Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/Poitni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 0IZ022464 Celovec • četrtek • 29. november 2001 štev. 48 (3146) • letnik 56 • cena 10 šil. • 0,73 evra V soboto občni zbor___ Zveze slov. organizacij 75 LET LIGE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Manjšinsko vprašanje (| je ostrilo njen profil f^elegati slovenskih društev L J na Koroškem ter posamezni člani Zveze slovenskih organizacij bodo v soboto, 1. decembra, imeli v šentprimškem kulturnem domu v Podjuni svoj redni občni zbor. Minula leta so bila precej razgibana, precej se je spremenilo in na osnovi dosedanjih dosežkov ali pa tudi neuspehov STRASSBOURG Jeziki v Evropi Perspektive večjezičnosti v EU tudi z vidika širitve je bila tema seminarja v Strass-bourgu, ki ga je organizirala pravna akademija Trier skupno s francosko akademijo. Med udeleženci seminarja je bil tudi predsednik ZSO dr. Sturm. Izhodišče seminarja je bilo dejstvo, da so jeziki vseh držav - članic EU sicer uradni jeziki, v praksi pa vsakodnevna komunikacija poteka drugače. Vsak državljan EU v svojem jeziku vloži peticije in dobi tudi odgovor v njem, pogovorni jezik pa je v glavnem angleščina. Ob ogroženosti drugih jezikov pa da narašča tudi senzibilnost za manjše jezike, je eden od izsledkov seminarja. (orf) bo treba začrtati smernice za bodočnost. Na vodilnih mestih ni pričakovati velikih sprememb, za mesto predsednika se poteguje edinole dolgoletni predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. (Glej intervju na strani 3.) Zveza slovenskih organizacij, ena od obeh strešnih političnih organizacij na Koro- škem, vključuje vrsto kulturnih, prosvetnih, športnih organizacij in interesnih združenj. V odnosih do političnih struktur v Avstriji, pa tudi v Sloveniji, je ZSO sogovornik in pogajalec za manjšinske pravice koroških Slovencev. Njena vloga danes, pa tudi v preteklosti je odvisna tudi od pomena, ki ji ga pripisujemo sami. I etos mineva 75 let od ustali novitve Avstrijske lige za človekove pravice. Ta pomemben mejnik v svoji zgodovini je najstarejša organizacija civilne družbe, v novoreku ji tudi pravijo »nevladna organizacija« ali NGO, izrabila za široko zasnovano predstavitveno turnejo po Avstriji. V torek je bila na vrsti Koroška. V Omanovi dvorani na celovški univerzi so predsednik lige, Ferdinand Lacina, poslo-vodeči popredsednik Feliks J. Bister in vodja koroške sekcije lige Peter Gstettner, spregovorili o delu lige ter o njenih načrtih za prihodnost. Prav z manjšinskim vprašanjem oz. zavzemanjem za pravice koroških Slovencev, se je svojčas pričelo delo koroške sekcije lige, je dejal Peter Gstettner. Ferdinand Lacina, vsedržavni predsednik lige, je poudaril, da so se delovna in tudi družbe-no-politična izhodišča za ligo bistveno spremenila. Dolga leta po vojni je bila liga uradna organizacija, ki sta jo po vzorcu socialnega partnerstva podpirali obe takratni vladni stranki (SP in VP). Ta odnos se je spremenil. Pod zdajšnjo vlado je urad zveznega kanclerstva črtal ligi letno podporo v višini 100.000 šilingov. Po finančni plati je to sicer neprijetno, zato pa ima liga zdaj svoboden manevrski prostor, kar je seveda veliko vredno. Ta prostor skuša liga čim boljše izrabiti v svojih prizadevanjih za uresničevanje pravic etničnih, socialnih in drugih manjšin. Lacina je poudaril, da je prav boj za pravice etničnih manjšin izostril profil lige. V tej zvezi se je posebj zahvalil Feliksu J. Bistru, ki je kot poslovodeči predsednik lige in kot koroški Slovenec imel izostren posluh za to problematiko. Manjšinsko vprašanje bo tudi v prihodnje eno od promi-netnih težišč lige. V zvezi z odvratnimi terorističnimi napadi je svaril pred tem, da bi človekove pravice postale žrtve boja proti terorizmu. Prav to se pa že dogaja v Angliji, je vedel povedati Feliks J. Bister. Zato bo liga še bolj kot doslej propagirala načelo, da je vsak posameznik odgovoren za človekove pravice. Človekovih pravic ne smemo odriniti v izključno odgovornost države. Družba se ne sme odpovedati človekovim pravicam in boju ter zavzemanju zanj, kajti drugače bo dejansko postala vojna pobudnik vsega. Kot veliko pridobitev lige v njenem jubilejnem letu je Bister omenil tako imenovane Salone lige. V njih obravnavajo pereča družbenopolitična vprašanja. Zelo uspešno je tudi krožno predavanje na dunajski univerzi o človekovih pravicah. Predvsem mladina se jih množično udeležuje. Morda bo take vrste salon možno urediti tudi na Koroškem? Franc Wakounig SPD »Edinost« vabi na koncert prijateljstva -concerto deli' amicizia v soboto, 1. decembra 2001, ob 19.30 v kulturni dom v Pliberku NASTOPAJO: Mešani komorni zbor Celje, MePZ Coro misto Haeliaetum iz Italije, Pasquale Besenghi degli Ughi iz Izole in MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka Prisrčno vabljeni! PREBLISK ■ UNIKUM ne dobi nič denarja. Ne od dežele Koroške in ne od mesta Celovec. Da se bo vedelo, kdo je v hiši gospodar! Tako je rekel že rajnki Ceauces-cu, pa še kdo njegovega kova. Demokratični sistemi na opevanem zahodu so čisto drugačni. Kritiko je treba znati prenesti, zato pa si so jo ljudje izmislili, z upanjem namreč, en zlatnik tebi, enega meni, enega tebi, enega meni, ob tem pa je bil tisti »tebi« vedno drug. Lepo pravično. Menda da ni denarja. To celo verjamem, kajti denar gre za »domovinske« zbore, ki pojejo »kantlied« in se gredo tradicijo v najslabšem pomenu besede. Dimd in čipke, kant-nancug pa šuplatler. da bi se stvari iz- ah Baba in 40 razbojnikov boljšale. In pri svobodnjakih so seveda mnenja, da tako epohalne politike še itak doslej ni nihče delal, zato je vsaka kritika neumestna. Ker je že ni mogoče prepovedati - kritike namreč -ji je treba vzeti možnost, da bi bila glasna. Slavni Ali Baba je delil plen s svojimi kolegi tako: Koroška postaja še bolj nezanimiva in še bolj zaplanka-na. Ne bodo pomagali ne odri na Vrbskem jezeru in ne Grenz-landchorakademien. Koroška je na najboljši poti, da se v mednarodni ali pa tudi vseavstrij-ski javnosti dokončno etablira kot duhovni pritlikavec. S. W. ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM obvešča, da bo v soboto, 1. decembra 2001, s pričetkom ob 14. uri občni zbor ZSO v Kulturnem domu v Šentprimožu DNEVNI RED: 1. ugotovitev sklepčnosti in pozdrav častnih gostov 2. izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika 3. poročilo predsednika dr. Marjana Sturma 4. razprava o poročilu predsednika 5. poročilo predsednika nadzornega odbora dr. Valentina Sime 6. razrešnica staremu odboru 7. volitve 8. pozdravne besede gostov 9. priznanja in odlikovanja 10. slučajnosti in zaključek občnega zbora Na osnovi predlogov včlanjenih organizacij bodo delegati in delegatke prejeli/e izkaznico, ki po pravilih ZSO ni prenosljiva na druge osebe. Glasbeni uvod bosta prispevala Rolf Holoub in Peter Raab z »Uglasbitvijo člena 7« PREDSEDNIK KUČAN NA HRVAŠKEM Sporazuma o meji ostaja glavni kamen spotike PRED KONGRESOM ZELENIH Michael Johann odstopil kot kandidat v Q e pred sobotnim deželnim J kongresom se je pri koroških zelenih zgodila pomembna kadrovska sprememba. Michael Johann, ki je doslej predsedoval koroškim zelenim, je v torek dopoldne nepričakovano odstopil. O vzrokih slovesa v obvestilu za medije nič ni povedal, obljubil pa je, da bo ozadja razgrnil v naslednjih dneh. Michael Johann je bil pet let govornik zelenih na Koroškem. Med viške njegovega političnega delovanja nevdomno sodi boj za znižanje volilnega praga za vstop v deželni zbor, skupna kandidatura malih strank, ter nastop zelenih pri volitvah v koroško kmetijsko zbornico. Kljub temu, da zeleni niso dobili mandata, je Johannu uspelo to stranko močno zasidrati v koroškem političnem spektru in ji dati jasen profil ekološke stranke. Johann izhaja med drugim iz vrst Greenpeaca. Odločnost pa je pokazal s svojim nastopom proti veleposestniku in podjetniku Tillyju zaradi prilaščanja ekoloških certifikatov. Tilly mu je grozil celo z milijonsko tožbo. Michael Johann je dejal, da bo naprej sodeloval pri zelenih, da pa zdaj hoče svoje moči posvetiti kmetiji in gozdnemu posestvu. Za novega govorca koroških zelenih je bil imenovan veli-kovški občinski odbornik Fritz Zirgoi. Michael Johann W se od njune osamosvojitve V naprej bremenijo nerešena mejna vprašanja sicer dobre bilateralne odnose med Slovenijo in Hrvaško. Dokler je v Banskih dvorih v Zagrebu vladal Franjo Tudžman, o rešitvi tega vprašanja sploh ni bilo možno razmišljati. S prihodom Ivice Račana na oblast je kazalo, da bo možno odkljukati tudi najbolj vročo točko mejnega spora, to je mejo v Piranskem zalivu. Po dolgih pogajanjih, v katera sta se vključila tudi premiera Drnovšek in Račan, je bila letos poleti pogodba spisana, obe vladi sta jo sprejeli, a zataknilo se je v hrvaški strankarski sceni in javnosti. Kajti v Zagrebu so domala vse stranke ocenile izdelano in predloženo pogodbo s Slovenijo kot izdajstvo domovine in hrvaških interesov. Pogodba je padla. Od takrat naprej so se odnosi čez Kolpo močno ohladili, pa čeprav bi ravno zdaj, ko se Slovenija približuje Evropi in je Hrvaška kolikor toliko normalizirala odnose z evropsko srenjo, bili dobri stiki v obojestranskem interesu. Zdaj skušata oba državna predsednika, Milan Kučan in Stipe Mesič, odstreti kopreno zamer in nezaupanja in odnose spet urediti. V torek ta teden je slovenski državni predsednik prišel na dvodnevni obisk v Zagreb, kjer ga je njegov hrvaški kolega sprejel z vsemi državnimi in vojaškimi častmi. Kdor pozna hrvaški sprejemni protokol, ve, daje to izredno pisana in bombastična uprizoritev. Predsednika nista zakrivala oči pred odprtimi medsebojnimi problemi. Ugotovila sta, da je mejno vprašanje najtrši oreh obojestranskih odnosov, ki pa so drugače zelo plodni in dobri. Zato obe strani skušata prav to plat stikov okrepiti. Predsednik Mesič je poudaril, da mejno vprašanje ne bi smelo zatemniti ostalih pozitivnih točk sodelovanja in ovirati rešitve še odprtih vprašanj. Tu je predvsem mislil na Jedrsko elektrarno Krško ter na devizne vloge hrvaških državljanov pri Ljubljanski banki. Kučan pa je dejal, da hoče pomagati pri zglajevanju konfliktov med državama. O nepodpisani mejni pogodbi je ugotovil, da »uravnoteženo zadovoljuje življenske interese Slovenije in Hrvaške«. Po njegovem sta zdaj na potezi vladi v Zagrebu in v Ljubljani, da najdeta poti iz zagate nerešenega mejnega sporazuma. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je slovenskega predsednika Milana Kučana odlikoval z visokim državnim odlikovanjem velereda kralja Tomislava z lento in veliko Danico za zasluge pri zbliževanju narodov in držav. Franc Wakounig ! t 1 RAVNE NA KOROŠKEM / UGOTOVITVE RAZISKAVE ZA LETO 2000 Umrljivost na Koroškem in samomori ITALIJA: ČEDERMACI PONOVNO POD PRITISKOM Dva beneška duhovnika pred sodiščem Q lovenski rojaki v italijan-Jskem zamejstvu, predvsem pa beneški Slovenci, se pripravljajo na proces proti dvema beneškima duhovnikoma, ki ju država dolži obrekovanja. 7. januarja 2002 bosta v Pordenonu morala pred sodni stol stopiti beneškoslovenska duhovnika Marino Qualizza in Božo Zuanella. Zagovarjati se bosta morala zaradi obtožbe obrekovanja v njuni knjigi »Gli anni bui della Slavia - Mračna leta Benečije«, kije izšla leta 1997. Avtor knjige je Božo Zuanella, Marino Qualizza je napisal le spremno besedo knjigi, ki osvetljuje še premalo poznano stran zgodovine Benečije. Župnik Božo Zuanella v knjigi obravnava povojno obdobje v Benečiji, težke življenjske razmere in protislovensko gonjo italijanskih nacionalističnih krogov in organizacij. Zuanella se opira na originalne dokumente in vire, kar knjigi seveda daje pomembno težo in verodostojnost ter izvirnost. Doberšen del dokumentov izhaja iz arhiva Organizacije »O«, predhodnice poznejše tajne organizacije Gladio (Meč), ki se je pripravljala na udar, če bi v Italiji prišli na oblast komunisti ali druge njim neprijazne politične strukture. Italijanski in mednarodni poznavalci so organizacijo »Gladio« ocenili kot eno najbolj prodornih, vplivnih in tudi nevarnih tajnih združenj, ki so v Italiji delovali za časa hladne vojne. Bistven del svojega delovanja je »Gladio« usmerjal proti Jugoslaviji in proti slovenski manjšini v Italiji. Potomci najbolj vplivnih osebnosti, ki so delovale v okviru »Gladia«, in ki jih Zuanella omenja osebno, so sprožili sodni postopek proti obema duhovnikoma. Prve razprave so že bile v Pordenonu in v Vidmu. Med drugim je prav zaradi nepripravljenosti tožilcev spodletel poskus izvensodnijske poravnave. Predlog poravnave z vsebino, da Zuanella in Qualizza nikogar nista hotela žaliti, je ponudil sam sodnik. A zaman. Proces se kaj lahko razraste v dolgotrajno in politično izredno vročo zadevo. Odvetnika obtoženih duhovnikov, Andrej Berdon in Damjan Trpin sta že napovedala, da bosta zahtevala, naj se med sodne akte vključi tudi poročilo mešane italijan-sko-slovenske komisije zgodovinarjev, ki obravnava dogajanje od leta 1860-1956. Pa še to. Nacionalistični italijanski mediji so že pričeli z gonjo proti Čedermacema Zua-nelli in Qualizzi. In to na kar se da nizki in nizkotni ravni. SV bo o procesu seveda poročal. Don Božo Zuanella Qri Zavodu za zdravstveno I varstvo Ravne že vrsto let analizirajo dogajanje med prebivalstvom Koroške regije s ciljem načrtovanja zdravstvenega varstva. Zbrane in obdelane podatke o preteklem letu so v oktobru izdali v Zdravstvenem statističnem letopisu regije za leto 2000, ki so ga javnosti ponudili tudi na spletni strani interneta. Uvodoma so prikazali podatke o prebivalstvu po starostnih skupinah in spolu v upravnih enotah in občinah, nato rojstva, umrljivost in naravni prirastek. Sledi izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva, delo reševalne službe Koroške, analiza poškodb pri delu, odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb ter predstavitev dela na področju higiene in epidemiologije. Ponekod so na voljo tudi primerjave regije z državo Slovenijo. Umrljivost na Koroškem leta 2000 sta posebej proučila Franc Ivartnik, dr. stom., spec. soc. med. in Matej Ivartnik, dipl. san. inž. Po upravnih enotah Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec s skupnim številom 73883 prebivalci, sta pri- kazala splošno umrljivost, ki pove koliko ljudi je umrlo na 1000 prebivalcev, ter specifične umrljivosti glede na starost, spol ali vzrok smrti. Nekatere ugotovitve povzemamo. V Koroški regiji je leta 2000 umrlo 638 prebivalcev, kar je malo manj od slovenskega povprečja. Umrlo je 332 moških in 306 žensk. Moški so umirali deset let mlajši.Polovica jih je umrla mlajših od 68 let, pri ženskah pa mlajših od 78 let. Med upravnimi enotami izstopa navzgor Ravne (9,13 na 1000 prebivalcev), navzdol pa Dravograd (7,22). Starostno standardizirana umrljivost (izničen je vpliv starosti), je najvišja v Slovenj Gradcu, in najnižja v Dravogradu. Umrljivost dojenčkov je bila sorazmerno nizka. Naravni prirastek je znova pozitiven, vseeno se je število prebivalcev znižalo. Veliko je umrlo mladih, starih do 19 let, v starosti 20-44 let je bila umrljivost moških sedemkrat višja (samomori !) in v skupini 45-64 let tudi skoraj trikrat višja kot pri ženskah.Nad 65 let takih razlik ni več, je pa umrljivost pri ženskah višja. Med vzroki smrti bolezni srca in ožilja predstavljajo 37 % delež (pri ženskah celo 45 %), neoplazme (rakaste tvorbe,op.p.) 25 % in zunanji vzroki (samomori, prometne in druge nesreče, zastrupitve itd) 10 % delež (moški 14 %, ženske 5 %) vseh smrti. Visok delež zajemajo še bolezni dihal in prebavil čez 7 %. Nasilnih smrti (samomori, nesreče) je bilo med moškimi trikrat toliko kot pri ženskah, samomorov celo šestkrat toliko, v prometnih nezgodah pa so umrli skoraj sami moški. Medtem ko je bila umrljivost v regiji pri prometnih nezgodah lani najnižja v-desetletju (6), je bila pri samomorih velika (29). Primerjava s preteklimi leti, menita avtorja raziskave, kaže rahlo zniževanje umrljivosti zaradi bolezni obtočil (srca in ožilja, op. p.), in tudi novotvorb, porasli pa so drugi vzroki. Razveseljivo je, da se umrljivost seli v poznejše življenjsko obdobje. Še vedno je neugodna slika pri smrtih zaradi nezgod in samomorov, toliko bolj, ker gre tu predvsem za mlade moške, zaključujeta avtorja. S. Š. Na občnem zboru - vsaj predvidoma - ne bo prišlo do večjih sprememb v odborih. V zadnjem času ste najavljali, da se nameravate umakniti s položaja predsednika ZSO. Kaj vas je prepričalo, da boste znova kandidirali za to mesto? Res je, nikoli nisem videl svojega predsednikovanja kot mesto, kjer naj bi človek ostal vse življenje. Tudi v mojem zasebnem življenju so se zgodile spremembe in sem si nameraval poiskati - poklicno - še kako drugo pot. Pa so me odborniki prepričali, naj še enkrat kandidiram. Tisti, ki bi prišli v poštev za to mesto, pa se iz poklicnih razlogov niso mogli odločiti za kandidaturo. Sprejemam torej volitve, vendar z opcijo, da bomo našli poslovodjo organizacije, ki bo vodil organizacijsko plat dejavnosti, kajti v tej periodi bi rad ubral drugo poklicno pot. Vsaka dejavnost ima svoje viške, pa tudi poraze. Na kaj lahko ZSO pokaže, kar se je pozitivnega zgodilo v minulem obdobju? Minula leta so stala v znamenju hudih konfliktov v okviru narodne skupnosti. Nobena skrivnost ni, da je Narodni svet koroških Slovencev hotel izriniti ZSO iz politčne dejavnosti oziroma ji odvzeti vlogo zastopstva narodne skupnosti. To je bilo v ospredju zadnjih deset let. Zato moram reči, da smo bili relativno uspešni, če pogledam nazaj na ta boj za obstanek. Finančno smo nekako prebredli ta težak čas. Kljub tem okoliščinam nam je uspelo, daje na iniciativo ZSO bil sprejet memorandum avstrijskih sosvetov, ki je danes podlaga za urejanje manjšinskih vprašanj s strani države. Tako je prav na podlagi tega memoranduma v novem zakonu o ORF bolj jasno zapisana naloga ORF, da je odgovorna za radijsko in televizijsko oskrbo manjšin. Tudi ustavno določilo, po katerem se Avstrija obvezuje za ohranitev in razvoj manjšin, gre v veliki meri na naš račun. Lahko rečem, da sem odigral določeno vlogo, ko je prihajalo do premikov v odnosih država oz. dežela in pa manjšina. Z Republiko Slovenijo oziroma z vlado je bilo v minulih letih kar precej težav. Kako je danes? Še pred tremi leti, ko je bil zadnji občni zbor ZSO, je imela naša organizacija 5 milijonov dolga. Iz Slovenije je prišlo bore malo podpore, kajti nekateri politiki tedanje vlade so se-kundirali Narodnemu svetu. Danes so se stvari pomirile in manjšino na Koroškem tudi v Sloveniji obravnavajo kot subjekt. DR. STURM PRED OBČNIM ZBOROM ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Veliko dela bo še treba opraviti V soboto, 1. decembra 2001, bo Zveza slovenskih organizacij imela svoj redni občni zbor, na katerem bodo odborniki in delegati razpravljali o minulem delu in se izjasnili za smernice bodočega delovanja. Pred občnim zborom smo dolgoletnemu predsedniku ZSO dr. Marjanu Sturmu postavili nekaj vprašanj. Z dr. Sturmom seje pogovarjala Sonja Wakounig. Dr. Marjan Sturm V zadnjem času pa ZSO in NSKS delujeta nekoliko bolj usklajeno ... Uveljavila se je teza, ki jo je ZSO vedno zagovarjala: da potrebujemo koordinacijski odbor. V tej zadnji periodi je bil končno le ustanovljen in deluje pozitivno, torej nastopa manjšina v zadnjih dveh letih usklajeno v pogovorih z vladama v Avstriji in Sloveniji. Tako smo nastopili na primer v zadevi otroškega varstva oziroma dvojezičnih vrtcev in glede radijskih oddaj in to bo imelo dolgotrajen učinek. Najpomembnejše za notranje delovanje med manjšino samo pa je, da Koordinacijski odbor upošteva pluralnost med manjšino, ki je pač dano dejstvo. To priznavanje drug drugega je eden od temeljev učinkovitega nastopanja. Ne gre za to, da bi se v KOKS-u preglasovali: najti je treba skupen nastop. Tako je tudi preko tega odbora zmenjeno, da bo glede sosveta pri zveznem kanclerju predsedoval najprej zastopnik ene, nato pa druge politične organizacije koroških Slovencev. Menjava bo torej vsake dve leti. Kje pa v preteklosti ni šlo tako gladko? Kje so težave, problemi, s katerimi se bo treba še spopadati? Problem nekdanjih razprtij še vedno ni povsem odpravljen, saj so terjale ogromno energije. Kar spomnite se kampanje okrog novega načina volitev v odbore NSKS. Mislim, da smo zelo modro storili, da se nismo dali vpreči v ta voz. Pri NSKS imajo zdaj probleme oziroma nimajo zato nič manj konflik- tov znotraj organizacije, tisti pa, ki so tedaj najbolj zagovarjali nov način, so sami ob tem propadli. Naš ustaljen sistem volitev odgovarja vsem obstoječim zakonom in pravilom države in vsaj tu ni problemov. Kaj pa je zamudila ZSO? Na primer to, da še vedno ni reformiran medijski nastop manjšine, to bo izziv za bližnjo bodočnost. Negativno pa je tudi to, da smo preveč zanemarjali prisotnost na terenu, pa tudi odnose s Slovenijo. Malo nas opravičuje dejstvo, da je bila finančna situacija v zadnjih desetih letih tako dramatična in da smo morali silno štediti. Zato je bilo enostavno premalo ljudi na razpolago, tako pri Slovenskem vestniku kot tudi pri Zvezi slovenskih organizacij. Kakšen je torej globalen pogled na zdajšnje stanje manjšine? Potrjuje se, da evropska integracija forsira jezike in da ljudje spoznavajo pomen večjezičnosti, kar potrjujejo naraščajoče prijave k dvojezičnemu pouku. Po drugi strani pa se dogajajo spremembe: tiste generacije, ki so se občutile nacionalistično zatirane, počasi odhajajo. Nove generacije nimajo zgodovinskih travm in hipotek, te gledajo na vsakdanje življenje manjšine bolj sproščeno. Lahko rečem, da je struktura manjšine postala bolj pluralna in v bodoče bo treba to seveda upoštevati. Od manjšinskih struktur bo to zahtevalo bolj diferencirano ponudbo, ne več tako, kakršna je bila še v 60-ih, 70-ih letih, ko smo se osredotočali zgolj na tako imenovano jedro. To zveni precej teoretično. Poglejte, Zveza slovenskih organizacij je strešna organizacija in zato bo torej odvisno od včlanjenih organizacij, kako bodo šle s časom naprej. Treba je reči, da so vse dojele spremembe. Šolsko društvo je na primer zelo uspešno s svojimi tremi vrtci in otroškim varstvom, posebno pa z dijaškim domom in igra silno pomembno vlogo znotraj manjšine. Slovenska prosvetna zveza uvaja nove prijeme, vnaša nove elemente kvalitete, študijska knjižnica ima na razpolago vse slovenske knjige, Zveza koroških partizanov združuje ljudi, ki so doživeli najtemnejšo plat naše zgodovine in ki skrbijo za to, da ta ne gre v pozabo. Zveza slovenskih žena se je osredotočila na izobraževanje, na dviganje samozavesti žensk, saj imamo še vse preveč patriarhalne strukture v družbi. Torej sem lahko kar zadovoljen. Seveda imamo določene okvire, ki se jim reče denar, toda znotraj teh se bomo morali pač gibati. Kako je z odnosi do strank v državi oziroma v deželi? Naša organizacija je že dolga leta pozicionirana nadstrankarsko z levo-liberalnim profilom. To pomeni, da ljudje iz naših vrst sodelujejo s socialdemokrati, zelenimi in tudi drugimi strankarskimi opcijami. Ana Blatnik, podpredsednica ZSO, je na primer v deželnem vodstvu socialdemokratske stranke. S svojo delovno skupnostjo »Narodnosti v SPÖ« opravlja tam zelo pomembno delo v korist sožitja. Prepričan pa sem, da bodo tudi Zeleni slej ko prej zastopani v deželnem zboru. NSKS pa je zgodovinsko bolj vezan na ljudsko stranko; to ustreza pluralnosti. Znotraj svobodnjakov pa deluje na primer Vladimir Smrtnik, član odbora NSKS. Vam in predsedniku NSKS so večkrat očitali, da ste nekako »preljubeznivi« s svobodnjaki. Kaj pravite na to? Vse odločitve in dogovore, ki smo jih imeli s Haiderjem, je sprejel tudi KOKS, ne le Sturm in Sadovnik. Poleg tega pa si pogovornih partnerjev ne morem izbirati sam ... Kljub temu bi teh pogovorov ne podcenjeval, nekaj smo le dosegli. Misel za bodočnost? Prvič: Odgovoriti bo treba na centralno vprašanje, ali bomo znali poglobiti proces profesionalizacije. Drugič: z EU oziroma njeno širitvijo se odpirajo se neslutene možnosti za nas vse. Kolektivi izgubljajo na pomenu, individualizacija napreduje, z njo pa imajo možnosti predvsem tisti, ki nekaj znajo. Tretjič: centralna naloga bo, da bomo takoj po občnem zboru temeljito reformirali našo medijsko podobo. To se mi zdi kratkoročno izredno pomembno. Kajti le preko sodobne medijske podobe bo mogoče posredovati naše ponudbe na vseh področjih našega življa. Drugo vprašanje pa bo, da bomo uveljavljali vse pravice, ki smo si jih priborili preko ustavnega sodišča. Treba bo ponuditi ljudem konkretno pomoč npr. pri uradnem jeziku itd. Skratka: pred nami je veliko dela, ki ga bo treba opraviti! Hvala za pogovor! Sprejemam volitve, vendar z opcijo, da bomo našli poslovodjo organizacije. V prihodnje bo treba bolj upoštevati pluralno strukturo manjšine. Za nami je menda že deveti ali deseti redni letni seminar, ki ga naša ženska organizacija prireja za svoje članice zunaj domačega okolja, kjer v neko-likšni oddaljenosti stvarnost postane bolj bistra, misli bolj konkretne, predlogi jasnejši. Marsikateri so podprti s sanjami, katerih uresničitev je v realni situaciji težko uresničljiva. Ali pa morda vendar? Namenoma začenjam poročilo s temi zanesenimi stavki. V Portorožu so bili kar nekajkrat potrjeni, saj je seminar poleg tega, da je odpiral dileme, celo bolečino, nakazoval tudi drobno svetlobo na koncu zatemnjenega predora. Bolj pogumno se bomo odpravili proti njej, večja bo postajala! Zenski seminar! Skoda, da morda prav ta oznaka daje potuho moškim, da se ga ni treba udeleževati, ali pa da samo kot predavatelji hodijo »solit pamet ženskam«. Pa naj to ne bo kritika predavateljem in tistim nekaj moškim udeležencem, bolj ugotovitev, da se obravnavane teme tičejo tako žensk kot moških, slednjih glede na njihovo dokaj dominantno vlogo v slovenski narodni skupnosti celo še bolj, pa naj si bodo na tem ali onem bregu. Letošnji seminar je bil posvečen evropskemu letu jezikov z vprašanjem, ali so bili doseženi visoki cilji, ki sta si jih zastavila Svet Evrope in Evropska unija. Aplikativno na Koroško: Se je povečala jezikovna, kulturna in miselna odprtost, je več pripravljenosti za sprejemanje manjšinskega jezika? Preko petdeset udeleženk je v petek zvečer najprej pozdravila predsednica Zveze slovenskih žena Milka Kokot. Med formalnimi besedami je bilo slišati tudi pomembno ugotovitev, ki je v veliki meri usmerjala nadaljnji potek seminarja: »Usoda slovenščine je navsezadnje predvsem v naših rokah, oziroma je odvisna od našega spoštovanja svojega jezika. Stalno bi se morali zavzemati za to, da bi bil prispevek odgovornih v družbi in sredstvih javnega obveščanja za pospeševanje drugega deželnega jezika čim večji.« Jezik in kultura Tako bi lahko v kratkem poimenovali izčrpen in poglobljen referat poslovodje Slovenske prosvetne zveze dr. Janka Malleja o pomenu slovenske kulture in njene poti v prihodnost. Za Slovence je bila kultura preživetve-nega pomena, za nastajanje slovenske države celo državotvornega. Z ničemer, ne z ekonomijo, ne s kapitalom, ne z vojsko, ne s plemiško gospodovalno tradicijo, se nismo mogli izkazovati ob nastajanju nacionalne države. Le kultura je bila tisti pomembni združevalni državotvorni dejavnik. Ta nam je dajala nacionalno identiteto, narodno individualnost, se je postavljala v bran kulturnemu in jezikovnemu imperializmu, predvsem v času k. u. k. monarhije, dajala inspiracijo uporu proti fašizmu in nacizmu, združevala ljudi ob plebiscitarni odločitvi. Brez jezika dokaj hitro uvene tudi kultura, zato sta neločljivo povezana. Janko Malle je v nadaljevanju analiziral stanje slovenske kulture v bodoči slovenski povezanosti v Evropski uniji in ji napovedal celo ugodne možnosti. Ob tem pa bi se morala slovenska država v večji meri zavedati njenega pomena, ne pa da ji posamoosvojitvena oblast z znižujočimi subvencijami v procentih nacionalnega dohodka striže peruti in jo pogosto podreja strankarskim interesom. Za avstrijsko politiko do slovenske kulture na Koroškem je menil, »da se Avstrija na papirju priznava k jezikovni in osebne izkaznice tamkajšnjih prebivalcev, kogarkoli kaj povprašaš, ti bo odgovoril slovensko ali pa italijansko. Vsi uslužbenci v družbenih službah morajo obvezno pogovorno in pisno obvladati oba jezika itn, itn. Drugi dan našega seminarja je pričela prof. Milica Maslo, predstojnica urada za družbene dejavnosti občine Piran. Posvetila se je predvsem področju vzgoje in izobraževanja pripadnikov italijanske narodne skupnosti. Koliko jih živi v njihovi občini, ne vedo natančno, morda 10 odstotkov od skupno 18.000 prebivalcev. To tudi ni pomembno, saj so njihove pravice zagotovljene v slovenski ustavi, v zakonu o lokalnih skupnostih in zakonu o vzgoji so vsi absolventi po dokončanem šolanju dvojezični. Kakih 200 kilometrov je do Pirana. Koroškim politikom bi priporočal obisk v njem, kjer naj bi se poglobili v dvojezičnost, da se potem ne bi več hvalili o evropsko zgledni manjšinski politiki na Koroškem. Opustiti vlogo žrtve Mag. Janez Vidmar z Inštituta za rehabilitacijo v Mariboru nam je v sobotnem popoldnevu govoril na temo samozavest in identiteta. Iz svojega osebnega stališča je dejal, da mu Koroška še vedno pomeni »nedokončane sanje«, te pa se mu porajajo kot vnuku Maistrovega borca. Tudi mnogim v Sloveniji so koroški Slovenci čuvarji njihovih sanj. sposobnosti. V vlogi žrtve se pogosto tudi kar dobro počutimo, saj se kaže tako neizgledna, da ni treba kaj storiti. Če bi zmogli izstopiti iz te vloge, bi jo najbrž moral prevzeti preganjalec. Zanimiva vprašanja, ki so sprožila kar živahno diskusijo. Jeziki v Evropi - kulturna raznolikost in demokratična pravica Dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO in slovenskega narodnostnega sosveta, je ob zaključku seminarja v nedeljo dopoldne spregovoril o kulturni in jezikovni raznolikosti v združeni Evropi, o sedanjem stanju, predvsem pa o položaju slovenskega jezika po vstopu Slovenije v EU. Cilj jezikovne politike v Evropi TRADICIONALNI SEMINAR ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA Med sanjami za prihodnost in realnostjo prof. Milica Maslo kulturni raznolikosti (ustavno določilo), dejansko pa se dokaj ponižujoče obnaša do kulturnega dela in ustvarjanja koroških Slovencev«. Mallejevo razpravo bomo v celoti objavili v božično-novo-letni številki. Skrb za vzgojo in izobraževanje italijanske skupnosti. Naš pogled pogosto zamegli nekaka siva mrena in ne vidimo dalje kot na svoje dvorišče. Vozimo se po slovenski obali, pa sploh ne opazimo, da so vsi napisi dvojezični, slovenski in italijanski. Pa ne le krajevni, tudi na ulicah, uradih, trgovinah, vsi obrazci na pošti, potni listi in Ana Zablatnik, Kumrova mama iz Bitjnovsa: »Doslej sem se udeležila vseh seminarjev. Meni pomenijo opomin, zakaj smo sploh Slovenci, da je naša dolžnost, da to tudi ostanemo, da nadalje živimo to svoje slovensko življenje in ga predajamo tudi mlademu rodu. Spoznanja teh seminarjev prenašam tudi na svoje otroke in vnuke.« Mag. Janez Vidmar in izobraževanju. Italijanska narodna skupnost na slovenski obali se je v nasprotju z madžarsko v Prekmurju, kjer imajo obvezno dvojezično, odločila za vzporedno šolstvo, kar pomeni: poleg slovenskega vrtca tudi italijanski, poleg slovenske tudi italijanska šola. Ker so razlike v številčnosti otrok velike, stroški pa ne, jim to razliko deloma pokriva republika, deloma pa občina. Ob tem pa velja načelo, da italijanskih vrtcev in šol kljub majhnemu številu vpisanih otrok nikakor ne zapirajo. V obeh vrstah vzgoj-noizobraževalnih zavodov se obvezno učijo tudi jezik okolja oz. sosednjega naroda, tako da Valentina Kušej, Šmihel pri Pliberku: »Na seminarju sem prvič, ker prej žal nisem imela časa. Predavatelji so bili zelo dobri, posebej pa me je navdušila prof. Maslova s prikazom skrbi za italijansko šolstvo. Upam, da se bo v tem oziru tudi na Koroškem kaj spremenilo. Teh seminarjev se bom še udeležila.« dr. Marjan Sturm Za samozavest je silno pomembno zavedanje svojih potencialov, ali podarjenih ali priborjenih. Zanjo je pomembno dobro poznavanje tvarine, temeljito vedenje o čem. Identiteta je priznavanje k svojemu domu, skupnosti, domovini. Gibalo družbenih sprememb je vedno obrobje, so socialne ali nacionalne manjšine. Predavatelj je temeljito obdelal družbeni trikot: preganjalec - žrtev - rešitelj. Ob tem je zadel v bistvo problema, ki velja za našo narodno skupnost na Koroškem. Vse preradi se zatekamo v vlogo žrtve, namesto da bi si bili sami sebi rešitelj. Premalo se zavedamo svojih potencialov, svojih Pepca Weiss, Pliberk: »0 seminarju me je obvestila prijateljica. Veselila sem se tudi srečanja z nekaterimi znankami. Nad kvaliteto seminarja sem izredno presenečena. To je ravnovesje med našimi sanjami, ki jih imamo preko kulture in predstav za bodočnost, in realnostjo, v katero smo postavljeni in ki je včasih zelo kruta.« dr. Janko Malle je t. i. formula 1+2, kar pomeni, da naj bi vsi prebivalci govorili svoj materni jezik, poleg njega pa še en tuji in jezik soseda. Predvsem iz rivalitetne situacije dominatnih jezikov - angleščina, francoščina, nemščina - pridobivajo na pomenu manjši in celo regionalni jeziki. To možnost jim zagotavljata tudi evropska listina o manjšinah in listina o regionalnih jezikih. Konkretno v praksi to pomeni, da bo po slovenski priključitvi tudi slovenščina v EU uradni jezik, da bomo lahko vsi slovensko govoreči v svojem jeziku obojestransko komunicirali z Brusljem. Sturm je ob tem menil, da bomo seveda kljub temu še izpostavljeni asimilaciji, proti kateri pa bomo morali sami razviti ustrezno strategijo. Vsekakor pa smo zaradi svoje dvojezičnosti v veliki prednosti pred nekaterimi sosedi, kar bi nam moralo vlivati samozavest in še večjo zavzetost in spoštovanje do lastnega jezika. Tudi s tem spoznanjem se svetloba Pa koncu tunela nekoliko povečuje ... Ob seminarju se je razvila tudi družabnost. Ob večerji v Dragonji smo doživeli lep večer s Savrinskimi godci, ki so nam predstavili glasbo avtohtonega slovenskega prebivalstva v tem delu Istre. Oglasila se je pesem, ki nas je držala na nogah pozno v noč, sicer pa smo bili zelo disciplinirani. Seminarje potekal v zadovoljstvo vseh, bil je odlično organiziran in vsebinsko bogat. Jože Rovšek r^rugi niz osrednjega koncerta L J Slovenske prosvetne zveze je bil v nedeljo, 25. novembra popoldne v Kulturnem domu v Pliberku. Občinstvo je do zadnjega sedeža napolnilo dvorano in balkon, nekateri pa so sedeli celo na stopnišču galerije. Koncert pod geslom »PESEM MLADIH« je v celoti izpolnil visoka pričakovanja občinstva. Pri tem pa je seveda treba posebej poudariti izjemno predstavo in petje gostov iz Slovenije, to je mladinskega zbora »Carmina Sloveni-ca« iz Maribora pod vodstvom Karmine Šileč. Uvod v koncert je napravila Mira Grötschnig-Einspieler, ki je, kot že v Šentjakobu, vešče in izbrano povezovala in prispevala svoje, da je koncert tako dobro uspel. Dejala je, da sta petje in igranje, pač oder sploh, pomembni šoli, kjer se kuje in brusi značaj ter se krepi in poglablja jezikovno znanje. Dober primer uspešnosti te šole je Kvintet »Foltej Hart-mann«, ki je nastopil kot prvi. Pet mladih moških, ki jih vodi delavni Martin Kušej, Davidov iz Šmihela, sicer poje v omenjeni zboru. Kot kvintet še ne nastopajo dolgo, a nedvomno imajo pred sabo še precej in uspešnih nastopov. Drugi sodelujoči na koncertu je bil orkester Glasbene šole. Vodi ga ravnatelj šole Roman Verdel. Nastop v Pliberku je imel tudi globok simbolni pomen. Kajti prav v Pliberku se je pred več kot dvajsetimi leti začela zgodovina te osrednje glasbe- BRNCA: 95 LET SPD »DOBRAČ« Slavnostni koncert pri Prangarju v Zmotičah V šali se ne laži, kakršen si, " takšen se kaži« - to je geslo SPD »Dobrač« na Brnci vse od ustanovitve naprej. Društvo letos praznuje 95 letnico svojega obstoja in s tem sodi med najstarejša slovenska društva na Koroškem. V soboto, 24. novembra 2001 zvečer, je društvo vabilo na slavnostni koncert pri Prangarju v Zmotičah. Prangarjeva domačija in gostilna sta vselej dajali streho in prostor društvu »Dobrač«. Tu je bilo društvo tudi ustanovljeno, in sicer 26. decembra 1906. Kot vsa slovenska društva na Koroškem, ima tudi SPD »Dobrač« zelo razgibano in viharno zgodovino in je postavilo kar nekaj znamenitih mejnikov. Naj omenim le izdajo prve slovenske gramofonske plošče daljnega leta 1936. Na njej poje znameniti Brnški sekstet. Pred leti so našli še nekaj dobro ohranjenih plošč, s pomočjo katerih je bilo možno rekonstruirati posnetke. SPD »Dobrač« je PLIBERK: OSREDNJI KONCERT SPZ Čudovit pevski popoldan v Kulturnem domu no-pevske izobraževalne ustanove koroških Slovencev. Njeni ustanovitelji niso imeli denarja, a imeli so plemenito vizijo, velik koš iznajdljivosti ter potrebno kulturno trmo, da so premostili in premagali vse ovire. Orkestrov nastop jim je bil v veliko zadoščenje, saj je bil dokaz resnega in strokovnega pouka in dela na Glasbeni šoli. Nastop pa je bil pomemben tudi za člane orkestra, kajti javni nastopi krepijo njihovo samozavest in množijo ugled orkestra. Nedvomen višek koncerta je bil nastop zbora »Carmina slovenica« iz Maribora. Zbor šteje med najboljše na svetu, pobral je domala vsa možna odličja in priznanja doma in drugod, in zbor je stalen gost v svetovnih dvoranah. Tik pred nastopoma na Koroškem je gostoval na Kitajskem. Zbor profesionalno, z močno disciplino in prav takim navdušenjem vodi profesorica Karmina Šileč. V prvem delu so mlade pevke pele pesmi iz Bele Krajine in Rezije, drugi del pa je bil odmerjen priredbam domače in mednarodne sodobne pevske literature. Že zgolj prehod iz mehke pevske tradicije Bele Krajine v rezko in skorajda trpko pesem Rezije je doživetje zase. Ta zbor izjemno posrečeno združuje petje in gib, oboje na ravni, ki daleč presega običajne meje. Naj citiram Hansa Mos-serja iz Grebinja: »Ta zbor prepeva v kategorijah, o katerih se Skupni nastop loških tamburašev in Smrtnikovih fantov ta dragoceni kulturnozgodovinski zaklad dvignilo in ga v obliki zgoščenke ohranilo ter dalo med ljudi. Nadaljni takšen mejnik je oživitev igralske dejavnosti pod Dobračem. Ni še dolgo od tega, ko so Brnčani pisali igralsko zgodovino na Koroškem in vsi smo trdno prepričani, da bojo zdajšnji predah izrabili za še močnejši igralski podvig. Za poživitev odrske dejavnosti je bila nadvse zaslužna Slavica Kropivnik. Predsednik SPD »Dobrač« Marjan Gallob vsekakor je v soboto z velikim zadovoljstvom naznanil vsej srenji, da bo SPD »Dobrač« imelo 26. decembra 2001, torej na dan ustanovitve, slavnostni občni zbor, navrh pa ples in zabavo. Seveda pri Prangarju. Posebej prisrčno je v soboto pozdravil nastopajoče na slavnostnem koncertu, to sta bila Tambu-raški ansambel »Loče-Baško jezero« in Smrtnikove fante. Koncert je bil prava paša za oči, predvsem pa za ušesa. Z zadnjo pesmijo, s partizansko »Na oknu glej obrazek bled«, ki sta jo skupini skupno izvajali, sta se poklonili vsem društveni-kom in rojakom, ki so v trdih in najtrših časih slovenske zgodovine ostali zvesti izročilu prednikov in so to dali tudi naprej. To je v svoji čestitki poudarila tudi občinska odbornica EL Bekštanj in zborovodkinja Erika Wrolich, čestitala je predsednica SPD »Jepa Baško jezero« Anica Lesjak-Resmann, pa tudi podžupan Miha Mihetz. Janko Zerzer pa je spregovoril in čestital v imenu KKZ. Franc Wakounig nam niti sanja ne. Pravzaprav mi je ob poslušanju zmanjkalo besed in lahko samo čestitam zborovodkinji ter pevkam, da so dosegle to kakovost, pa tudi Slovenski prosvetni zvezi, da nam je omogočila ta edinstven in čudovit trenutek«. Tem besedam ni kaj dodati. Franc Wakounig MAŠČEVANJE MODRIH POLITIKOV Unikum deželi ni vreden šilinga v ■7e minulu leto je dejstvo, da Z-je deželni glavar univerzitetnemu kulturnemu društvu UNIKUM popolnoma črtal vsakršno dotacijo, zbudilo nemalo prahu. Haider in svobodnjaška politika sta bila večkrat tarča akcij protagonistov tega inovativnega, domiselnega in odmevnega društva. Kdor je bil mnenja, da je to v demokraciji nekaj naravnega in da je bila politika že od nekdaj podvržena kritični presoji tistih, katerim je namenjena. Deželni glavar je drugačnega mnenja: cuius regio, eius religio: čigar je dežela, tisti določa, kaj je prav in kaj ne, bi se dalo prosto prevesti in tako so mislili še v šestnajstem stoletju. Danes, v enaindvajsetem stoletju, so na Koroškem istega mnenja. V letu 2000 dežela ni namenila UNIKUMU niti šilinga. Nekaj denarja je - po zapletih in težavah - vendarle prišlo od mesta Celovec. Za kulturni budget je tam odgovoren mestni svetnik Gassner, ki zastopa v mestnem svetu svobodnjaško stranko. Za leto 2001 pa se je izkazalo, da so svobodnjaki v svojem ravnanju sila »konsek-ventni«. Ne le dežela, zdaj je tudi mesto Celovec reklo svoj »njet« in tako je UNIKUM ob 740.000 šilingov. Odvisen samo od donatorjev ali sponzorjev, kvečjemu še kakšna prodajna akcija lahko malce pomaga iz zagate. Med umetniki in kulturnimi ustvarjalci, pa seveda tudi med zvestimi spremljevalci UNIKOVIH aktivnosti, vlada veliko ogorčenje. Nekateri so društvo zato tudi konkretno podprli, na primer slikar in kipar Cornelius Kolig (proti kateremu je FPÖ zagnala pravo gonjo pred časom, ko je opremil t. im. »Koligovo sobo« v deželni hiši). Za UNIKUM je izdelal grafiko, ki jo društvo zdaj prodaja s signaturo umetnika ali pa kot kot plakat, njene mere pa so 84 x 39 cm. To že omenjeno napihnjenost politikov ponazarja tudi naslov: KÄRNTEN BLÄHT AUF. Grafika na plakatu stane 200 šilingov, kot tiskana grafika z lastnoročnim podpisom in videokaseto pa 950 šilingov. Naročite jih lahko po telefonu 0664/451854 ali z e-mailom unikum@uni-kluc.at. Grafika Corneliusa Koliga PRIREDITVE ČETRTEK, 29. 11.______________ CELOVEC, Mladinski dom -Mladinski dom, SPZ, Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana 18.30 Zaključek etnološke raziskovalne delavnice 2001 in predstavitev brošure CELOVEC, Slovenski pastoralni center 19.00 Občni zbor PD Jakob Petelin Gallus CELOVEC, kulturna kavarna »Sever« - Evropska kulturna iniciativa 19.30 Kulturni večer z Gustavom Janušem »Pesmi in slike« GRADEC; Mondscheingasse 11, v klubu - KSŠŠ/G 21.00 Koncert Ruins matador in Kramfid PETEK, 30. 11.________________ ROŽEK, galerija Šikoronja 18.00 Odprtje razstave del A. Frohnerja »Rdeče je lepo - lepo je rdeče«, do 22. 12. 2001. PLIBERK; kulturni dom 20.00 Koncert. Gospel Familiy iz New Yorka. Število vstopnic je omejeno SOBOTA, 1. 12_________________ PLIBERK, pred kavarno Pazzo -otroška skupina Palčki 8.00 Bazar Palčkov CELOVEC, pred Mohorjevo LŠ 8.00 Bazar ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom 14.00 Občni zbor Zveze slovenskih organizacij ŠENTJANŽ, k & k 17.00 Otroške ure »Filmi, branja in pripovedi« RADIŠE, farna cerkev -SPD Radiše 19.00 Adventni koncert. Nastopajo: MePZ Gorotan, pevska skupina SPD Radiše in kvartet trobent SGŠ MARIBOR, viteška dvorana v mariborskem gradu 19.00 Pesem zbledeje zemlje. Nastopa MePZ Rož iz Šentjakoba PLIBERK, kulturni dom -SPD Edinost 19.30 Koncert prijateljstva. Nastopajo: Me komorni zbor Celje, MePZ Coro misto Haliaetum, Besenghi degli Ughi iz Izole, MoPZ Foltej Hartmann ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 19.30 »Internat«. Nastopa starejša dramska delavnica »Mariborski oder« iz Maribora NEDELJA, 2. 12._______________ ŠENTPRIMOŽ, pri Voglu -Društvo upokojencev Podjuna 11.00 Avdentno srečanje OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek 11.00 Miklavževanje BEKŠTANJ, pri Škocjanu 14.30 Adventno srečanje. Nastopajo: cerkveni zbor Šentjakob, Moški kvintet Šmihel, Villacher Doppelsextett ŠENTRUPERT pri Šentjakobu -Zavod šolskih sester 14.30 Adventni koncert, nast. vok. skupina »Lipa«, otr. skupina »Lipov cvet«, pevski zbor »Romar« iz Črnuč pri Ljubljani VELIKOVEC, v zavodu šolskih sester - PD Lipa 14.30 Adventni koncert. Nastopajo: vokalna skupina »Lipa«, otroška j skupina »Lipov cvet«, in pevski j zbor »Romar« iz Črnuč BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 16.00 Miklavževanje SVEČE, pri Vrbniku (galerija Gorše) - SPD Kočna 17.30 Miklavževanje LOČE, pred kulturnim domom -SKD Jepa-Baško jezero 18.00 Prižgimo si lučke SREDA, 5. 12.___________________ SELE 17.00 Miklavževanje po domovih. Prijave na tel.: 0664/2222406 RADIŠE 17.00 Miklavževanje po domovih. Prijave sprejema Andrej Lampichler na tel: 0463/740957. ČETRTEK, 6. 12._________________ MARIBOR, dvorana Rotovž 18.00 Literarni večer s predstavitvijo knjige Martine Berchtold »Drava je svoja fraua« PETEK, 7. 12.___________________ ŠENTPETER, v Višji šoli 8.30 Dan odprtih vrat CELOVEC, v Musilovi hiši - DSPPA 18.00 Proslavitev 80-letnice prof. Janka Messnerja z branjem ŠENTJANŽ, k & k 20.00 Vernisaža. Predstavitev slikarskega dela znanega arhitekta Janeza Oswalda. BILČOVS, pri Miklavžu -SPD Bilka 20.30 Premiera »Vaje v slogu«. Nastopa starejša gledališka skupina SPD Bilka. SOBOTA, 8. 12.__________________ Celovec, mestno gledališče - KKZ 19.30 Gledališka prdstava »Tistega lepega dne«. Gostuje Primorsko dramsko gledališče NEDELJA, 9. 12._________________ GLOBASNICA, farna dvorana 9.30 Zgodba iz nekdanjih dni. Nastopa otroška gledališka skupina iz Šmihela SELE, farni dom - KPD Planina 14.30 Miklavževanje DOBRLA VAS, v kulturnem domu Glasbena delavnica z Ladom Jakšo BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka 19.30 Ponovitev »Vaje v slogu«. Nastopa starejša gledališka skupina SPD Bilka. DOBRLA VAS, kulturni dom -SPD Srce 19.30 Zaključni koncert glasbene delavnice 2001 PONEDELJEK, 10. 12. CELOVEC, Tischlerjeva dvorana -Mohorjeva založba 19.00 Literarni glasbeni večer. Nastopajo: Andrej Kokot (pesnik), Matjaž Kmecl (urednik) in Nina Popotnik (violina) GRADEC, Mondscheingasse 9 -KSŠŠ/G 20.00 Občni zbor Kluba slov. študentk in študentov RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 30.11.1 18.00 Zrcalo kulture: Friedensarbeit v. Frauen 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna:Die fabelhafte Welt der Amelie 01.00 Zrcalo kulture (pon.) 02.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan________ SO 01.11.1 18.00 Campus 18.45 Poročila 19.00 Special: Abenteuer Erziehung: The- ma: Leistung 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta 24.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________ NE 02.12. I 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 Glasba 22.00 For Tho-se About to Rock 24.00 Sto decibelov (pon.) 01.00 Nedelja drugače 02.00 Glas-ba - jazz/world 05.45 Na današnji dan PO 03.12. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Oklahomo 21.00 Take the Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Das Geschlecht der Politik 01.30 Glasba - jazz/world 05.45 Na da-našnji dan______________________________ TO 04.12.1 18.00 V pogovoru: Janko Malle 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon.) 21.30 Glasba 22.00 Special (pon.): Abenteuer Erziehung: Thema: Leistung 23.00 Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.) 01.45 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan________ SR 05.12./ 18.00 Literarna kavarna: Erwin Köstler: Cankar in Slovenci 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 Zajtrk s profilom (pon.) 1.30 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan ČE 06.12./ 18.00 Po Koroškem: Črna kuhinja 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.): Erwin Köstler: Cankar in Slovenci 24.00 Glasba -jazz/world 01.00 Po Koroškem (pon.) 01.45 Glasba - jazz/world 05.45 Na da- našnji dan______________________________ RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 29. 11. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja 18.00 Praznična______________________ PE 30.11.118.10 Utrip kulture________ SO 1.12.118.10 Od pesmi do pesmi, ... NE 2. 12.1 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica______________________________ PO 3. 12. | 18.10 Kratki stik________ TO 4. 12. | 18.00 Otroški spored_____ SR 5. 12. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________ RADIO DVA - 105,5 DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem____________ Ob vsaki potni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini_________ SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant____________ NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend__________ NAŠA PESEM PO 3.12 MePZ Gorotan se predstavlja TO 4.12. Tam kjer murke cveto - najlepše viže ansambla Slavka Avsenika SR 5.12. Iz naših vasic: Škofiče, Hodiše in Vrba ČR 6. 12. Miklavže prihaja PE 7. 12. Prišel je tihi čas: Pred drugo adventno nedeljo_________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 2. 12. | 13.55 ORF 2 • Občni zbor Zveze slovenskih organizacij: Pretres politične linije in potrebnih personalnih sprememb • Osrednji koncert SPZ: »Pesem mladih« je zadonela v Kulturnem domu v Pliberku. • V pravi luči: Nova dela Karla Vouka v hiši luči in umetnosti v Celovcu • Začnimo adventni post s pol-novredno kuhinjo!_______________________ PO 3.12.13.40 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.) PRAZNUJEJO! r J ^ LH '4 1 C« Katarina Kordeš iz Male vasi - rojstni dan; Matevž Kaki iz Spodnjih Jezerc - 85. rojstni dan; Terezija Lipusch iz Šentvida v Podjuni - rojstni dan; Štefka Apovnik iz Boro-vij pri Pliberku - rojstni dan; Mici Krop-fitsch iz Šmarjete pri Kotmari vasi - rojstni dan; Katarina Rudolf iz Vidre vasi -rojstni dan in god; Katarina Dovjak iz Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. VESTNIK stu« tel. 0463/514300-0 • faks -71 Sonja Wakounig .... UREDNICA , (-50) E-mail: sonja.wakoumg@slo.at Naročniška služba . Prireditve IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec Podgrada - osebni praznik; Olga Dovjak iz Srednjega Kota v Selah - 50. rojstni dan; mag. Herman Kelih z Bajdiš - 50. rojstni dan; Walter Gutovnik iz Podjune - rojstni dan; Rihard Dlopst iz Večne vasi - 40. rojstni dan; Katrina Filip iz Blač v Ziljski dolini - osebni praznik; Hanzej Bricman iz Strpne vasi - osebni praznik; Čili Bolterl iz Železne Kaple - rojstni dan in god; Katja Krištof iz Dvora - rojstni dan; Janez Pernat z Bistrice - rojstni dan; Katarina Mandl iz Libuč - rojstni dan; Katarina Berchtold iz Črgovič - 71. rojstni dan; Marija Vav-ti iz Nonče vasi - rojstni dan; Janez Kumer z Brega pri' Dobu - rojstni dan; Franc in Rozi Wutti z Ločila - zlato poroko; Joško in Hanca Oschgan iz Dvorca pri Bekštanju - zlato poroko; Hanzi Weiss iz Šentjanža - rojstni dan; Marjan Verdel iz Borovelj - rojstni dan; Traudi Goritschnig s Šentane nad Ribnico - 50. rojstni dan; Pepca Druml z Ziljske Bistrice - rojstni dan; Peter Kuchar iz Bele - rojstni dan; prof. Milan Küpper z Vrbe - rojstni dan; Breti Kutsch-nig z Obirskega - rojstni dan; Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! ŠENTLIPŠ: POGREB PETRA STERNA Odšel je velik rodoljub in pevec SLOVENSKI ŠPORTNI PABERKI Primorje jesenski prvak II il inulo nedeljo se je končal je-IVIsenski del slovenskega nogometnega prvenstva. Ajdovsko Primorje je doma tesno premagalo celjski Publikum z 1 : 0 in prvič osvojilo jesenski naslov. Zaradi uvrstitve slovenske reprezentance na SP bodo slovenski klubi ta in prihodnji konec tedna odigrali še 19. in 20. igralni dan, ki bosta že bolj razjasnila, kakšne so možnosti nogometašev Maribora, da še šestič zapored postanejo slovenski prvaki. SLOVENIJA Poraz košarkarjev Q lovenska košarkarska repre-Jzentanca je v drugi tekmi kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2003 na Švedskem, nepričakovano v gosteh izgubila z Anglijo 70 : 73. Pred 800 gledalci so bili v Co-ventryju za Slovenijo najbolj učinkoviti: Bečirovič 24, Nachbar 14 in Goljovič 8 točk. Poraz je za slovenske košarkarje - čeprav so igrali brez Smodiša, McDonalda, Nesteroviča, Stepanie, Udriha in Tuška - prava sramota, saj veljajo Angleži v tem športu za prave »eksote«. Že na prvi tekmi so Slovenci v Kranju (po hudem boju) le z 12 točkami premagali Portugalce. D. T. ČESTITKA Rupert Gasser st. praznuje I/nedeljo praznuje visok živ-V ljenjski jubilej Rupert Gasser st. iz Bilčovsa. Že s petnajstimi leti je postal član moškega zbora SPD Bilka, kjer je še danes nepogrešljiv steber tenoristov. Mnoga leta je krepil s svojim glasom tudi mešani pevski zbor domačega društva. V petdesetih letih je za nekaj let prevzel vodstvo slovenskega prosvetnega društva »Bilka«. Nepozabni so njegovi številni nastopi na domačih odrih, mojstrsko je odigral nešteto »klasičnih« vlog in tako desetletja oblikoval in vplival na odrsko dejavnost v Bilčovsu. Svojo najboljšo vlogo je odigral leta 1970 kot Mirko v igri o »Mi-klovi Zali« na prostem v Svat- UMRL JE MIRAN HERZOG Bil je režiser »Konference živali« I/ Ljubljani je pred dnevi V umrl znani slovenski režiser in profesor gledališke režije in dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in publicist Miran Herzog. Herzog je bil eden najbolj plodnih, inovativnih in priznanih slovenskih režiserjev, o čemer pričajo številne nagrade v Sloveniji in Jugoslaviji. Med drugim je sodeloval na Borštnikovih srečanjih v Mariboru in na Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Za režino Durenmat-tovih »Prekrščevalcv« je leta 1969 prejel nagrado Prešernovega sklada. Miran Herzog je tudi na Koroškem zapustil svojo umetniško sled. Na povabilo Slovenske prosvetne zveze je leta 1999 režiral »Konferenco živali« in z njo izjemno uspel. Herzog je znal amaterske igralce iz naših društev povezati v trdno in navdušeno odrsko skupino, ki je bila kos tudi naj večjim izzivom igre in predstave. Vsem sodelujočim bojo vaje v koprskem gledališču in nastopi z Miranom Herzogom ostali nepozabni. Slava njegovemu umetniškemu geniju! nah. Še danes slavljenec s svojim mladostnim nastopom izžareva optimizem, s svojo doslednostjo pri moškem kakor tudi pri cerkvenem mešanem zboru pa je zgled mladini. Uspešen pa ni bil samo na kulturni ravni. S svojim znanjem, izkušnjo in zagnanostjo je v več kot štiridesetih letih delovanja veliko prispeval k uspešnemu razvoju tesarskega podjetja Gasser. Domačini ter člani moškega in cerkvenega zbora mu želimo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva. Da bo še donela domača pesem - ne samo - v Bilčovsu ... Čestitkam se pridružuje uredništvo SV! S pogreba Petra Sterna ll/loPZ »Trta« si brez njega IVIni možno predstavljati. Njegova sloka, malo naprej nagnjena postava bo manjkala v podobi in melosu zbora. Prejšnjo sredo, 21. novembra je bil v Šentlipšu pogreb Petra Sterna, ki je 19. novembra za posledicami možganske kapi umrl v sedemdesetem letu starosti. Pogreb je bil veren odraz pokojnikovega življenja in dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil daleč naokoli. Bil je zaveden narodnjak in navdušen pevec, globoko veren človek kot sosed ter kot vaščan je pomagal vsakomur, ki je potreboval pomoči. Petru Sternu je zibel tekla pri Plesnikarju v Kortah. Poročil se je z Marijo Karničar, Varhovo na Obirskem, v zakonu se jima je rodilo dvanajst PRIZNANJE ZNANEMU ZBOROVODJI Franc Mörtl petdesetletnik Qrejšnji teden je Franc Mörtl, I zborovodja Mešanega pevskega zbora »Ojstemik« na Ziljski Bistrici slavil svojo 50. letnico. V znak priznanja, da zbor ohranja in oživlja pevsko izročilo obeh narodov v deželi in s tem pomaga krepiti sožitje med njima, obenem pa senzibi-lizira ljudi za bogato kulturno izročilo koroških Slovencev in s tem dvojezičnega področja dežele, je predsednik ZSO Mar- otrok, ki sta jih vzgojila v zavedne in delavne člane slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ko se je družina v začetku sedemdetih let preselila v Staro vas pri Šentlipšu, se je takoj vključila v slovensko kulturnopolitično dejavnost občin Žitara vas in Dobrla vas. Sternova družina je bila med ustanovitelji novega mešanega zbora SPD »Srce« v Dobrli vasi. Peter Stern se je vključil tudi v MoPZ »Trta«, ki mu je ostal zvest vse do svoje prerane smrti. Zbor vodi njegov sin Pavli. Zanj je bilo popolnoma samoumevno, da je pel tudi v šentlipškem cerkvenem zboru. Pogreb Petra Sterna je kot le redki bil ovit v petje, saj so se poleg domačega cerkvenega zbora poslovili od njega s pesmijo MoPZ »Trta«, MePZ jan Sturm slavljencu izročil sliko, delo slovenskega naivca. Zborobodja Mörtl je dejal, da »Srce« in pa kapelški lovski zbor. Nekatere pesmi so peli vsi, pevci in pogrebci. Rajni se ni obračal po vetru. Bil je kot viharnik, presajen s Storžiča v podjunske nižine. Stal je trdno, kljubovalno, kot znamenje neomajne zvestobe narodu in veri. Okoli njega so se zbirali družina in prijatelji. To sta med mašo zadušnico naglasila Pep Marketz in župnik Franc Kramberger, ki sta ob asistenci duhovnih sobratov opravila pogrebne obrede. Peter Stern je prijel za delo, kjer je bilo potrebno. Bil je »homo politicus« v plemenitem pomenu besede. Aktivno je sodeloval pri EL Žitara vas. V njenem imenu se mu je na odprtem grobu zahvalil Joža Ha-bernik. Slavko Einspieler se je v imenu SPD »Trta« in moškega zbora v ganljivih besedah poslovil od svojega sopevca, ki je bil zgled točnosti in kolegial-nosti. Stefan Kramer pa se mu je zahvalil za vse, kar je storil za SPD »Srce« v Dobrli vasi. Za podjunske upokojence se je rajnemu zahvalil Jože Komar, saj je bil Peter Stern blagajnik tega združenja. Rajni je bil z dušo in telesom lovec in v krajevni lovski družini je opravljal visoke in odgovorne funkcije. Od blizu in daleč so prišli lovci in se dostojno, z rogovi, pesmijo in zadnjim poklonom, poslovili od svojega stanovskega tovariša. Naj Peter Stem mimo počiva v domači zemlji. Ženi, otrokom in sorodstvu pa velja naše sožalje. sliko sprejema tudi kot obvezo, da bo začrtano zborovodsko pot vztrajno nadaljeval. Pismo bralca Pripomba k izjavi dr. Sturma V Slovenskem vestniku z dne 22. novembra, Dr. Marjan Sturm trdi, da je zgrešila Skupnost južno-koroških kmetov pri zadnjih kmečkozborskih volitvah tretji mandat le za 120 glasov. Ta trditev je popolnoma napačna. Skupnost južnokoroških kmetov je sicer pri teh volitvah napredovala tako pri glasovih kot tudi pri odstotkih in dobila 1983 glasov, a za tretji mandat bi bilo potrebnih okoli 2400 glasov. Manjkalo nam je torej - podobno kot leta 1996 - približno 400 glasov. Po tej poti pa se hočemo zahvaliti tudi vsem bralkam in bralcem Slovenskega vestnika, ki so podprli našo kandidaturo. Le tako smo lahko dosegli najboljši rezultat v zgodovini našega kmečkega gibanja. V naslednji mandatni dobi hočemo zastopati interese in želje vseh kmetic in kmetov iz Roža, Podjune in z Zilje. Zato vabim vse naše kmetovalce k sodelovanju in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi v zbornici lahko mnogo dosegli. Dipl. inž. Štefan Domej V tvoje roke izročam svojo dušo, odrešil si me. Gospod, zvesti Bog. V globoki žalosti sporočamo, da je moj dragi mož, sin, oče, ded, brat, stric, tast in svak, gospod Stanko Wrulich, organist in pevovodja v soboto, 24. novembra 2001, v 63. letu starosti, po dolgi in težki bolezni, okrepčan s sv. zakramenti, za vedno našel svoj mir. Dragega očeta smo pospremili v sredo, 28. novembra, po sveti maši k zadnjemu počitki na domačem pokopališču. V molitvi se bomo spomnili rajnega dne 27. novembra, ob 19. uri, v mrtvašnici na Radišah. Radiše, Dolnja vas, Bilčovs, Beljak, dne 24. novembra 2001 V ljubezni in žalosti: žena Marija, mama Veronika, otroci Stanko, Marjan, Melitta, Silvo in Olga z družinami v imenu vseh sorodnikov. Namesto vencev darujte za cerkev in za Dom v Tinjah. F.W. Predsednik ZSO dr. Sturm predaja slavljencu priznanje LOČE - PRIJETEN SPREJEM ZA PETRA WROLICHA Drugo leto na »Giro d'ltalia«? IX ljub nizkim temperaturam l\ se je minulo soboto zbrala velika množica domačinov na vrtu pred gostilno »Pušnik« v Ločah in pripravila za uspešnega kolesarja »Paco« Wrolicha topel sprejem. Čestitat so prišli predstavniki deželne politike, predsednik koroške kolesarske zveze Barac, predstavniki sponzorjev, fan-club Christian Mayer, župan občine Bekštanj Walter Harnisch, domači tamburaši, predsednica SPD »Jepa-Baško jezero« Anica Lesjak-Resman in mnogi drugi. Po slavju je Peter Wrolich v razgovoru za SV povedal: Kako ocenjuješ potek letošnje dirkalne sezone? Potek letošnje tekmovalne sezone je bil zame izvrsten in tudi najboljši, odkar sem v taboru profesionalcev. Imel sem že vigredi dobre uvrstitve v Španiji, na dirki »Tour de Suisse« in kot višek sem še zmagal na »Her-ald Sun Tour« v Avstraliji. Lahko sem ponosen na to uspešno sezono. Katero tekmovanje je bilo najtežje? Vsaka tekma je težka in naporna. Zelo naporna je bila »Tour de Suisse«, ker sem bil tam pod zelo močnim pritiskom. Žal mi ni uspelo zmagati na kakšni etapi. Dirka po Avstraliji je bila gotovo najbolj naporna, vozil sem ves teden v rumeni majici. Ali drži, da se boš udeležil naslednje leto klasične dirke po Italiji? Naša ekipa Gerolsteiner bo tekmovala na »Giro d’ltalia«. Upam, da se bom uvrstil v krog devetih kolesarjev, ki bodo izbrani za to tekmovanje. Kar zadeva »Tour de France«, pa ekipa še ni dobila povabila na to vrhunsko tekmovanje. Kdaj boš spet začel s pripravami na novo sezono? S pripravami bom pričel še ta teden. Z letalom se bom odpravil v Južno Afriko, kjer bom »Pacu« so doma priredili lep sprejem šest tednov treniral in se intenzivno pripravljal na novo tekmovalno sezono. Tvoj cilj za leto 2002? Sedaj še ne vem točno, na katerih tekmovanjih bom dejansko sodeloval. Vsekakor bi bila uvrstitev med prve tri na kakšni etapi »Giro d’ Italia« velik uspeh. Na koncu se zahvaljujem SV za obširno poročanje o mojih nastopih in tekmovanjih in vsem, ki me podpirajo na kakršen koli način. Hvala za pogovor in še veliko uspehov! Mirko Štukelj Foto: Štukelj LJUBLJANA Državno priznanje za slovensko plezalko 1 f veliki dvorani Narodne galt lerije v Ljubljani so v soboto zvečer slovesno podelili najvišja državna priznanja R Slovenije za tekmovalne, strokovne in organizacijske dosežke v športu - Bloudkova priznanja za leto 2001. Bloudkovo nagrado so prejeli športna plezalka Martina Čufar, Rokometni klub Krim Eta Neutro Roberts in Zvone Zanoškar, dolgoletni delavec v kolesarstvu. Bloudkove plakete pa je prejelo 12 športnikov in športnic ter športnih funkcionarjev, med njimi ž letos kot edini zamejec - Tržačan Ivan Peterlin. Odbor devetih članov, ki mu je predsedovala Marija Knez-Bergant, je prejela 76 predlogov, od tega 43 za nagrade, 24 pa za tekmovalne dosežke. Komisija je odločila, da podeli tri nagrade in 12 plaket - za nagrado so dobitniki prejeli po 530.000 SIT, za plaketo pa 180.000 SIT. Martina Čufar (24) z Jesenic je nagrado prejela za vrhunske mednarodne dosežke v športnem plezanju. Že več let je najboljša slovenska plezalka in je letos ob najvišjih uvrstitvah v svetovnem pokalu na SP v Win-terthuru osvojila zlato kolajno. Rokometni klub Krim Eta Neutro Roberts iz Ljubljane je nagrado prejel za osvojitev naslova v evropskem pokalu državnih prvakinj. Zvone Zanoškar (71) iz Ljubljane je nagrado prejel za življensko delo v športu. Plakete so prejeli: Slavko Božič za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa (nogomet, judo), Ciril Globočnik za uspešno delo v slovenskem plavanju, Andrej Hauptman za izjemen tekmovalni dosežek v kolesarskem športu (bronasto kolajno na SP v Lizboni), Franjo Kožar za življenjsko delo v plesnem športu, Dejan Kralj za pomemben tekmovalni dosežek v kajakaštvu, Mitja Kunc za mednarodno odmevne rezultate v smučarskem športu, Boris Kutin za velik prispevek k uveljavitvi šaha, Jože Peterka za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa (športni pedagog), Ivan Peterlin za ustvarjalen delež pri razvoju slovenskega zamejskega športa (kot športni pedagog, trener, športni organizator, publicist in novinar je v zadnjih 30 letih veliko prispeval k uveljavitvi slovenskega športa v Italiji), Rožle Prezelj za velik tekmovalni dosežek v atletiki, Marko Primožič za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa (delo z mladino) in Albin Stanta za življenjsko delo v športu. I. L. ŠAH Tesna zmaga zaSŠZ Zmaga in poraz za slovenske šahiste v 4. krogu koroškega prvenstva 2001/2002 v podligi: ekipa Slovenske športne zve-ze/Žveza Bank I je v gosteh premagala prvo moštvo Feistritz-Patemion tesno s 4,5 : 3,5, medtem ko je SŠK »Obir« I - prav tako v gosteh - moral priznati premoč druge ekipe iz Gospe Svete in izgubil s 3 : 5. Moštvo SŠZ je s 17,5 točkami še naprej na 6. mestu na 12-mestni lestvici, SŠK »Obir« s 15,5 točkami pa osmi. Druga ekipa Bekštanja, v kateri igrajo tudi številni koroški Slovenci, je premagala IBS Celovec-vzhod s 5 : 3 in je z 18 točkami sedaj na 5. mestu. I. L. ODBOJKA Tomaž Hafner je bil oče zmage proti Hypu 1 I skoraj dvournem drama- V tičnem boju je SK Zadruga Aich/Dob pretekli petek v derbiju tesno premagal Hypo Vbk s 3 : 2. Dobljani, ki so pričakovali gladko zmago, so šele v petem nizu odločili srečanje v svoj prid. Prvi niz so Dobljani dobili brez večjega napora s 25 : 20. V drugem nizu so domačini igrali zelo dobro in zasluženo izenačili (25 : 19). Tretji niz je bil izredno napet, številni gledalci so videli lepe kombinacije na obeh straneh. Dobljani so spet prevzeli vodstvo (25 : 20). V četrtem nizu so se pri gostih iz Podjune vrstile napake v napadu in pri servisu. Moštvo je igralo popolnoma zmedeno. Hypo je to krizo pri gostih hladnokrvno izkoristil in zmagal s 25 : 19. Vse je bilo spet odprto. V odločilnem petem nizu pa so Dobljani strnili vse sile in odlično zaigrali, odločilne točke pa je spet enkrat prispeval legionar Tomaž Hafner. Dob- ljani so se izkazali kot bolj izkušeno moštvo in s seboj odnesli dve pomembni točki (15 : 10). Trener Vladimir Pridal po tekmi: »Hypo je igral zelo dobro, moja ekipa je delala napake v napadu in pri servisu. Vendar smo bili v ključnih fazah napetega srečanja boljši.« Ekipa Dob II je na tujem premagala AVC s 3 : 2. V soboto 1. decembra ob 19. uri gosti Dob zadnjega na lestvici Enns. Dob II pa igra proti moštvu iz Siidstadta (ob 17. uri). Vabljeni! M. Š. m '■ ' V napeti tekmi so bili Dobljani srečni zmagovalci Foto: stukeij KOŠARKA KOŠ do sedaj nepremagljiv %/koroški deželni ligi je ekipa V KOŠ-a do sedaj v šestih tekmah slavila prav toliko zmag. Tudi v Radentheinu seje glasil rezultat 82 : 75 (44 : 34) v prid KOŠ-a, najuspešnejša scorerja pa sta bila Košir (27) in Majhen (14). S ponovno zmago si je ekipa utrdila vodilno pozicijo na lestvici: KOŠ sedaj vodi z 12 točkami pred SG Pasut AL V 1(11) ter Wörthersee Piratom (8), ki so že v sredo (po redakcijskem zaključku SV) gostovali na naslednji prvenstveni tekmi pri Koševcih v športni dvorani Mladinskega doma. T. C. KOŠ Celovec juniorji — Wörthersee Piraten 77 : 105 Juniorska ekipa pa je v prvem povratnem krogu koroškega prvenstva izgubila z Wörthersee Pirati jasno s 77 : 105 (15 : 30/32 : 48/50 : 73). Varovanci trenerja Bojana Grzetiča tokrat niso bili tako razpoloženi kot v prvi tekmi, ko so Piratom podlegli samo z eno točko razlike. Gostje so tudi tokrat nastopili v izredno močni postavi, mdr. s članom avstrijske reprezentance Kohlmaierjem ter dvema igralcema, ki igrata v zvezni ligi pod 22 let. V izredno napeti tekmi je bil za KOŠ Celovec najuspešnejši Jasmin Trifunovič z 28 točkami, sledijo pa Brezavšček (18), Šporar (16), Perko (6), Rozman (5) in Vavti (4). /. L. ŠAHOVSKI OREH Št. 181 Silvo Kovač Študija V Kivi Prodor črnega kmeta na c liniji morajo bele figure pred promocijo zaustaviti. Toda kako? Beli lovec in skakač sta daleč na obrobju šahovnice in tudi beli kralj je predaleč od raz- abcdcfgh pleta. Le pravilno medsebojno sodelovanje lovca in ska-kaša daje belemu, ki je na potezi, mošnpst zmagovite kombinacije! Rešitev št. 180 Že prva poteza mladega Volo-kitina l.f5! napoveduje napad belih figur na črnega kralja sredi šahovnice. I...g5 (čmi računa na možnost protiigre na g-liniji) 2.Dg5:+ Ke8 3.Le6: sledi še žrt-va lovca, ki omogoča dostop do nemočnega črnega kralja. 3...Td2 4.Lf7:+ Kd7 5.Dg7 Td8 6.Ld5+ in čmi se je pred materialnimi izgubami vdal!