Zakaj, in kako se nam je treba ^—"^ zadružiti? (Dalje.) 3. Delavni 6as je mnogokrat jako predolg. Po mnogih krajih delajo po 14, po 16 in ve6 ur na dan, posebno tkalci. Žnano je, koliko nezgod se je v zadnjih letih zgodilo po železnicah zaradi tega: Siromaki so nepretrgoma v službi po celih 24 ur, in potem iraajo po malo po6itka; v6asih samo po 6 ur. Ali je potem 6udno, da ne morejo, ko so že vsi preutrujeni, dovolj paziti? Zato jih je tudi sodiš6e ve6krat vkljub takim nezgodam, ki so jih zakrivili, 6isto oprostilo: «zaradi preutrujenosti, zakaj ve6 nego more, ne mora nihče.» Zlasti pri pekarjih dvajset- in Se ve6urni dnevnik ni ni6 posebnega. ,Reichspost' je prinesla 20. februvanja 1897. 1. to-le novico: «V Jedleserjevej tvornici za margarin služe6ega voznika Josipa Sprinca so pred kratkim prijeli in obsodili na 24 ur zapora, ker je mej vožnjoj na vozu spal. Voznik je napravil priziv; sestavil je sam pritožbo: izgovarjal se je, da mora mnogokedaj biti v službi po celih 21 ur na dan; ne more tedaj zato, 6e zaradi prezaspanosti v6asih nehote zadremlje. Iinamo društva, pripisal je, ki skrbe za varstvo živalij; o da bi se mene kako tako živali brane6e društvo usmililo ! Oprostili ga nšso, vendar so mu znižali kazen na 4 krone globe.» 0 da bi se me usmililo društvo za obrambo živalij! vskliknol bi tudi po naših krajih raznokak delavec, ki se mnogo predolgo na dan mora truditi in mu6iti včasih v prav težavnem delu. In vendar ima vsak 6lovek naravno pravico, da ne bi moral s prenapornostjo kvariti si zdravje in krajšati si življenje. Pravico ima tudi žena in deca, da se nekoliko pomudi z njimi v družini, da poskrbi za zdravje in vzgojo otrok. Ali morejo biti mal6ki, v takem zakonu rojeni, zdravi? ali morejo biti prav vzrejeni? Iri še v nedeljo ni po6itka, da bi se okrep6al in utrdil in poskrbel tudi nekoliko za svojo dušo. 4. Stanovanja za delavce so navadno zelo malo vredna. 0 tem je spisal dr. Krek v ,Obzorniku' daljšo razpravo. ,Vaterland' (1. 1883. št. 45) piše na pr.: «V nekej ulici v Hernalsu (na Dunaji) je prostoriš6e, ki je rabilo prej za skladisče (magazin). Ker je pa radi mnogo prevelike premokrote blago šlo v ni6, morali so ga preložiti drugam. Da bi pa to vlažno prostorje vendar kaj neslo, dalo se je v najem. Je kakih 5 6revljev široko in kakih 8 do 9 6revljev dolgo. Steklena vrata rabijo ob jednem tudi za okno, ker drugega okna ni! Pred vhodom je gnojiš5e. Celo pohištvo je: jedna ozka postelja, pe6, jeden stol in jedna skrinja. Tri odrasle osebe stanujejo v tej jami in plačujejo na mesec 5 goldinarjev.» A motiš se, 6e misliš, da nikdo ne domuje še slabeje. Pod strehoj, pod zemljoj, po raznih luknjah, kamor nikdar solnce ne dosije, prebiva mnogokje vse natrto ubogih ljudij. Mnogi nemajo niti svojega stanu; samo spat kam hodijo za male denarje. A mnogokdo še tega ne vzmore: spi ali pod milim nebom ali pa se potika kje po prekopih in rovih; saj še za kruh nema kaj. Tudi pri nas je mnogo gnilega v tem; kako prenatla6eni so siroma6ki po tesnih soburah! In koliko zaradi tega trpi zdravje, koliko trpi blagonravnost, ko vse spi v jednej izbi, včasih na jednej postelji ve6 raznovrstnih ljudij! 5. Zdravju kvarljive in nevarne so navadno tudi delavnice in tvornice. Obrtni nadzorniki sami priznavajo v svojih objavah, da se nahajajo mnogokod «do cela neverjetne razmere> v tem; da se ne prezračuje; da je vzduh (zrak) raznokje «do konca neznosen«; ,da je, kakor toži celovški nadzornik, 6udno malo takih podjetij, kjer bi bilo vse prav'; in naš graški nadzornik zatrjuje, ,da ni našel nikjer vseh za zdravje in varnost potrebnih naprav in da se je malokaj vzboljšalo vkljub mnogokratnim namigom in opominom in zahtevam in pretniam'; zakaj tvorni6arji se branijo, kolikor in dokler morejo, ker se bojš stroSkov. Za 6loveka se seveda ni treba bati, ker, 6e jeden umre, oglasi se koj ve6 drugih. Zato prehitro zbolevajo, zato je toliko nesre6. Bilo je nezgod, kolikor se jih je uradno zvedelo, 1. 1883. 556, 1. 1886. že 3001, 1. 1890. že 11.038, a I. 1896. že 53.471. Je-li ni to grozno, je-Ii ni to greh zoper zdravje ubogega trpina, ki je, da more živeti, prisiljen v takih krajih delati? Res je, da se mu da nekolika nezgodnina, nezgodniku, ki se je ponesre6il, pa kako beraška! Ali je kakih osera desetakov za izgubljeno oko kaka odškodnina, kako povra6ilo ? In na hvali, 6e jih še dobode! In kakšne so zdravstvene in snažnostne razmere v premnogih pekarnicah?! Raje mol6im, da ti ne zastudim kruha. 6. Premala pla6a. Samo nekaj malo primerov! Statistika uradno kaže, da imajo na Moravskem svilarni6ani (Ijudje, ki delajo v tvornicah za svilo) na leto poprek po 162 gld. 66s/3 kr., ali nekoliko zvedenejSi po 182 gld. 99 kr. Tkalci, delajo6i po 16 ur na dan, služijo na leto 364 gld.; predice, ki delajo tudi celih 16 ur na dan, 195 gld.; druge ženske 135 gld. V barvalnicah dobivajo pomožni delavci 145 gld., delavke samo 95 gld. na leto. V tkalnicah za kotun nekateri nekaj nad 200, drugi nekaj pod 200, drugi pa tudi samo 112 gld. na leto! «Arbeiter-Freund» je pisal nedavno: «Neka židovska oblekarnica za vojastvo pla6uje delavkani za napravo vsake bluze 40 kr., za napravo jednih hla6 pa 25 kr.; zaslužijo torej s težoi svojih 50 ali 60 kr. na dan, pa raorajo si sami kupovati trakove, nit in druge malosti za drag denar — pri oblekarni6arju; narejen opravek stoji oblekarnieo k ve6jemu 3 gld., proda ga pa za 5 gld. — brez svojega dela in truda!> Kakor poročajo «Wirthschaitspolitische Blatter,» pribogate si cigararice v Koflachu celo 13 kr. — 6itaj: trinajst krajcarjev na dan; in so tudi ubožice, ki doma izdelujejo za velike podjetnike, in delajo po šestnajst do 18 ur na dan, da si pribede in priznojč ogromno bogastvo: 60 do 80 krajcarjev na teden, na celi teden! Toda slišale so se že in dopri6ale se še hujše re6i, še grdobnejša izsesavanja. Ali ni to v nebo kričeče? Kako bi skrbela taka sirotka za pošteno obleko, pošteno stanovanje in vse razne druge potrebš6ine ?! Ali kako naj bi oženjen moški, 6e zasluži leto in dan komaj svojih poldrugosto ali še ne, kako bi naj skrbel za celo družino, za vse potrebno, ko mora vse kupiti?! Zato pa ni mogoče drugače kakor da imaio hrano silno nezadostno in slabo. Krepkih, redilnih jedij si ne morejo kupovati; veseli so, 6e se kolikor toliko nasitijo. «Bodi slama alj seno, da se le natre 6revo.» Če bi se še moral napolniti, Ia6ni želodee, pa še s takim ni mogo6e mnogokrat. Zavidali bi, kakor izgubljeni sin, 6unke. «Iz poročila bolnišnične uprave, zatrjeval ie v državnej zbornici grof Fr. Coronini, se razvida, da leto za letom raste število takih oseb, ki jih lakota tira v obdobno ponavljajo6e se blodnomislije (da se jim blede v glavi), dokler nazadnje ne zapadejo v neozdravno brezumje in bebstvo.* Ravnokar je bil pri meni deček; vprašal sem ga, kaj bode opoludne jel. «Kavo», je odgovoril. «Ne bodo ni6 drugega izkuhalimama?» «Cmokov bodo tudi napravili; patistebosta smela jesti sanio brata, ki delata že v tvornici. Mi drugi bomo imeli samo kavo.» Mati je delav6eva vdova; ima za sebe in svojih 7 otrok vsega skupaj kakih 10 ali 11 gld. na mesec; starejša dva sinova že nekoliko služita v tvornici; stara sta 14 in dobrih 15 let. Treba je pa skrbeti za vse razne potrebe in vse se mora kupiti. Torej kava in sama kava za deco, ki bi krvavo potrebovala dobre hrane. Ali se more telesno razviti tak siroma6ek? V velikem mestu raora zaslužiti o6e, ki ima dva ali tri otroke, da se za silo preživi, najmenj 780 gld.; tako so natanko preračunali. V resnici pa zaslužujejo navadni delavci poprek največ 400, mnogi pa komaj 200 gld. na leto. Kako ti shajajo? V «Vaterlandu* piše neki obrtnik: «Šel sem skozi dvoriš6e neke hiše, kjer je bila prej tvornica, sedaj pa prebiva mnogo siromašnih delavcev v njej. Imel sem kos kruha v roki. Poželjivo pogleduje vanj majhen tam žedeč psiček. Vržem mu ga nekoliko. Kakor bi trenol, pa skoči ven iz tam stoje6ega zaboja sirotno dete na žival in jej iztrga kruhek iz gobca. Rekel sem otroči6ku, naj me pelje k svojim roditeljem. Očeta ni bilo več. Mati je perica. Vprašam jo, kako jej gre. Pripoveduje mi, da si vkljub prenapornemu delu ne more toliko pridobiti, da bi se jedenkrat na teden do sitega najela. Premišljuje in premišljuje, pa bilo bi treba že kakih 15 krajcarjev na dan, da. bi se živelo. Ko se pa bliža 6as, da je treba plačati stanovnino, mora se hrani odre6i, da si pristrada stanovnino.* Nesem nič ve6 vprašal: bilo mi Je dovolj. Ali so to zdrave razmere?! Konje bogato krmijo, pošiljajo jih v kopališča; za pse imajo že ponekod posebne, debelo pla6evane zdravnike, 6e se količkaj prehladi; imajo za pse posebne dražestne kopeli, posebne služabnike, drage toalete, različne za zjutraj, za zve6er, za sprehod, za obisk . . . živali nežijo — za svojega sobrata pa nemajo srca. O da bi spet zavladalo pravo životvorno krš6anstvo, kako bi se premenilo obličje zemlje! 7. Delavci nemajo prave svobodnosti: Ker je delavcev ve6 nego se jih potrebuje — ali, da u6eno izre6em: ker je ponuj ve6ji kakor isk — sliši se ob vsakej, še tako pravi6nej pritožbi: «Če ti ni prav, pa pojdi!» zlasti 6e je 6lovek že bolj v letih in je najboljše mo6i že pustil tam. Tudi ob volitvah so delavci pravi sužnji: voliti moraio, kakor se jim ukazuje, če prav imamo svobodne volitve. Kakor je dejal on general: «Vsak naj voli po svojej pameti, kogar ho6e; kdor pa ne bo volil tega in tega, njemu snamemo glavo.» Tudi pravico združevanja, jedino pravico, s kateroj se še morejo nekoliko braniti, ho6ejo jim kratiti. 8. Najhujše ie pa to, da za prihodnost nčso ni6 zagotovljeni. Če onemorejo, kaj bo z njimi? Dobivajo nekaj malega pokojnine — pa to še za stradanje ni dovolj. Poznam može, ki so že stari, da se 6loveku srce taje, ko jih vidi, kako se še trudijo in pehajo z delom, pa se vendar še maličijo, ker s pokojninoj jim ni mogo6e živeti. Živeti s tem ni mogo6e, bera6iti ne smejo, 6e pa ob6ino prosijo pomo6i, jih je pa seveda nevoljna: mi imamo sami s seboj dovolj stroškov; tebe naj redi, komur si dal svoje mo6i! In 6e zboli... Ali mu bo mala bolnina pomagala? Če hočeš, izpred sodiš6a lehko 6itaš mnogo takih slu6ajev kakor je ta-le: Štirinajstletna deklica je na zatožnej klopi, ker je prosja6ila. Sodnik jo vpraša: «Kako da ste bera6ili? Ne veste li, da je to prepovedano.* Uboga deklica: <Gospod sodnik! Bilo je to jedinokrat. O6e so ležali v postelji bolni, mati ne morejo delati, ker imajo doma še štiri male otroke; ti so bili mo6no lačni in so jokali in prosili kruha . . . to me je vrglo iz hiše, da sem šla in prosjačila.* Obsojena je bila na dvanajst ur zapora. Ali bi bil ti mogel storiti druga6e v takem položaju? Ali je tako razmerje zdravo ? Ali ni resnično, kar pišejo papež v svojej krasnej delavskej okrožnici: «Jasno je kakor beli dan in z vseh stranij se spoznava, da je treba pomagati in sicer, da je treba hitro pomagati, ker zaradi teh izneredeb žive neštevilni ljudje zares zatirano in nevredno življenje . . . Propalo je delo, • osamljeno in brez podpore, v žrelo brezsrčnih bogatašev-posestnikov in razuzdane lakomnosti tekmirstva (konkurence). Pridružile so se denarne spletke novodobnega oderuštva in so razmnožile zlo; in 6e prav je sv. Gerkev mnogokrat obsodila oderuštvo, vendar ga nenasitni kapitalizem pod drugoj krinkoj (maskoj) še vedno neguje in goji. Proizvajanje in trgovanje si je zasvčjilo nekaj malo ljudij samo za sebe, in tako je moglo nemnogo 6rezmerno bogatih naložiti delavskemu stanu skoraj suženjski jarem.»