k sreči ju zapazi soproga umirovljenega vojaškega kapelnika Sinela, roj. Ve-sova, ki biva zdaj v vrtni kolibi radi potresa, pogumno zgrabi za revolver ter pomeri na lopova, ki je čepel na zidu, in ko bi trenil zgineta oba v nočni tmini.
Iz Smlednika se nam glede potresa do stavlja še to-le: Dunajski „VaterIand" je pisal, da se je nad Repnjami hrib znižal, ter da se vsled tega iz Zapog vidi na Šmarno goro. A tisti, ki krajevne razmere tod dobro poznajo, določno trdijo, da je hrib tako visok, kakor je bil pred potresom, ponižal se je zadnji čas le toliko, kolikor so mu ob vrhu drevja — posekali. A istina je, da so studenci, izvirajoči iz hribov naše okolice, po potresu (v ponedeljek) dajali tako motno vodo, da je bila podobna bolj gnojnici nego studenčnici. Koliko je ta pojav v zvezi s potresom, in kaj se dil iz tega sklepati, to prepuščam strokovnjakom.
Iz Trnja na Pivki, 22. aprila. Tudi pri nas se je potres vršil iu ponavljal o ravnoistem času kakor drugod. Strahu smo vžili tudi nekaj, toda kake omembe vredne škode ni bilo. Le za našo ku-racijsko cerkev sv. Elije smo menili za gotovo, da se je porušila, ker je že poprej kazala v prezbite-riji in zakristiji nevarne, 2 do 3 palce debele razpoke. Toda ladija in zvonik nista nič poškodovana, pač pa zakristija tako, da smo jo morali zapreti, kakor tudi prezbiterij. Službo božje opravljamo odslej še pri stranskem oltarji v ladiji, dokler komisija ne dojde. Zadnji čas je, misliti na zidavo nove cerkve. Ako je ne spravimo letos pod streho, bo-demo čez zimo brez cerkve. Trese se pa doslej še vsako noč po malem in nekaterekrati tudi po dnevu.
Dobrova, 23. aprila. Od 4. ure popoludne dne 20. t. m. naprej so se ponavljali potresi pri nas tako-le: Dne 20. t. m. popoludne od 4 uri 40 minut precej močno bobnenje pod zemljo in dobrčni sunek sem in tja; mej nočjo sta bila še dva mala sunka; a zemlja je pa po malem skoraj celo noč vibrirala. V nedeljo — dne 21. t. m. po polnoči le par ravno čutečih sunkov, jeden malo močnejši bil je potem ob polu 8. uri zjutraj, drugi pa ob »/4 na 1 uro popoludne. Sicer bilo je tega dne po dnevi in ponoči prav dobro in mirno. Včeraj, dne 22. t. m. bil je mali sunek zjutraj ob '/s4. uri, precej čutni pa ob 3 uri 50 minut popoludne ; pri tem je bilo precejšnje bobnenje. Danes okoli 5 ure zjutraj se je nekoliko potreslo; ob 6. uri 33 minut bil je tudi zjutraj precejšnji sunek. Potem pa do sedaj, ko to le pišem, ves dan mirno. Včeraj prišle so sem na Dobrovo procesije iz sledečih krajev: Prva iz Smar-tina (Podsmreke) domače fare, potem od sv. Katarine, Št. Vida nad Ljubljano, Brezovice in Rudnika. Ljudstvo molilo je goreče in iz srca pobožno k Bogu in Materi Božji za odvrnjenje strašne šibe potresa. Vseh udeležencev bilo je včeraj tukaj gotovo 7000. Molitve in zdihi tolike množice ljudstva prav gotovo ne ostanejo brez dobrega sadu. Uslišane bodo, to trdno upajmo. Dasiravno potres, hvala BogU, pojema, vendar se še večina ljudi ne upa prenočevati v hišah. Pa, dobri Bog bode vso stvar slednjič obrnil tako, da ne bode nam v preveliko škodo.
Iz Ajdovca. In vse se vije, vse trepeče,— Boji vse šibe se grozeče. — Zanesi nam, zanesi Bog, — Otmi nas rev, otmi nadlog! Ta pesnikov rek mi doni po glavi skoraj ves teden, odkar je bil tu čuti grozovit potres. Škode ni posebne, kakor je to brati od drugod. Le nekoliko ometa je padlo proč pri župnišču in pa pri cerkvi. Toda strah, kateri se je polastil ljudi, ta je, dejal bi, skoraj nepopisljiv. Posebno je ljudi razburilo, ker so nekateri čuli
potres tudi pretečeai petek pred dnem iu pa na večer tistega dne. I)a bi pač dobri Bog odvrnil od nas hudo šibo, ker se nam že tako slaba letina obeta. Ozimina je vničena ia sedaj pa slabo vreme zadržuje poljsko delo; tudi po vinogradih je jako zastalo delo.
Iz Gradca, 23. aprila. V ponedeljek okolu '/j9 dopoludne raznesla se je tu govorica, da se je Ljubljana vsled ponavljanja suukov popolnoma sesula. Groza spreletela je nas Ljubljančane in zbegani smo jeden drugega iskali, kaj storiti Na brzojavni urad in na nekatero tukajšnjo osobje večjih časopisov smo se obrnili s prošnjo, nam kaj natančnega objaviti. A zastonj, zvedeli nismo nič zanesljivega. Vse občinstvo je govorilo o grozi, katera je Ljubljano zadela. Nekateri trdili so, da so v privatnih brzojavih čitali, da je mesto preplavljeno. Brzojavili smo v Ljubljano, drugi so se pripravili na odhod takoj s prvim vlakom. Še le popoludne ob 4. uri smo se nekoliko pomirili, ko čitamo v graški "Tagespošti", da ni nič resnice na tem. Graški „Extrablatt" prinesel je poročilo, daje večina hišpodsutih in da stoji v mestu samo še nekaj hiš. A groza in strah prešla sta šele danes, ko smo od svojih sorodnikov brzojavko ali pismo prejeli in v »Slovencu" čitali, da je vse tako, kakor je bilo v nedelje. Hvala Bogu in da bi nas uslišal prošnje: Šibe potresa, reši nas, o Gospod!
Z E e k e: Od raznih krajev dohajajo Vam tužne novice o večih ali manjih nesrečah — a sami znate povedati o najstrašnejših. Uboga Ljubljana, uboga Kranjska! — Tudi tukaj v Beki streslo je prav dobro o ravno tistem času — a vdarcev je bilo malo — prvi zadosti jak, tako da je spravil mnoge ljudi na ulico. — Hvala Bogu in Mariji, nesreče ni nobene in ne čuje se, da bi bilo katero poslopje kaj trpelo. Nekoliko se je še pred par dnevi tudi tukaj zazibalo. — Ljudstvo se ve da je mirno ali zavoljo Vaše nesreče zelo ginieno. Ustanovil se je v mestu odbor za nabiranje milodarov za Vaše mesto, v katerem, kakor pravi sočuten oglas, vzgo-jevali so se tudi reški sinovi in hčere. Predsednik odboru je sam mestni župan, odborniki so iz vseh strank, odlične osebe, Hrvati, Italijani, Magjari, Nemci, — tu je zedinilo vse sočustvo za nesrečneže. — čuje se, da jim gre zbiranje milodarov srečno za roko. Tudi po Trsatu čujemo, da je g. dr. L. nabiral za Ljubljančane. — Vsakdo ginjeno reče: uboga Ljubljana — in iz srca rad da, kar more za resnično potrebno podporo. Bog Vas reši čim preje iz Vaše res velike bede in nesreče.
Za Ljubljančane po potresu oškodovane priredi se jutri v Celovcu v dvorani hotela Groemmerjevega velik koncert, pri katerem sodeluje godba našega polka. Najnižja ustop-nina je 1 gld. — Dalje namerava darovati honorar jedne predstave v korist nesrečnega stanovništva v Ljubljani gospodična Marenka Pospišilova, prva igralka češkega narodnega gledišča v Pragi, proti kateri so baš minuli teden tako breztaktno demonstrovaii mladočeški visokošolci.
Podpore ponesrečenim v ljubljanski okolici, in sicer po vaseh: Gor. in Spod. Šiška, Vodmat, Dravlje, Koseze, St. Vid, Glince, Vič, Nova Vas, Lipe, Studenci, Ig itd. delil je predvčeranjem in včeraj zač. voditelj okr. glavarstva g. Tek a v či č v denarjih od hiše do hiše, ter med reveže razdelil 1000 gld. Velika je osobito beda na ljubljanskem Biirju, ker so stanovniki mnogo prestali iu trpeli po povodnji, zdaj pa še — grozovitni potres!
Politični pregled.
V L j u bi j an i, 24. aprila.
Dobiček od koalicije. „Salzburger Volks-blatt" opisuje razmerje mej koalicijo iu nemško levico in javka na vse pretege, da je levica na škodi, da se njena veljava vedno bol| ruši in da prav za prav brani samo dva svoja strankarska ministra. Zraven pa trdi, da so klerikalci in krščanski socijalisti dobili največ dobička od koalicije. Najbolj klasičen je ta-le stavek omenjenega članka: „Kleri-kalci, fevdalci in Slovenci se imajo dobro pri koalični mizi in si polnijo sklede, nemški liberalci se pa popolnoma postijo in se odrekajo v tem slučaju napačno, držeč se dane besede vsemu, kar bi mogla pospeševati strankino veljavo v ljudstvu." Plener s svojimi privrženci pač lahko tudi zase iz-pozna, da je nehvaležnost plačilo na tem svetu.
Grof Evgen Vratislav je dne 21. t, m. umrl na svojem posestvu v Koledeju na Češkem. Rajni je bil deželui in državni poslanec. Svoj čas je pripadal češkemu klubu, sedaj pa Hoheuwartovi skupini.
Brez veroizpovedi. Dne 22. t. m. se je posvetoval pravni odsek ogerske zbornice o načrtu zakona .svobodne vere", ki ga je magnatska zbornica odklonila. Samo ob sebi se umeje, da je pravni odsek sklenil predlog zopet vsprejeti. Posebno živahno ga je zagovarjal minister Vlašic. Ministerski predsednik Bauffy se je kazal voljnega vsprejeti načelo, ki so je izrazili nekateri magnatje, uaj se namreč vsa ta zadeva uredi po upravnem potu. Zagotavljal je tudi, da ima utemeljeno upanje, da se bo sedaj doseglo sporazumljenje moj obema zbornicama, ne da bi se kako prikrajšala v zakonovi predlogi izražena načela. Vsako dete v^, kaj pomenijo besede »utemeljeno upanje" iz ust mažarskega ministra. Pritisk, nasilstvo in druga temu podobna sredstva utemeljujejo na Mažarskem — liberalizem.
V Srbiji je voljenih v skupščino 140 napred-njakov iu nevtralnih, 30 liberalcev in 3 radikalci. V nekaterih okrajih volitve zaradi nemirov niso končane. Kralj je imenoval 40 poslancev, in sicer 18 naprednjakov, 10 liberaleev, 11 nevtralnih in 1 ra-dikalca. Vlada ima torej veliko večino, toda na-prednjaki so brez slave, ker je njihov vodja Gara-šanin poslanik v Parizu. Včeraj se je kralj Aleksander z očetom Milauom in ministri pripeljal v Niš, kjer je bila skupščina otvorjeua. Načelnikom verifikacijskemu odseku je bil izvoljen Rajovic. Kralj bode slovesno s prestolnim govorom otvoril skupščino, ko bode dovršena verifikacija volitev in izvoljeni razui odseki. Predsednika in podpredsednika skupščini imenuje kralj izmed šestih poslancev, katere nasvetuje skupščina. Ta bode zborovala kakih 16 dnij, da reši proračuue, dovoli novo posojilo in letno plačilo kraljevim starišem ter potrdi vse kraljeve naredbe, odkar je odstopilo radikalno ministerstvo.
Nemški konservatizem. Dne 21. t. m. je bil v Kajmaru voliven shod, pri katerem je govoril tudi saški konservativni drž.-zborski poslanec Frege. Dejal je mej drugim, da je bilo jako napačno, da se je odstranil socijalistični zakon. O centru je dejal, da nima skoraj nobenega konservativnega načela več in da se v njem vedno bolj kaže demokracija ogrnena s klerikalnim plaščem. Klerikalizmu se ne sme ničesar več dovoliti. — Povsod tisto: klerikalizem — evo ta je sovražnik!
Rusija. Dne 17. t. m. se je v Peterburgu vršil kongres za časnikarstvo. Vsi govorniki so na-glašali potrebo, da se mora olajšati cenzura. Navzoč je bil tudi znani pisatelj grof Lev Tolstoj. Drugi dan je zborovalo „slovansko društvo" pod predsedstvom generala Ignatjeva. Glavni govor je govoril polkovnik Komarov, ki se je pritoževal, da se Rusija prav nič ne zmeni za druge Slovane, izvzemši Bolgare. General Kirejev je proslavljal pravoslavje kot narodno veroizpovedanje in vez vzhodnih Slovanov, ter avtokracijo vladarjevo. Da je zabavljal proti za-padu, katolikom in papežu, je umevno.
Vloga ruskih časnikarjev in pisateljev, naj se cenzurna določila nekoliko zlajšajo, ni imela nobenega vspeha. Odsek, kateremu jo je car izročil v presojo, se je izrekel proti nji in carje temu pritrdil.
Španija. »Imparcial" poroča izHuane, dasta se osnovali dve novi tolpi vstašev. V pokrajini San Jago je zbranih do 6000 rogoviležev. — Odsek zbornice, ki se peča z vstajo ua Kubi, je sklenil, da se za vstaše določijo iste kazni, kakor za anarhiste. — Katoliško delavsko društvo v Madridu je imelo v nedeljo shod pod predsedstvom jednega škofa, ki je govoril o socijalnem vprašauju. Navzoči so bili vojni minister, več generalov in drugih odličnjakov.
Na Kubi še vedno vre. Vsak dan se čuje o novih zarotah. V pokrajinah Puerto in Havani so mnogo odličnih oseb zaprli, mej njimi bivšega predsednika kubanske republike markiza de Santa Lucia. Maršal Martinez Campos ima v Manzanillu ob velikem zalivu Buena Esperanza svoje glavno taborišče; pravijo, da šteje njegova armada do 30.000 mož.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 24. aprila.
(Za župnijo Komenda) je prezentovan č. gosp. Martin Poč, župnik ua Vačah.
(Postojinskega e. kr. okr. glavarstva) vodstvo prevzel je daues vladni tajnik gospod Viljem vitez Laseh a n.
(Odlikovanje) Cesar je podelil stotniku domačega pehotnega polka baron Kuhn št. 17, g. Matevžu Prašnikarju vitežki križ Fran Josipovega reda.
(Osebna vest.) Posle predsedniškega urada deželne vlade prevzel je dne 20. t. m. c. kr. okrajni komisar Viljem baron Rechbach.
(Tržiške občinske razmere.) Razpisane občinske volitve v Tržiču je oblastvo brzojavnim potom zisti-ralo za nedoločen čas. Iz tega vzroka smo odložili tudi mi vsled pomanjkanja prostora včeraj napovedani dopis, ki razpravlja o razpisu teh volitev ter ga porabimo, ko se zopet prične volilna borba.
(Iz krške škofije.) Na Sv. Lušarjah bodo od 23. ma|a do 6. oktob. nastavljeni č. gg.: Fr. H a-v 1 i č e k, provizor v Cočah, kot zakrist&n ; Mat. Germ, kapelan pri Št. Mihaelu, iu Al. Jelen, kap. v Hodižah, kot pomočnika. — Provizor v Li-polja vesi, g. I. Cesky, gre za kapelana k Št. Mihaelu nad Pliberkom ; župnijo Lipalja ves pa bode oskrboval župnik v Pontablu; župnijo Coče pa provizor Št. Jurski, g. Jos. Svaton. — Razpisane so župnije: Št. Daniel nad Pliberkom in Hohenfeld.
(Vojaških vaj) letos ne bode na Kranjskem, kajti deželna vlada je prosila korno poveljništvo, naj glede na sedanje bedne odnošaje po potresu, velikanske škode in nedostatek delavnih močij ustavi za vso Kranjsko pozivanje dotičnikov k vojaškim vajam.
(Iz Trsta): Pri sv. Jarueju iu v Kanfanaru so po hudem pritisku zmagali dne 22. t. m. laške strauke volilni možje. — Dnč 22. t. m. je sklenil tržaški mestni zastop prizvati se pri ministerstvu notranjih stvarij, ker je vlada prepovedala, da se ne sme vzidati spominska plošča v čast isterskim županom, ki so se prišli v Trst kregat proti dvojezičnim napisom.
(5 gld. našlo se je) dnd 25. februvarija letos med odpovednimi knjižicami, ki so bile za skarto-vanje odločene pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju. To naznanja okrožnica imenovanega urada z namenom, da opravičenec lahko pride do svoje lastnine.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 14. do 20. aprila bilo je novorojencev 27; vmrlih 27. Med njim 1 za vratico (davico), 3 za jetiko, 1 za vnetjem so-pilnih organov, 1 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled starostne oslabelosti, 4 vsled nezgode, 1 vsled samomora, 14 za različnimi boleznimi; med njimi je 5 tujcev in 8 iz zavodov. Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli, in sicer 3 za vratico.
(Darovi.) Mil. gosp. stolni prošt dr. L. K 1 o-futar podaril je vsled potresa silno poškodovanima samostanoma oo. frančiškanov v Ljubljani 200 kron in čč. gg. Uršulink v Ljubljani 200 kron, za podporo vsled potresa porušenih cerkva na Kranjskem 200 kron, skupaj 600 kron. Neimenovani dobrotnik poslal nam je za najbolj potrebne vsled potresa prizadete ude kat, delavskega društva 40 kron in za ude kat. društva za delavke v Ljubljani 40 kron. — G. I. Schiindelen, župnik v Schmidtu (Nideggen, Rhein-preusseu) za poškodovane po potresu v Ljubljani 20 mark t. j. 11 gld. 96 kr. — Anton Gabrov-š e k, knjigovodja v Oseku na Češkem za poškodovane po potresu 4 krone. — Za popravo cerkvenih razrušenih ali poškodovanih po potresu, podaril je v smislu okrožnice prevzvišenega knezoškofa milostni g. stolni dekan dr. Henrik Pauker 100 kron. — Za »katoliški sklad" podaril je č. g. Marko V a 1 e s, kurat v Branici na Krasu, namesto venca na grob svojega prijatelja č. g. V. S tu bel j na, kurata v Gaberju pri Ajdovščini 10 kron. — Blagim dobrotnikom od blizo in daleč Bog stotero povrni 1
(Opomena dijeci) 15 stranij broječa knjižica v hrvatskem jeziku, v kateri pisec deco svari, kako naj se varuje oguja, da kaj ne zažge. Cena je 2 kr. Polovica čistega dobička je odločena na poškodovane po potresu v Ljubljani.
(Petdeseta vidra.) Tomaž Peternel, kovač v Škofji Loki, je vjel duč 22. t. m. lepo vidro v past. Ta je v 8 letih že petdeseta, kar jih je ta srečni viderski sovražnik polovil.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
VI. Zberuični svetnik Alojzij Len Če k poroča o prošnjah za podelitev dopustila v izvrševanje stav-
benih obrtov. Prosilci so dokazali v zakonu zahtevano praktično zmožnost. Pri treh se niso mogle zaslišati dotične zadruge, ker ne obstoje, a) Andrej Žerjav iz Borovnice prosi za podelitev dopustila za zidarski obrt. Odsek predlaga, da naj se mu isto podeli za davčni okraj Vrhniški, b) Jožef Mežnar iz Broda pri Ihanu prosi za podelitev dopustila za kamnoseški obrt. Odsek predlaga sporazumno z zadrugo, da naj se mu podeli isto za sodni okraj Brodski in za občine ležeče na desnem bregu Bistrice od Holmca do Beričevega v davčnem okraju Kamniškem, c) Jožef Stražar iz Brezovice pri Brdu prosi za podelitev dopustila za zidarski obrt. Odsek predlaga zaslišavši zadrugo, da naj se mu podeli dopustilo za občine Blagovice, Trojana, Zlatopolje, Krašnja, Lukovice, Rafolče, Prevoje, Spodnje Koseze, Rova, Cešnjice in Krtina, d) Anton Urbanija iz Drtije prosi za podelitev dopustila za zidarski obrt. Odsek predlaga na poročilo zadruge, da naj se mu podeli dopustilo za občine Moravče, Peči, Drtija, Velikavas, Spodnje Koseze, Lukovica, Prevoje, Krtina, Krašnja, Blagovica, Brezovica, Cešnjice in Zlatopolje ; e) Janez Kunčič iz Rečice pri Bledu prosi za dopustilo za tesarski obrt. Odsek predlaga, da naj se mu isto podeli za občine Bled, Zgornje- Gorje, Boh. Bistrica in Srednja vas. f) Jakob Ješetu iz Posavca naj se podeli dopustilo za tesarsko obrt za občine Kropa, Mošnje, Ovsiše in Kamnagorica. — Predlogom se pritrdi.
VII. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča, da je vis. c. kr. ministerstvo za uk in bo-gočastje dovolilo ustanovitev oddelka za pletarstvo na c. kr. strokovni šoli za lesni obrt v Ljubljani in da se je oddelek otvoril že s 1. aprilom t. 1. Gosp. c. kr. deželni predsednik je naznanil to zbornici z ozirom na njene vloge z dne 11. marca in 15. dec. 1893 št. 1848 in 1869. On se je v sfojem poročilu na vis. naučno ministerstvo izrekel tudi za uvedbo potovalnega pouka v pletarstvu, ker je v soglasju z nazori, svojedobno v namen poizvedovanja tu se mudečega strokovnega ravnatelja Josipa Karg-a, da bi se s potovalnim poukom boljši in gotoveji vspehi dosegli in bi se posebno znanje pletenja košar hitreje v širših krogih razširilo, kakor pa z ustanovitvijo posebnega pletarskega oddelka na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za lesni obrt. Visoko naučno ministerstvo je na to naznanilo, da nima nič proti temu, da se želji uvedbe potovalnega pouka na ta način ustreže, da bi revni učenci, ki so se s pomočjo ustanov izučili pletarstva na pletar-skem oddelku strokovne šole, da bi ti morali potem brezplačno v svojem bivališču na Kranjskem poučevati v pletarstvu.
Ta program bi se pa na pripomnjo visokega ministerstva mogel le izvesti, če bi lokalni faktorji ustanovili v ta namen potrebne štipendije. Zbornica naj se torej o tem izreče. Gled6 ustanov opozarja gospod c. kr. deželni predsednik, da bi moral propad žrebljarstva v Kropi in Kamnigorici vsem mero-dajnim faktorjem v deželi nalagati dolžnost, da ljudstvo teh krajev napeljujejo počasi k drugemu zaslužku in take vrste zaslužek je gotovo pletarstvo.
Strokovna šola za lesni obrt se je torej popol-nila z oddelkom za pletarstvo, katerega ustanovitev je vis. naučno ministerstvo obljubilo že s svojimi ukazi z dne 11. marca 1887. in 8. novembra 1888. Zbornica se je opetovano obrnila na visoko vlado zarad naredbe pouka v pletarstvu in racijonelao vrbo-rejo in je tudi gmotno podporo obljubila. Ker sta za ustanove deželni odbor in kranjska hranilnica dovolila prispevke, je odsek mnenja, da naj bi se za tekoče leto 1895. dovolilo iz zborničnih sredstev 150 gld. Pletarska šola bo brezdvomno obstoječe domače-obrtnijsko pletenje košar povzdignila in tudi po drugih krajih razširila. Nedvomno je tudi, da bo racijonelna vrboreja dohodke zemljišč pomnožila. Odsek torej predlaga: Zbornica naj za leto 1895. dovoli za ustanove 150 gld. — Predlog se sprejme.
(Dalje sledi.)
Narodno gospodarstvo.
Zemljiščni-davčni kataster.
(Spisal državni poslanec Pr. Povše.)
(Dalje.)
VII.
Gotovo bo tudi sledeči izkaz zanimal, ker nam kaže, koliko znaša počezno čisti prinos jednega orala posameznih vrst zemljišč v posameznih okrajih, oziroma v cenilnih okrajih, ker nekateri okraji so zaradi različnosti v legi in drugih razmer razdelili se
▼ več cenilnih okrajev. Navesti hočem izkaze o vseh cenilnih okrajih, v katerih prebivajo Slovenci:
I. Kranjsko.
P o s t o j i n a 1. ceuilni okraj): Njive gld. 8-88, travniki 4-94, vrtovi 13-20, vinogradi 8-12, pašniki —•33, gozdi —-83 ; 2. cen. okraj: njive 3.73, travniki 1-71, vrtovi 6 94, vinogradi 3 30, pašniki — 27, gozdi 1-13; 3. cenilni okraj: njive 3 88, travniki
1-75,	vrtovi 6 87, pašniki —.32, gozdi 1-07.
Kočevje (1 cenilni okraj:) Njive gld. 3-33,
travniki 1-14, vrtovi 480, vinogradi 2-20, pašniki —•40, gozdi —-45.
Krško 1. cenilni okraj: Njive gld. 516, travniki 525, vrtovi 9-29, vinogradi 8—, pašniki 1-21, gozdi —-78; 2. cenilni okraj: njive 3'80, travniki 3-03, vrtovi 9-30, vinogradi 4-74, pašniki —.39, gozdi —-51.
Kranj 1. cenilni okraj: Njive gld. 6-74, travniki 6-87, vrtovi 8 —, pašniki 1-24, gozdi — 98; 2. cen. okraj: njive 3-42, travniki 2*65, vrtovi 5-65, pašniki —-40, gozdi —'41 ; 3. cenilni okraj: njive
5-62,	travniki 2'98, vrtovi 6-72, pašniki —.36, gozdi —-31.
Ljubljana mesto (1 cen. okr.): Njive
6-8?,	travniki 6*63, vrtovi 16 55, pašniki 1-74, gozdi
2-20.
Ljubljana okolica (1 cen. okr.): Njive gld, 6 04, travniki 4-26, vrtovi 8 02, pašniki —-71, gozdi —'89.
Litija: 1. cen. okr.: Njive gld. 3 41, travniki 3 44, vrtovi 7*10, vinogradi 3-57, pašniki —-64, gozdi —-45; 2. cen. okraj: njive 5-24, travniki 3-91, vrtovi 7-53, vinogradi 3-22, pašniki —.59, gozdi — 47.
Logatec (1 cen. okraj) : njive gld. 3-70, travniki 1-57, vrtovi 5 63, pašniki — 60, gozdi —-67.
Radovljica 1. cen. okr.: Njive 617, travniki 2 94, vrtovi 8-77, pašniki —-65, gozdi —'43; 2. cen. okr.: njive 4 50, travniki 149, vrtovi 7 69, pašniki —'30, gozdi —-27: 3. cen. okraj: njive 3-22, travniki 1-41, vrtovi 6-36, pašniki — 24, gozdi —-29.
Novomesto 1. cen. okr.: Njive gld. 5'23, travniki 4-66, vrtovi 6-22, vinogradi 5 24, pašniki —'69, gozdi 63 ; 2. cen. okr.: njive 3-01, travniki
1-28,	vrtovi 5-80, vinogradi 3-03, pašniki —-54, gozdi —-46.
Kamnik (1 cen. okr.): Njive gld. 5 35, travniki i-41, vrtovi 6-79, pašniki —-80, gozdi —■71.
Črnomelj (1 cen. okr.): Njive gld. 4-75, travniki 117, vrtovi 4-74, vinogradi 5-74, pašniki —•43, gozdi — 94.
II. T r s t i n okolica.
Trst in okolica (1 cenilni okr.): Njive gld. 10-18, travniki 7-80, vrtovi 2109, vinogradi 22-50, pašniki — 46, gozdi 2 79.
III. Istra.
Koper (1 cen. okraj): Njive gld. 3 33, travniki 2-36, vrtovi 8-68, vinogradi 6 07, pašniki —-28, gozdi 1-30.
Poreč (1 cen. okr.): Njive gld. 3-56, travniki 3-22, vrtovi 787, vinogradi 4-79, pašniki - 56, gozdi 1-30.
P a z i n (1 cen. okr.): Njive gld. 4'07, travniki 3-59, vrtovi 5 84, vinogradi 3-74, pašniki —-28, gozdi —-85.
P ulj (1 cen. okr.): Njive gld. 2-87, travniki
2-69,	vrtovi 4 39, vinogradi 3 53, pašniki —-50, gozdi 1-04.
Voloska (1 cen. okr.): Njive gld. 2-14, travniki 1-36, vrtovi 4 94, vinogradi 3 09, pašniki —-17, gozdi —-77.
L u š i n (1 cen. okr.): Njive gld. 1 82, travniki 1-70, vrtovi 2 78, vinogradi 2 74, pašniki —.11, gozdi —.44.
IV. Goriško.
Gorica mesto (1 cen. okr.): Njive gld. 15 65, travniki 9-45, vrtovi 28 55, vinogradi 12 09, pašniki 4-65, gozdi 5-68.
Gorica okolica: 1. cen. okr.: Njive gld. 13-36, travniki 14-21, vrtovi 2412, vinogradi 9-23, pašniki 123, gozdi 4-04; 2. cen. okr.: njive gld. 10 52, travniki 6'52, vrtovi 17 73, vinogradi 11-17, pašniki —.77, gozdi 285; 3. cen. okraj: njive gld. 6 91, travniki 2 92, vrtovi 8-33, pašniki —.39, gozdi 1-28.
T o m i n : 1. cen. okr.: Njive gld. 5 82, travniki 2-55, vrtovi 7-—, pašniki —-42, gozdi —-76;
2.	cen. okr.: njive gld. 4-73, travniki 2-27, vrtovi 8 04, pašniki —-19, gozdi —-28.
Sežana (1 cen. okr.): Njive gld. 5-41, travniki 1-98, vrtovi 1210, vinogradi 8 61, pašniki — 29, gozdi 1-19.
Gradiška: 1. cen. okr.: Njive gld. 10.85 travniki 8 83, vrtovi 17-62, vinogradi 10-28, pašniki 1-24, gozdi 3-97; 2. cen. okr.: njive 9-39, travniki 13-48, vrtovi 22-12, vinogradi 12 31, pašniki 1-25, gozdi 513; 3. cen. okr.: njive 13-91, travniki 6-23, vrtovi 18 45, pašniki —-63, gozdi 6*87; 4. cen. okr.: njive 9 37, travniki 4 96, vrtovi 17*19, pašniki —-36, gozdi 4-61.
V. Koroško:
Velikovec: 1. cen. okr.: Njive gld. 5'90, travniki 6 22, vrtovi 10*33, vinogradi 3*39, pašniki 1-15, gozdi —-99; 2. cen. okr.: njive 3 05, travniki 4-72, vrtovi 901, pašniki —70, gozdi — 79;
3.	cen. okr.: njive 3 01, travniki 3-45, vrtovi 6 21, pašniki —-58, gozdi —56.
Beljak: 1. cen. okr.: Njive gld. 6*89, travniki 5 01, vrtovi 1009, pašniki 1-44, gozdi 1-13; 2. cen. okr.: njive 4-67, travniki 3-54; vrtovi 8'94, pašniki 1-26, gozdi —-64; 3. cen. okr.: njive 5-23, travniki 1-82, vrtovi 9-41, pašniki —-46, gozdi —•44.
Celovec: 1. cen. okr. : Njive gld. 7 78, travniki 6-21, vrtovi 13 54, pašniki 127, gozdi 1-52; 2. cen. okr : njive 4-83, travniki 3-01, vrtovi 898, pašniki —-74, gozdi —-65; 3. cen. okr.: njive 3 43, travniki 3-34, vrtovi 714, pašniki —-83, gozdi —■56.
VI. Štajersko:
Maribor: 1. cen. okr.: Njive gld. 7-84, travniki 9-40, vrtovi 10-75, vinogradi 17-82, pašniki
3-49,	gozdi 2-26; 2. cen. okr.: njive 3-31, travniki
4-06,	vrtovi 5-52, vinogradi 11-80, pašniki 1-68, gozdi 1-28.
Ptuj: 1. cen. okr.: Njive gld. 6-92, travniki 7-74, vrtovi 10-90, vinogradi 16-78, pašniki 2-10, gozdi 2-18; 2. cen. okr.: njive 5-37, travniki 5-83, vrtovi 9 96, vinogradi 7 96, pašniki 1-99, gozdi 128.
Brežice: 1. cen. okr.: Njive gld. 5-81, travniki 614, vrtovi 10 28, vinogradi 8-09, pašniki 1-96, gozdi —-87; 2. cen. okr.: njive 416, travniki
3-94,	vrtovi 8-51, vinogradi 3-97, pašniki 108, gozdi —-58.
Slov. Bistrica: (1. cen. okr.): Njive gld.
4-85,	travniki 4'70, vrtovi 9*56, vinogradi 8-10, pašniki —-74, gozdi —*72.
Ljutomer: (1. cen. okr.): Njive gld. 5 72, travniki 7-04, vrtovi 11-72, vinogradi 16 98, pašniki 4-02. gozdi 2-75.
Celje: 1. cen. okr.: Njive gld. 7-09, travniki 6-40, vrtovi 10-74, vinogradi 8-14, pašniki 2-25, gozdi —-90; 2. cen. okr.: njive 3*55, travniki 2-92, vrtovi 7-32, vinogradi 8-35, pašniki —-85, gozdi —.28 ; 3. cen. okr.: njive 5-44, travniki 5-08, vrtovi 1112, vinogradi 4-94, pašniki —-97, gozdi —-46;
4.	cen. okr.: njive 4'07, travniki 5-29, vrtovi 9'61, vinogradi 2-64, pašniki —-68, gozdi —41.
(Dalje slčdi)
Telegrami.
Dunaj, 24. aprila. Včeraj popoludne vršil se je pod predsedstvom grofa Hohen-warta številno obiskani shod velikega dunajskega podpornega odbora za Ljubljano. Mej navzočimi je bil predsednik državnega zbora, več državnih poslancev in mnogo rojenih Ljubljančanov. Za stalnega predsednika je bil izvoljen grof Hohenvvart, ki je izjavil, da rad vsprejme to nalogo ter posveti svoje moči temu blagemu namenu. Shod je sklenil izdati oklic na dunajsko prebivalstvo in osnovati posebni izvrševalni odsek, katerega bo podpisal tudi dunajski župan. Odsek priredi v prihodnjih dneh v ta namen sijajni koncert.
Dunaj, 24. aprila. „Wiener Zeitung" objavlja : Premeščeni so c. kr. okrajni sodniki: Novak iz Kostanjevice v Senožeče; Mat. Ko bol iz Senožeč na Vrhniko; W. Gan-dini iz Idrije v Kostanjevico. — Pristav c. kr. okr. sodišča v Ljutomeru Fr. Veder-njak je imenovan okrajnim sodnikom v Idriji. Pristav okr. sodišča Janez Presker pa je s Krškega premeščen v Ptuj.
Dunaj, 23. aprila. Poslanoi društva državnih uradnikov predložili so danes prošnjo finančnemu ministru, v katerej žele 10 gld. mesečne doklade za vse razrede od 8. do
vštevši 11. razreda tako dolgo, dokler se njihova plača splošno ne vravna. Minister jih je najprijazneje sprejel ter jim obljubil pomagati, kolikor je v njegovej moči.
Dunaj, 28. aprila. Zjedinjena nemška levica sprejela je danes dopoludne jedno-glasno med splošnim odobravanjem resolucijo, izražajoč zaupanje svojemu izkušenemu vodniku Plenerju, povdarjajoč, da se trdno oklepa svobodnih narodnih načel ter da želi z združenimi močmi delati na to, da se dovrši vladni program iz leta 1893.
Dunaj, 24. aprila. Minister notranjih stvarij je dovolil, da se sme po vsej Avstriji nabirati za kranjske, po potresu poškodovane prebivalce.
Dunaj, 22. aprila. Tukaj zbranim avstro-ogerskim petrolejskim raffinerijam se je posrečilo, ponoviti kartel do konca maja 1896.
Budimpešta, 23. aprila. Uradni list poroča, da je imenovan vpokojeni predsednik kurije Lorenc Toth dosmrtnim članom go-spodske zbornice.
Veliki Varadin, 23. aprila. Nuncij Agliardi poda se jutri na Dunaj.
Petrograd, 23. aprila. Imenovanje grofa Petra Kapnist-a poslancem na Dunaju je uradno potrjeno.
Pariz, 23. aprila. V ministerskem svetu poročal je danes minister notranjih del o štrajkih omnibuških slug.
Nizza, 23 aprila. Kraljica Viktorija je danes odpotovala v Darmstadt.
Tokohama, 23. aprila. Grof Yto Miyoji imenovan je japonskim pooblaščencem, ki bo navzoč pri sklepu mirovne pogodbe. — V kratkem poda se v Tschi-fu. Glavno stališče japonske armade preloži se 27. t. m. iz Hieroshime v Kioto.
Umrli so:
V otroški bolnišnici:
23. aprila. Karol Krištof, mlinarjev sin, bronohitis.
Tržne cene v Ljubljani
dne 24. aorila.
Pšenica, m. st.
Rež,	„ .
Ječmen,	„	.
Oves,	„	.
Ajda,	„	.
Proso,	„	.
Koruza,	„	. Krompir, Leča,
Grah,	„ .
Fižol,	., .
Maslo,	kgr.
Mast,	„
Špeh svež,	„
hktl.
gl-	kr.		g'-
7	20	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—
6	—		—
6	35	Jajce, jedno . . .	—
e	30	Mleko, liter . . .	—
6	65	Goveje meso, kgr.	—
7	50	Telečje „ „ .	—
8	—	Svinjsko „ „ .	—
3	—	Koštrunovo „ „ .	—
12	—	Piščanec ....	—
10	—	Golob.....	—
11	—	Seno. 100 kgr. . .	2
—	91	Slama, 100 „. .	1
1 —	68	Drva trda, 4 kub. m.	8
—	56	„ mehka, 4 „ „	6
kr.
Vremensko »porodilo.
a n a	Cas	Sta	n j e	Veter	Vreme	2 ■S => „ t:-* S
opazovanja		zraVomera t mm	toplomera po Celziju			6 2 ^ "" a
17. u. zjut. 23 2. u. pop. 19. u. zveč.		7H6'8 734'5 733-9	7-8 17 3 146	si. svzh. si. vzh. el. zapad	jasno oblačno del. jasno	0 00
Srednja temperatura 13'2 , za 3-3° nad normalom.
Eksekutivne dražbe.
Fr. S e 1 a n a iz llavptmance (radi 30 gld.) zemljišče dne 29. aprila in 13. maja v Ljubljani.
Marije Marine iz Mravna (terjatev 120 gld.) zemljišče (450 gld.) dne 1. maja v Kočevju.
Jak. Novaka iz Dol. Vrem in Jak. D e k 1 e v e iz Bri-tofa (terjatev 199 gld.) posestvo (5157 gld.) dne 8. maja in 8. junija v Senožečah.
Antona Butare iz Gor. Vasi zemljišče (2780 gld.) dni 2. maja in 30. maja v Zatičini.
Blaža B a 1 a n t a iz Kurje Vaji (terjatev 3 gld. 38 kr.) posestvo (100 gld.) dne 8. maja in 8. junija v Ljubljani.
Jurija M u i i č a iz Dragovanje Vasi zemljišče dne 8. maja (druga) v Črnomlju.
Fr. Vardjana iz Črnomlja posestva (4532 gld.) dne 15. maja in 13. junija.
Ivana Kostnerja iz SrednjeVasi (terjatev 16 gld. 27 kr.) polovica zemljišča (30 gld., 94 gld.) dne 1. maja in 5. junija v Kočevju.
Pod varstvom.
Vino. K u k e c , posestnik v Postojini št. 100, radi za-pravljivosti; njega varuh je Jos. Batič, posestnik v Postojini štev. 115.
V Dobro belo
primorsko vino
posebno za delavoe priporočljivo, 1 liter po 24 kr.,
pri 50 litrih po 22 kr. in nezadavčeno po 16 kr. priporoča poleg boljših vrst	258 5—1
Kranjska vinarna v Ljubljani,
Slonov« ulice štev. 52, vhod poleg kavarne „pri Slonu".
zajamčeno sveže, žive pri dohodu na naročeno mesto, vsak dan sproti ujete, v poštni pletenjači franko proti povzetju in carine prosto 40 komadov izredno velikih (solo) gld. 5 40, 60 kom. velikih gld. 4'40, 100 kom za rakovo juho gld. 3 30 razpošilja
247 1
K. Haller,
Stanislava 23, v Galiciji (Avstrijsko).
Stanovanje.
Pri meni dobi družina iz mesta čedno in popolno nepoškodovano stanovanje pod najugodnejšimi pogoj; na razpolago; obstoji iz jedne večje in jedne manjše sobe. Živež domačih pridelkov dobi se tudi pri meni doma, to je: mleko, prikuha itd.
254 2-2
Jakob Marinko (Grogek).
Komanlja pri Dobrovi.
Priporočen od polikliniške direkoije.
Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček]
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-41
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
v Leipniku.
Kedor želi kupiti izbornega
fižola ribničana za seme
obrne naj se do
Jakopa Lavrenčiča
v Sodražici pri Ribnici. Cena 13 gld. 100 kilo.
243 4—4
Hiša, gospodarska poslopja in 28 oralov zemlje proda se iz proste roke zaradi starosti in bolehnosti gospodarjeve. Gozdi so zaraščeni, njive in vse drugo v dobrem stanu.	257 5-1
Več poizvč se pri Antonu Malenšek-u, posestniku v Spodnjih Pirničah hiš. št. 20.
Za pokrivanje
kakor tudi
za kritje barak
ponujamo po najnižjih cenah prima in secunda
(Strangfalzziegel)
kakor tudi nepremoeni
strešni klej
250 3—2 (Dachpappe)
in
w nasade za dimnike
©F. ttfidic S &omp.
♦»»-»♦»-v	■»«* Ba
provzročajo preizkušeni in jako priljubljeni
kolobareki h poprove mete
(Pfeflermiinz - Caramellen) proti pomanjkanju slasti do JediJ, proti pokvarjenemu in oslabelemu želodcu. 595 12—11
V zavojčkih po 20 kr. se dobivajo pristni v lekarni Mayerjevi ..pri zlatem jelenu" v Ljubljani.	r
Konjski cvet
(pomnoženi restitucijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po iz-Q	kušenih živinozdrav-
nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrp nelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro401et ■l najboljšim vspe-
liom večinoma po hlevih, ako živinče u e more jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 10 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.

St. 96C4.
Mestna kopelj y najem.
246 3-3
V četrtek, 25. dan aprila t. 1., dopoldne ob 10. uri se bode
pri podpisanem magistratu mestna
potom očitne dražbe za leto 1895., eventimlno tudi za prihodnja leta
oddala v najem.
To se da|e na znanje z dostavkom, da se do določenega dneva dražbe sprejemajo tudi pismene s kolekoni za 50 kr. kolkovaue ponudbe, in da je natančne pogoje dražbe izvedeti ob navadnih urah pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
9. dan aprila 1895.
Št. 10656.
Za delavce: težake, tesarje in zidarje ter voznike z vpreženimi vozmi je v Ljubljani obilo trajnega zaslužka.
Zato se pozivljejo, da pridejo semkaj in se oglase pri podpisanem magistratu.
Magistrat dež. stolnega inesta Ljubljane,
22. dan aprila 1895.
Zupan:
255 3-2	Grasselli s. r.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schatteras
Wieii,
I. Bezirk, tefa nsplatz
Nr. 11, Partcrre.


domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj, naši naročniki in čitatelji „Slo-venca" blagovolijo uvaževati,

ISSSSBlSSKfitrsSSliž!1^ 0

(Attmim:,




Trgovina z železnino
ANDE. DRUŠKOVIC	_
v Ljubljani, Glavni tr& št 10 sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje.
priporoča po zelo znižanih ccnah cement, Železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata,
252 8-2
■■v -jo.. afiofOOOH jfr.'jC-v
AntoH Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu
za Izdelovanje vsakovrstne obleke
V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld, 60 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld, nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jauiči.
—i 1 i 1 -i^J-T-1^^—1 i—
61 HZai-ol Dostal
t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 H se priporoča v najkulantnejše izvrševanje § vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. Cono n i z k c.
St
Valentin Accetto
m> zidarski mojster m t Ljubljani, Opekarska cesta št. 55
priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa
= v zidarsko stroko spadajoča dela =
bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanjain postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vseponajnižji ceni.
■ ■ \ Josip Tomec f
: usnjar in zaloga usnja !š
v Ljubljani
Sj Streliške ulice j j	S
s priporoča preč. duhov- :! š ščini in slav. občinstvu |j jjj trpežno doma strojeno [J usnje za vsakovrstno S J porabo, po nizki ceni. «
OOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
o I ¥,ai flrnež
Q HHH najboljše kakovosti, dobiva se pri
81 Adelfu H&i^tmmmmm
Q m	"-'S tovarna za flrnež S*-0
A |	v Ljubljani, Sv. Petra, cesta.
0.2,	llustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za
g	dom zastonj in franko.
Q >c°-	DV Prodaja na debelo ln drobno.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
8
IgjggBa 55553555 gagaagaaagBgJ agg^ssffigBSsgi
Janez Dogan
mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itdr Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižjo cene, izborno blago.
| Matija Horvat f
55 čevljarski mojstervLjubljani,sv. Petracesta32
* priporoča so prečast. duhovščini in slav. občinstvu * :£	v naročanja raznovrstnega	f.
£ 90T obuvala	j
•S katera izvršujo ceno, polteno, iz zanesljivega blaga • SS	od najpriprostejBO do najfinejšo oblike.	iS
Valentin Subie
podobar ln pozlatar v Poljanah nad SkoQo Loko
priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih
podobarsklh del
1 zagotovilom poštenega in solidnega dola po možno nizki ceni.
JOSIP ŠUBIC
kipar v Gorenji vasi nud Skofjo Loko
priporoča se prečast. duhovščini in slav. ^ občinstvu za izdelovanje	%
_ kipov iz lesa in kamena, novih * S oltarjev iz lesa in marmor-cementa
v vsakojakein slogu; dalje v prenavljanje J starih oltarjev in drugih predmetov zago-1 tavljajoi kar nainatačnejšo izvršitev in1 nizko, delu primerno ceno.
- «» dt 9
svečar v Gorici,
Voščarna	Prodajalnlca
Solkanska ceita e, Oospodaka nUoa 1
priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb-1 ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne
čebelno-voščene sveče
klg. po gld. 2 45. Sveče slabejših vrst za 1 pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ' ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni.
Alojzij Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, Plorijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni' ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter tavlja uljudno postrežbo.
zago-
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini.
Uredil in založil
Frančišek Finžgar.
5. zvezek.
Cena vezanim 35 kr, broširanim 25 kr. -— Po pošti 5 kr. več. ———
Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek.
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove
—j
lasne S 8
nadyojvodiii|e Štefanije. |
Kapljice za zobe!
odlikovane	g
lekarne Piccoli ,pri angelju' 8
v Ljubljani, Dunajska cesta. I
SCJT Kapljice kanjene na pavolo ln dejane v votel zob takoj olajšajo bolečine.	588 50--24 r«
Stekleničica SO kr.
llMieerTi-riim •*«»>•»-•<«
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I i
Dne 24. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1088	„
Kreditne delnice, 160 gld............395	„
London vis ta...........122	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	„
20 mark............11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini........... 5	„
50	kr.
55	n
70	. 50 „
40	„
20	„ n
40	„
40	„
80	„
95	„
70	„
rt
73 „
Dne 23. aprila.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	75	kr.
5% državne srečke i. 1860. 100 gld. . .	162	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198	,	-	„
4 zadolžuice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	60	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......150	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	132	„	50	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4% kranjsko deželno posojilo.....99	„	25	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	90	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	50	„
„ „ južne železnice 3% .	172	„	25	„
„ „ južne železnice 5% .	133	„	25	„
„ , dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........201	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	150	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„
Salmove srečke, 40 gld................71	„
St. Genčis srečke, 40 gld.......73	„
NValdsteinove srečke, 20 gld......54	„
Ljubljanske srečke.........23	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	169	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3650	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	577	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	82	„
Montanska družba avstr. plan.....83	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	175	„
Papirnih ruhljev 100........131	„
— kr.
50 50
75 75
60 10
Nakup ln prodaja "&Z&
.. vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. ' Zavarovanje za zirube pn žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitki Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„m E: ki C U
Wollzeilo it. 10 Dnnaj, MariahllfRrstrassa 74 B
J&S" Pojasnila TfcO v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti af naloženih ur 1 avn i c.
Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.