TEDNIK Ptuj, 22. aprila 1971 Leto XXIV., št. 16 Cena 0,70 din lasilo socialistične zveze delovnega ljudstva 30 LETNICA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA Zgodovina slovenskega in drugili jugoslovanskih naro- dov, zgodovina delavskega gibanja, zgodovina političnega razvoja v svetu in pri nas nam kažejo in dokazujejo, da so bili zametki, nastanek, razvoj in dosežki Osvobodilne fronte slovenskega naroda izjemno pomembni, veliki ter vsestransko napredni in odrešilni za narodov obstoj. Razmere v predvojni Jugo- slaviji so bile za t:site čase zelo klavrne. Revščina, raz- prtije, Dolitično in policijsko nasilje so več ali manj bre- menili vse sloje prebivalstva, zlasti pa so bili prizadeti de- lavci in kmetje. Napredne ljudi so na vse mogoče nači- ne zapostavljali, komuniste, pa celo brutalno preganjali in trpinčili. Vse politične stranke — razen komunistične, k: pa je bila prepovedana — so bile v bistvu izrazito protiljudsike. njihova vodstva nepoštena in podkuDljiva. Vlade so se me- njavale, a nobena ni bila ne strokovno sposobna ne poli- tično napredna. Dvor je skrbel le za lastne koristi in je dosledno podpiral reakcio- narno. zlasti srbsko buržu- azijo. Armada je bila zanikr- na. staromodna, slabo vode- na im neustrezno izoblilkova. na, imela pa je tudi izrazito protiljudsko čaistniško vod- stvo. Cerkev — katoliška še posebej, je preprosto ljudstvo zaslepijevala, učila ga je le pokorščine nazadnjaških po. svetnih oblasti. Hkrati se je v Nemčiji, Ita- liji in v nekaterih drugih dr- žavah bohotno razraščal fa- šizem. Hitlerjeva Nemčija je učinkovito in hitro priprav- ljala velike osvajalne pro- grame in načrte za iztreblje- fije celiih narodov. Med pred- videnimi žrtvami smo bili Slovenci na prednostni listi. Delovni ljudje pa so kljub vsemu znali in hoteli misliti in delati napredno, živeti v Pogojih demokracije in vsaj l>oglavitnih zajamčenih svo- boščin, v pogojih socialnih Pravic ter napredka im v po- sojili enakopravnosti mf^d ljudmi ne glede na narod- nostno. nazorsko in druge pripadnosti. V takih pogojih je Titovo vodstvo najprej smiselno u- rediilo in utrdilo ilegalno ko- muniisitično partijo im jo us- pešno usmerilo k širokim, napredka in demokracije željnim ljudskim množicam. Nastajala so različna dru- štva in druge oblike združe- vanja naprednih in zavednih ljudi. To je bil zametek os- vobodilne. ljudske fronte. V dobrih treh letih pred raz- padom stare Jugoslavije sta ta partija in nas.topajoča ljudska fronta postali močna politična sila, čeprav sta bil:' po številu organiziramih čla- nov še vedno majhni, še ved- no preganjani, še vedno po zakonu prepovedani. Dosežki politične in orga- nizacijske dejavnosti komu- nistične partije kot jedra ljudske fronte so se kaj hi- tro odražali v javnosti. Raz- vijajoča se politična in na- rodnostna zavest, Rdeča po- moč. naša nomoč š'->anskim revolucionarjem, zadržanje množic ob padcu Cehoslova- ške, marčne demonstracije in preprečitev pristopa Jugosla- vije k silam fašistične osi, orositovoljci v aprilski vojni — vse to in še mnogo dru- gih obetajočih uspehov je po- gojevalo realno upanje de- lovnega ljudstva, da bo zmo- glo preživeti najhujše vojne viharje z lastno močjo 'n zgradilo zaupanje v samega sebe, v delavski razred, v mladino, v kmete, v izobra- ženstvo, v lasten narod Vzbudilo in zgradilo je jasno zavest da v Jugoslaviji in v svetu morajo in moreio zma- gati le napredne sile. OF — korenina naše socialistične družbe 27. april 1941 je za mali slovenski narod zelo velik zgodovinski dan. Komunisti, napredno krilo sokolov, kr- ščanski sotfsialisti. pomembna skupina hiilturnih delavcev in drugi soustanovitelji Osvo- bodilne fronte imajo ne- dvomne zgodovinske zasluge za to osvobodilno vseljudsko VREME do nedelje, 2, maja 1971. Mlaj bo v nedelio 2. Mlaj bo v nedeljo, 25. aprila ob peti uri zjutraj. Vreme pa bo pretežno deževno in hladno. Alojz Cestnik Predstavniki republiške konference SZDL v Ptuju v soboto. 17. aprila 1971 so predstavniki republiške konference SZDL Janez Vi- potnik, in člana Franc Simo- nič im Miro Gošnik obiskali politični aktiv ptujske obči- ne. V polni dvorani Narodne, ga doma je spregovoril Ja- nez Vipotnik o razlogih za u- stavne spremembe ter o nji- hovi vsebini predvsem s poli- tičnega vidika. Fran Simonič je govoril o razlogih, organi- zaciji im problemih splošne- ga ljudskega odpora. Goste iz Ljubljane so po- slušali predsedniki in sekre- tarji krajevnih organizacij in člani izvršnega odbora občin- ske konference SZDL, sekre- tarji osnovniih organizacij in aktivov ZK, člani občinskega komiteja ZK in predsedniki komisij občinske konference ZK, predsedniki osnovnih or- ganizacij sindikata in ZB ter predsedniki aktivov ZMS ter drugi. Janez Vipotnik je uvodo- ma podrčtal razloge za seda- nje ustavne spremembe gle- de na hiter razvoj naše druž- be, na njeno kritičnost do lastnih problemov in glede na sodobno uveljavljanje na- rodov. Ugotovil je, da je ta pot v naših pogojih edina možna ii;i da v tem pogledu nekih alternativ n:. Gre za novo kvaliteto v odnosih med republikami in zvezo, med republikami samimi in od- nosih posameznik nasproti družbi. Skupne zadeve vseh jugoslovanskih narodov, kot neodvisnost, suverenost, ob- rambna pridobitev NOV. e- notnost sociaMstičnega druž- benega reda, obramba, zuna- nja politika, skupno tržišče so zadeve sikupnih interesov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, zato jih bo po sprejemu ustavnih sprememb urejala zveza. Vsa druga vprašanja in probleme po- sameznih narodov in narod- nosti ter njihovih državno političnih organizacij pa bo- do reševali narodi po svojih potrebah im možnostih. Vsa .gkupna vprašanja bo treba reševati z dogovarja- njem im tudi sama ustava bo rezultat dogovorov republik in pokrajin. Miro Gošnik je očrtal u- stavne spremembe z vid'ka ekonomskih razlogov, ki ter- jajo te spremembe. Predvsem ie pomembna uveljavitev tistih računov med republikami glede na to, da je PO dosedanji ureditvi bilo omogočeno prelivanje sredstev po kriterijih zvez- nih notreb. Spremembe pa v \'eliki meri tangiraio tudi položai človeka — proizva- jalca. ne samo v pogledu njihovega sedanjega prispev- ka k skupn?mu produktu, temveč tudi glede minulega dela. ki je vložena v sredstva delovnih organ iz.««! j in v po- gledu njegove »oc^alne var- nosti. Delovni človek bo po uvedbi ustavnih sorememb v celoti odločal o vseh rezul- tatih svojega dela. se zavest- no odločal za akumulacijo, da bi novečal in izbolišal oo- eoie za jutrišnji produkt. Janez Vipotnik STRAN 2 tednik — ČETRTEK. 15 aoril 30-LETMCA OSVOBODILNE FRONTE SLOVET^ISKEGA NARODA (Nadaljevanje s 1. strani) polit;čno fronto, za slovenski narod in za vse jugoslovan- ske narode. Se več: Osvobo- dilna 'ronta slovens^kega na- roda je organska tvorba slo- venskega prodetariata in vsega slovenskega naroda, toda njena vloga, pomen in njein: dosežki ter prispevki za zmaigo protifašistične koali- cije in za nesluteno rast so- cializma so olajšar. in še ved- no z močjo nezadržaniih va- lov oplajajo dežele daleč prek slovenskih meja. Miselni tvorci in de.ians:ki ustvarjalci Osvobodilne fron- te so postal: več ko^ najči- stejši in najcenjenejši odrazi želja i.n naiprednih teženj go- lorotkega. na smrt obsojecie- 0s ljudstva, postali so ljud- ski junatki in znanilci lepših novih dni. Toda vsi zavestni us-tvarjalci Osvobodilne fron- te so vel:ki in pomembni zlasta zato. ker so. opirajoč se na pravilno predvidevanje možnosti uspešnega osvobo- dilnega boja im možnosti zmage socialistične revoluci- je. povez&li vse napredne sile v enotno fronto. OF je b'la neDrim^mo močnejše ljudsko g:banie kot je to lahko po- litična stranka Dejansko je OF povezala vse razrede, vse sloie slovenskega naroda, ra- zen najožjega kroga nepo- srednih okupatorjevih sode- la^'cev. izprijencev in najiz- razitejših zakrknjenih pred- stavnikov velike gosoode. Slovensko ljudstvo je leta 1941 zavrglo svojo izrazito pohlevno nrav in svoj hlap- čevski pr:!klon. Ponosno, če- tudi z množico umirajočih. karedovala in v svetov- ndh razmerah dosegla njesilu- ten ugled. Slovenija je prav tako napredovala in hkrati prisipevala obilen delež ju- goslovanski skupnosti. Toda povojna in sedanja ureditev ne minevata brez hudih težav in pretresov. Ve- lik del težav povzročajo raz- mere, v katerih živi sodob- no človeštvo. Preživljamo re- volucionarne spremembe v gospodarstvu in gospodarje- nju; doikaj uspešen je ta več- ni boj za zmanjšanje po- manjkanja. Znanost in teh«^i. ka odpirata nove. nekoč ne- llustene mož. Vse skupa'j za- stavlja pred človeštvo nove nevarnosti in čisto nove pro- bleme. Razlike med ljudmi so strahovite; eni se že spreha- jajo po Lun:, drugi še živijo kakor v kameni, predzgodo- vinski dobi. Še so siile. ki ne le naključno, po naravnih za- konitostih. grozijo temu ali onemu ali pa celo človeštvu kot celoti. Tudi Jugosloveni. Slovenci pa še celo. smo izpostavljeni hudim nevarnostim. Mair smo pozabili na nakane velikih sil? Mar ne obstajajo več taki. ki bi nas še vedno, če b' to mo- gli. preselili, izgnali, nas na- pravili za hlapce? Mar smo gospodarsko že nepremaglji- vi in tako močno zavedni, o. sveščen' in kultšumi, da zno- trai naše dežele ni več pro- blemov in hudih, težavnih nalog? Mar še vedno nismo spoznali in ocenili nove ne- varnosti in veliko vrst člo- veških in človekovih slabo- sti. ki se razbohotijo, če jih zavestne in organizirane pro- gresivne družbene sile ne krotijo? Socialistična zveza z delom še ni dohitela Osvobodilne fronte Tako kot je delovala Osvo- bodilna fronta, ne more in ne sme delovati Socialistična zveza delovnega ljudstva. Pa tudi druge sodobne organi- zacije ne morejo biti samo nadaljevalke in nosilke tra- dicij. Toda Osvobodilna fronta je še vedno velika za- kladnica naših imenitnih iz- kušenj in učiteljica za kre- pitev mnogih izredno pozi- tivnih lastnosti, nravi in ne_ posrednih dejavnosti. Socialistična zveza .ie se- dai tudi ustavno opredelje- na, ima svo.ia zelo lepo na- pisana pravila, ima svoj pro. gram. Toda kakšna razlika: Osvobodilna fronta .je zna- čilna in zgodovinsko po- membna po dejanjih. Napi- sanih pravil je imela malo; program je bil napisan krat. ko, toda izvršen je bil tem- bolj učinkovito. Socialistična *veza ima imenitne prosrame, resolu- cije in pravila, dela pa mno- go premalo. Rekli bomo: »Saj so drugi in drugačni časi«. Da. Drugi in drugačni časi so. Toda vedno in v vseh časih se je, če je hotelo zmagati pozitiv- no, napredno, pošteno in de- lovno, resnično moralo in se bo moralo boriti zoper nega- tivno, nazadnjaško, nepošte- no, leno. lažnivo in nemoral, no! Spreminjajo se oblike in sredstva boja. Boj .ni le bit- ka. Boj za lepši jutrišnji dan naj bi ustrezal razmeram. Je krut, je lahko tudi mil. So demokratične oblike in sredstva brez nasilja in brez prisile. Toda brez boja ni napredka. Ce kdaj. potem naj se ob pripravi ustavnih dopolnil kot ustavno-pravnega odraza nastajajočih nujnih spre- memb v ureditvi federativne Jugoslavije, položaja naro- dov in narodnosti, delovnega človeka ter vseh njegovih združenj in skupnosti, izkaže Sociadisfcna zveza kot res- nično vseljudska socialistič. zveza! In naj se ne izkaže le z dolgoročnimi programi, pač pa in predvsem s konkretno, jasno, široko, demokratično politično dejavnostjo! Naj se nič več ne odmika od mno- žice majhnih in žal tudi veli- kih problemov! Poreče kdo: »Saj imamo samoupravni sistem in delov- ni človek, izhajajoč iz polo- žaja in pravic, ki izvirajo iz njegovega dela. bo sam in v svojih združenjih samostoj- no in DO samoupravnih na- čelih razreševal družbene. podjetnišike in druge pro()i me.« Prav tako lahko reč! i sindikati in še dnii^i. Todj ' rejena, humana socialiijti^ družba ne more nastati skladno razvijati brez pr^ dih kičev, trenj, nasprotij prehudih odmikov od srnot,, nosti in človečnosti, če najnaprednejše, najbolj osW ščene in najstrokrivnej^ subjektivne sile ne deluj^;, dovolj skladno, dogovorno) odgovorno. ^ SZDL: od lepih načrtov do čvrstejšeg dela Krep^ka Slovenija v krej ki jugoslovanski skupno^ se je in se bo lahko razvijaj le ob enotnosti in pripravlje n^ti delavcev, kmetov • vseh silo je v, ki tvorijo delo? no ljudstvo in prebivalstv naše dežele, ki se v »r^ trudi delati dobro v lastj in družbeno korist. V seds njih, zaipletenih razmersi •prepogosto dopuščamo ve nepravilnosti kot bi to sme li. Kadar se zlahka, brez o sebne in kolektivne moral ne. materialne in kazensla odgovornosti razrašča nego- spodarnost. nekultura. nemo. rala, špekulacija, egoizem ij kriminal, se neizogibno h hata pozitivno nagnjenje i delovna odgovornost nap red. nega človeka. Zato naj Socialistična zve za postane učinkovitejša o pora naprednim silam, pesa meznikom, skupinam in o! ganizacijam in s tem izpri^ privrženost dosežkom Osvc bodilne fronte silovenskel naroda. Predstavniki republiške konference SZDL v Ptuju (Nadaljevanje s 1. strani) Ustavne spremembe bodo izenačido vrednost dela vseh, ki prispevajo k skupnemu produktu, kar je posebnega pomena za naše vzhodno slo- venske razmere, kjer prevla- duje kmetijska proizvodnja. Franc Simonič je prikazal razloge, organizacijo in pro- blenne s>plosnega ljudskega odpora, treba je priznatL ze- lo učinkovito. Samoupravna Jugoslavija marsikomu na svetu ni po volji, kar ima la- hko v določenih okoliščinah za varnost naših narodo' slabe posledice. Za tak pri mer pa se je treba pripravit Gre za večjo širino pripra' na splošni ljudski odpor or-aniziranjem • tozadevni' odborov v krajevnih skupno stih. Le naša popolna pri pravljenost lahko odvrne < ventualnega naipadalca o njegovih namenov. V ta na men pa ie treba storirti vs da to svojo pripravl.jeaio čim prej in v čim popolnei men dosežemo. Ptujski politični aktiv med govorom Janeza Vipotnika — ČETRTEK. 15. aprg 1971 STRAN S prosto in jasno o ustavnih spremembah Republika Slovenija: naša država Med najpomembnejše in dalekosežne novosti, ki jih jinašajo ustavna dopolnila, sodi vsekakor opredelitev no- (ga značaja jugoslovanske federacije ter položaja repu- lifc in avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine. To je fii bil eden od bistvenih namenov ustavnih sprememb. Vsi jugoslovanski narodi so revoluciji in neposredno J njej znova potrdili, da idijo svojo prihodnost samo ^ruženi v skupni državi. Idločitev za to ni bila težka, jj je bilo jasno, da bi odce- (lev od te državne tvorbe (»menila skoraj zagotovo tu- I izgubo narodne samostoj- psti. bodisi v tej ali drugi ibliki. Združevala jih je zgo- i)vinska preteklost, pred- pa skupen boj za osvo- oditev izpod okupatorja, lazvoj tako nastale zveze jugoslovanskih narodov in larodnosti (ta izraz uporab- iamo že vrsto let za narodne nanjšine, ki predstavljajo Bf pomemben del jugoslo- snskega prebivalstva) je šel C vojn: sem skozi različna bdobja. ki niso bila vselej Knaita. Pod pritiskom neka- (rih političnih sil v Jugosla. iji, predvsem tistih, ki so bživele svoj poraz leta 1966 la znanem brionskem plenu- Du, je dobivala država če- lalje bolj centralističen zna- I hi. Republike so bile na zu- iiaj formalno samostojne, ta iijihova samostojnost je bila tražena tudi v ustavi, dejan- .io pa se je dušila pod pezo noči, r>ooblastil in pristojno- sti zveze. Raztresel se je centralizem »jhujše vršite, držal v ro- , lah domala vso zakonodajno . il>Iast, predvsem pa večji del , »seh tistih sredstev, ki so jih i ) svojim delom ustvarjali , jiudje. Zveza je s svojimi j, ievilnimi organi opravljala . veliko tistih nalog in . tonosbi, ki bi jih lahko , fav tako dobro in še bolj j H^ovorno opravljale repu- , fee. Povedat; je seveda tre- ^ da ležijo vzroki za tak- razvoj tudi v tem. da ' »no bili pogosto postavljeni SI hude težave, ko smo le '^^žka zadovoljevali osnovne I Prenekate- I mcrat še kruha ni bilo na ^fretek. Razumljivo je, da I '«šni čas-: zahtevajo kar I isjvečje združevanje skupnih i sredstev, pa tudi moči in u- : ^'■avljanja. Vendar je hkrati i Jl^s, da to vselej n- bilo nuj- f ali vsaj ne v takšni meri. ; Predaleč bi zašli, če bi hoteli I [3z'ilenievati in opisovati, f| Je vse so tičal; vzroki za vse k ^ in katere sile v naši I 'Injžbi ter iz kakšnih razlo- 1* so poskušale takšno po- etiko uveljaviti. ^^ot, ki ni vodila I ^ učvrstitvi skupne ' flrŽave Sadovi takšnega razvoja so čedalje bolj zaskrbljujo- či. Vsem nam je dobro zna- no, da je med jugoslovanski- mi narodi rasilo spoznanje, da to n.i pot, k: bi vodila k utrjevanju sikupne države, ampak nasprotno k njeni ne- stabilnosti. Republike so se čutile prikrajšane za svoje pravice, za svojo gospodar- sko, nacionalno in politično samositojnost. Vse to je gro- zilo, da preraste v resne spo- re predvsem med republika- mi in zvezo. To spoznanje je bilo pred očmi vsem. ki so se lotili sedanjih ustavnih spre- memb. Bistvo tega je zelo globoko izrazil tovariš Kar- delj z mislijo, da »ni demokracije in socia- lističnega samoupravnega napredka za noben narod, če se vsi narodi v naši skup- nosti ne bodo počutili enako svobodne in varne.« Jugoslavija: zveza samostojnih republik Prvo med novimi ustavni- mi dopolnili (XX. amandma) je popolnoma na novo opre- delilo tako polažaj zveze kot republik in obeh avtonom- nih pokrajin, saj pravi, da u- veljavljajo delovni ljudje, narodi in narodnosti svoje suverene (vrhovne) pravice v republikah, v SFRJ kot skupni državi pa samo ta- krat, ko to narekuje njihova sikupna korist, njihov skupni prid. Dalje določa ta amand- ma, da je republika država. Izreden pomen teh določil, ki so natančneje dodelana še v drugih dopolnitvah, je ja- sen že na prvi pogled: Jugoslavija postaja na ta način zveza samostojnih re- publik, držav, ki so v celoti same odgovorne za svod raz- voj, svoje gospodarstvo, za- konodajo. za vse tiste stvari, ki sodijo k državnosti, k: so življenigkega pomena za njen obstoj. So nekatere tak- šne naloge in opravila, ne- katere takšne dolžnosti, ki jih bo morala po sporazumu z republikami opravljati tudi v prihodnje zveza, tega se vsi zavedamo. Vendar je bistve- nega pomena to. da si teh dolžnosti ne bo izmišljala zveza sama. ne bo si mogla sama prisvajati nekaterih pravic in si nakladati opra- vil, za katera je niso soglas- no pooblastile vse republi- ke. Kaj prenašajo republike na zvezo? Ustavne dopolnitve našte- vajo naslednje naloge, ki jih republike prenašajo na zve- zo, da jih ta opravlja v nji- hovem skupnem imenu in zaradi skupnih koristi: zagotavljanje neodvisnosti, varnosti in ozemeljske celo- vitosti, obramba, zunanja politika. s'krb za enoten po- litični sistem in sistem samo- upravljanja, enotni gospo- darski trg, usklajevanje e- notnega gospodarskega in družbenega razvoja, zagotav- ljanje temeljnih svoboščin in pravic vsakemu državlja- nu. To tx>meni nekoliko pre- prosteje povedano, da ima zveza na skrbi obrambo dr- žave in njeno ozemeljsko ne- dotakljivost vodi zunanjo po- litiko. vendar imajo pri tem tudi republike, kot že doslej, pravico, da se povezujejo s svojimi zunanjimi sosedi, da razvijajo z njimi politične, gospodarske in druge stike (kot je znano, Slovenija že dalj časa in uspešno sodelu- je s sosednjim: deželami v Italiji in Avstriji). Samo po sebi se razume, da vlada v vseh republikah enak poli- tični sistem (red), saj bi sicer to ne mogla biti več enotna država; pomemben del tega političnega oziroma družbe- nega reda je samoupravlja- nje v vseh svojih oblikah. Zveza tudi zagotavlja, da je jugoslovanski trg enoten, da torej ne vlada v vsaki repu- bliki drugačen gospodarski red in da so zatorej republi- ke gospodarsko poipolnoma odprte, da ne zapirajo vrat blagu, denarju, podjetjem, delavcem iz drugih republik. Zveza tudi v skupno korist in ob sodelovanju vseh re- publik vsklajuje gospodar- ski razvoj ter razvoj drugih življenjskih področij v vsej državi. Obseg dolžnosti in nalog federacije ter njenih organov se je temeljito zmanjšal. To pa pomeni, da bo med dru- gim odpravljena vrsta raznih upravnih in državnih orga- nov. da bo občutno zmanjšan upravni aparat zveze. Vsi do- bro vemo. koliko negodova- nja je bilo v republikah, v gospodarskih organ'z:'cijah in med ljudmi na račun biro- kracije v zveznem centru, predvsem na račun njenega neučinkovitega dela. neživ- Ijenjskih rešitev, togega u- radnikovanja itd. Tudi to ni. so nepomembne stvari, ven- da je prvensitvenega pomena da je prvenstvenega pomena politični pomen nove uredit- ve razmerij med republika- mi in zvezo Odpadi' bodo poglavitni vzroki nezado- voljstva. ki so ea vse repu- blike skoraj brez razlike iz- ražale do politike zveze na mnogih področjih Seveda pa bo zahtevala samostoinost od republ-ik. da prevzamejo na- -se večji del vseh tistih nalog in opravil, ki jih je doslej z vsemi svojimi državno-u- pravnimi organi opravljala zveza. To sicer ni majhna skrb, a le redki so. ki izra- žajo bojazen, da republike temu ne bodo kos. To bo skupnost jugoslovanskih narodov samo utrdilo! Tu :n tam je slišati glaso- ve. da pomeni osamosvojitev republik, njihov novi položaj in »oslabitev« zveze nevar- nost za jugoslovansko skup- nost narodov. So nekateri, ki vidijo v tem zlo prihod- nost Jugoslavije, češ da jo bo samostojnost republik razmajala ter da utegne po- stati tako navsezadnje še plen zunanjih sovražnikov. Slehernemu razsodnemu člo- veku ni težko videti, da j€ bilo za Jugoslavijo nevarno to. da so se v njej kopičila nezadovoljstva zaradi podre- jenega položaja republik na- sproti zvezi. Ce dobivajo z ustavnimi spremembami ju- goslovanski narodi takšen položaj, ki jih v celoti za- dovoljuje. potem pomeni, da je s tem odpravljen osnovni vzrok njihovega nezadovolj- stva. da izginjajo glavne na- petosti in da s tem raste no- tranja politična trdnost Ju- goslavije. se krepi njena e- notnost ter dobiva načelo bratstva in enotnosti novo vsebino. To pa je tudi najtrdnejše poroštvo za nadaljnje skuD- no življenje jugoslovanskih narodov in narodnosti. I. Rudolf Odbor za obramb- na vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ptuj Splošni ljudski odpor je se- stavni del našega samouprav- nega sistema. Obramba domovine v na- ših pogojih ne zajema samo obrambe nacionalne suvere- nost: in ozemeljske nedotak. Ijivosti, ampak je tesno po- vezana z obrambo samo- upravnega socialističnega si- stema, hkrati pa izraža živ- ljenjsko potrebo in skupni in- teres vseh narodov in narod- nosti v Jugos'laviji za skup- no obrambo. Splošni Ijudsiki odpor te- melji na izkušnjah in tradi- cijah narodnoosvobodilnega boja, izhaja iz samoupravne- ga socialističnega sistema, iz boja za enakopravne odnose in za svetovni mir ter pravi- ce in dolžnosti napadenih, da se branijo pred napadalcem, ter upošteva geografski po- ložaj Slovenije in Jugoslavi- je. Koncepcija splošnega ljud- skega odpora in zunanja po- litika naše dežele sta med- sebojno povezani, ker sta usmerieni k skupnemu ciliu. k odnravi vojne kot sredstva politike in pr tiska Hkrati z boiem za mir na svetu in e- naknpravne odnose med na- rodi ostaia še vedno aktuel- no vprašanje obrambne ^po. sobnosti domovine Se vedno obstojajo možne reakc-onarne sile v svetu, ki ogrožaio mirni razvoj majh- nih in sn^dnjih neodvisnih držav. Obstojajo tudi stalna voina žarišča kot nnr v Viet- namu. Kambodži Laosu in na srednjem vzhodu. Ta žari- šča se lahko razširijo v več- je spopade pa tudi nova ža- rišča vojne niso izključena. Živimo v oasu, ko moramo biti vsak čas pripravljeni braniti domovino kot je to izjavil tov. Tito v govoru v Zenici. Nekaterim krogom v tu- jini je še vedno v peti naša samoupravna družba, neod- visna mednarodna politika in celotni razvoj našega družbe- nopolitičnega sistema. Pod- cenjevati tudi ne smemo dejstva, da so ostanki poli- tične emigracije, uživajoč podporo reakcionarnih sil v svetu, še vedno niso odpove- dali svojiih zločinskih nakle- pov. Zadnji načrtan napad ustaških teroristov na našega ambasadorja na Švedskem tov. Roloviča nam to potrju- je dejstvo. Ta najhujši zlo- čin je načrten napad na Ju- goslavijo, premišljeno deja- nje. ki nai bi pri nas pov- zročilo vznemirjenost ter vneslo strah in negotovost. Ravno v času. ko u.smer- jamo vse naše sile za hitrej- ša napredek naše domovine, za izpopolnjevanje samou- pravnega socialističnega si- stema. za utrjevanje odno- sov med narodi in narodno- sti v Jugoslaviji na področ- ju mednarodnega sodelova- nja in preprečitve vojnih stranot. želMo sovražniki 'z tujine s svoi'mi zločini vne- sti nesporazume nri nas. zla- sti p^ nacionalnih obnovah. Nadal.i^anje prihodnjič STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 15. april 197] Gasilci morajo naprej s časom, zavlačevanje bi lahko imelo slabe posledice Skrb za večjo modernizacijo bistriškega gasilstva Delegati gasilskih društev bistriške občine so se zbrali na skupščini občinske gasil- ske zveze in se pogovorili o dejavnosti enoletnega dela. Med gosti so bili predstavni- ki družbenopolitičnih organi- zacij, milice, JLA, gasilske zveze Slovenije in sosednjih občinskih zvez. Preden so delegati pričeli z delom, so počastili spomin na zločinsko umorjenega ve- leposlanika Jugoslavije na Švedskem, Roloviča. Na območju bistriške ob- čine je skupno štirinajst ga- silskih društev, ki združujejo več kot 650 članov, od tega jih je dobra polovica aktiv- nih. Iz poročila predsednika zveze Ivana Laha smo lahko razbrali, da so bila skoraj vsa dru.štva zelo aktivna, ne- katera pa so dosegala odlič- ne rezultate tudi na tekmo- valnem področju. V mislih imamo predvsem člane indu- strijskega gasilskega društva IMPOL, ki so s prvim me- stom v Avstriji dosegli ene- ga največjih uspehov gasil- cev bistriške občine. Predsednik pa je izrekel tudi nekaj kritičnih besed, ali so tekmovanja zares najbolj smotrna. Menil je namreč, da na podobnih prireditvah vse preveč poškodujejo opre- mo, ki je tako nikoli ni do- volj. Poveljnik zveze je udele- žence seznanil z operativnim delom. Na območju občine je bilo v lanskem letu le deset požarov, skupna škoda pa je znašala okoli 21 starih milijo- nov dinarjev. Gasilci so pre- prečevali velike gmotne ško- de s hitrimi intervencijami in jim gre zato zares vsa po- hvala. Da je bilo požarov v lanskem letu manj, je prav gotovo zasluga dobro organi- zirane preventivne službe. Tudi delovne organizacije ka- žejo za zaščito veliko več zornosti kot v minulih letih. Z opremo so društva zalo- žena, žal pa je to še vse pre- malo, kaj nimajo sodobnih pripomočkov, ki pa bi jih nujno potrebovali. V občini še vedno ni nihče pripravljen za možne elementarne nezgo- de, to pa bo seveda potreb- no v prihodnjih letih izbolj* šati. Letos bodo uredili nov ga- silski dom na Šmartnem, pa tudi v Laporju bodo gasilci prijeli za delo. Na skupščini so se delega- ti zavzemali tudi za še bolj organizirano delo s pionirji, pozabili pa niso tudi na žen- ske desetine, ki jo imajo za- enkrat samo v Oplotnici. V tem kraju bodo tudi le- tos ob dnevu mladosti pripra- vili srečanje pionirjev, ki postaja že tradicionalno. V razpravi smo tudi zabe- ležili, da je med gasilci vse premalo občanom z višjimi in visokimi šolami, kar delo seveda otežkoča. Zal je med »šolanimi« ljudmi zanimanje za delo v gasilskih organiza- cijah skoraj ničevo. Samo ugotavljanje pa seveda ne bo prineslo uspehov. 2e nekaj let nazaj lahko ugotavljamo, da imajo gasilci s kadri ne- majhne probleme, sem pa lahko vključimo tudi dej- stvo, da funkcionarji v dru- štvih nimajo ustreznih gasil- skih kvalifikacij. Občinska gasilska zveza bo tudi letos priredila tečaj za gasilske podčastnike, ki jih je trenutno v občini 95. Čast- nikov imajo 11, višje pa 3. Ob koncu skupščine so za predsednika zveze ponovno izvolili Ivana Laha, za po- Prireditve 10. tedna bratstva in prijateljstva Mnoge uspešne prireditve 10. tedna bratstva in prija- teljstva občin Cakovec, Ko- privnica, Ormož, Ptuj, Varaž- din in Slovenska Bistrica, so joči in polne dvorane so nas že za nami. Številni nastoga- ponovno prepričali, da bo le- tošnja kulturna žetev naj- bolj plodna. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da se krog sodelujočih širi, delovni ljudje pa z zanimanjem spremljajo najrazličnejše predstave. Poglejmo, kaj je še ostalo neizpolnjenega iz programa: V Ormožu se bodo 24. apri; la pomerili najboljši strelci vseh šestih občin, istega dne zvečer, pa bo v Domu kultu- re v Slovenski Bistrici gleda- liška predstava, na kateri se bodo gledalcem predstavili amaterji bistriške Svobode, ki bodo zaigrali Sartrove Ne- pokopane mrtvece. 25. aprila bodo v kinodvo- rani v Zavrču pripravili pri- reditev člani KUD »Bratstvo« iz Koprivnice, dan kasneje pa bo v razstavnem paviljonu »Dušan Kveder« v Ptuju otvoritev razstave ing. Stoja- na Kerblerja, ki se bo pred- stavil z umetniškimi fotogra- fijami. Prireditve bodo dosegle svoj višek ob dnevu vstaje 27. aprila, ko bo dopoldne v Slovenski Bistrici najprej otvoritev razstave »Turizem v prijateljskih občinah«. Ob tem času bo godba na pihala tovarne Impol priredila pro- menadni koncert, nato pa se bodo gostje napotili na Sta- tenberg, kjer bo svečana se- ja. Tudi na Statenbergu bo- do imeli svojo besedo umet- niki, saj bodo člani bistriške Svobode pripravili recital, nastopil pa bo še pevski zbor »Slava Klavora« iz Maribora. Večja prireditev bo tudi naslednji dan v Varaždinu, kjer bodo proslavili lO-letnj. co srečanj bratstva in prija. teljstva ter mednarodni de- lavski praznik 1. maj. Na tej prireditvi, ki bo v narodnem gledališču »Avgust Cesarec« bodo kulturni program pri! pravili Varaždinci in Ormo žanci. 29. aprila zvečer, bo v ptujskem gledališču gostova- lo KUD »Sloboda« iz Varaž- dina, ki bo izvajalo program: S pesmijo in plesom po Jugo. slavij i. V Koprivnici se bodo 8. ma- ja pomerili šahisti, člani bi- striške Svobode pa bodo na- stopili zvečer v Ormožu i Nepokopanimi mrtveci. Osrednja prireditev tega dne pa bo v Slovenski Bi- strici, kjer bodo v avli osnov- ne šole »Pohorskega odreda< nastopili mladinski pevski zbori iz vseh šestih občia Pričakujejo, da bo sodelovalo nad 600 učencev, kar bo vsfr kakor najbolj množična pri reditev. Razstavo na temo »Turizem v prijateljskih občinah« bo- do še enkrat postavili v Va- raždinu, Otvoritev bo ob dr- žavnem prazniku 9. maju. Varaždinci bodo tudi prire- ditelji tekmovanja občinskih odborov ZRVS, in sicer 15. maja. Ob zaključku srečanj bodo 23. maja v Slovenski Bistrici priredili avto rally, udeležili pa se ga bodo seveda vozniki iz vseh šestih občin. Letos sc k sodelovanju priskočili š« radiamaterji, katerih tekmo- vanje bo trajalo od 15. do 30 maja. -d Zavrč pričakuje goste iz Koprivnice V Zavrču bodo v nedeljo popoldne ob 15. uri na sve- čan način proslavili 30-letni- co ustanovite OF slovenske- ga naroda, 1. maj in 30-letni- co vstaje jugoslovanskih na- rodov. Pester kulturni program bodo izvajali člani mešanega pevskega zbora in tambura- škega zbora kulturno-umetni- škega društva BRATSTVO iz Koprivnice. Na proslavi bo govoril predsednik občinske konference SZDL Ptuj Zdrav- ko Turnšek. Nastopajoče iz Koprivnic« bodo Zavrčani prisrčno spre jeli ob 14. uri na slovensko hrvatski meji, kjer jih bodt pozdravili pionirji osnovni šole Zavrč. Gostje iz Kopriv niče prirejajo svoj kulturn program v okviru jubilejne ga X. tedna bratstva in pri jateljstva. Zavrčani bodo tudi tokra svoje goste iz bratske SR Hr vatske sprejeli v svojo sre dino z odprtim srcem in jii? že vnaprej izrekajo svojo pri srčno dobrodošlico. F. B. veljnika pa Ivana Ferka. stopnik gasilske zveze siov^ nije pa je predal Tomažu hu odlikovanje — gasilsu plamenico I. stopnje, ki si o, je prislužil za humano dej^ nje, ko je rešil človeško Ijenje. -d" ^gpNir — ČETRTEK, 15. april 19n STRAN 5 zguba svobode pred 30 leti odlomki iz dokumentov in spominov Posnemamo dalje iz dnev- nika UM z dne 9. aprila 1941: V zavetju pred granatami v kleti sta se dva soseda glas- no prepirala, ali bo bolje pod Hitlerjem kot prej ali slab- še. »To ti rečem,« je skoraj vpil prvi: »Hitler bo napra- vil red! Po vsej Evropi ga je napravil in tudi tu bo tako, jrot je treba!« Poslednje be- sede je podkrepil z udarcem palice ob tla. V duši me je grizlo spozna- nje, kako se ljudje preobra- čajo Ptuj je dobil nemško li- ce. Izpod neba prši sodra in na ulici neutrudno odmeva )tok. tok«. nedelja, 13. april 1941: Ptuj je postal nemški, vsaj na zunaj ... Ljudje so se spremenili. Slovenske besede so redke kot sončni dnevi v tem tedr.u. V Ptuj se je na- tepla soldateska, po ulicah odmeva »Heil Hitler!«. Med udarjajoče vojaške korake se mešajo trdi koraki >Hitler Jugend-a«, in celo ne- kateri moji sošolci jn sošol- ke se pode v isti čredi. Uli- ce so preplavili letaki »Die Steiermark ist wieder frei.« Popoldne sem odnesla oče- tu civilno obleko na Hajdino, kamor se je vrnil peš iz Pod- četrtka. kjer so jih ujeli Nemci. Prek zasilnih desk na drav- skeim mostu 'se neprestano vali pisana množica ljudi v «10 in drugo smer... Na Po- horju se leskeče sneg pod žarki zahajajočega sonca. torek, 22. april 1941: Štirinajst dni okupacije! Kako kratek čas v človeškem življenju in kaiko dolg, ka- življenju in kako dolg, ka- ^ar so dnevi zoprni od jutra večera polni sive megle, čeprav sije sonce. Danes sem odšla po dol- Sem času zopet v mesto. Od- kar so Nemci tu, skoraj ne Zapuščam stanovanja. Kaj laij gledam naokoli, ko je že ^Joma dovolj bridkosti. Naša '>riletna soseda je docela po- '^orela. Večer za večerom Prihajajo iz njenega stanova- rjoveči in cvileči glasovi. Po njeni terasi se sprehajajo '^^mški oficirji v uniformah ^seh barv, od zelene prek •^ave do črne. Soseda od- ^dravlja s »Heil Hitler«, zato ne pozdravljam več... Sosed na levi uči svojega dveletnega sinčka z vso j^-trajnostjo »Heil Hitler, ^uten Morgen« in podobno ^trok caplja in ponavlja, ^ada bi zakričala: »Nehajte ^^ vendar.« a molčim ... Mesto nudi čudno sliko. Slovenci hite po ulicah, kra- tek stisk roke, novica: zaprli so tega in tega, slovo in že si sam ,.. In s teboj hodi kot senca vprašanje: Kdaj prideš na vrsto ti? Le narava je taka kot prejšnja leta. Gozdovi zele- nijo, jablane so odete s cvet- jem. Travniki postajajo meh- ke preproge... sreda, 30. april 1941: Ves dan sem pospravljala knjige. Treba jih je skriti... Sedaj vem, da so vredne ve- liko večje ljubezni, ker so pi- sane v slovensikem jeziku ... V zabojih v kleti bodo skrite čakale, če se bom še kdaj srečala z njimi, a mislim, da ne... Življenje teče dalje in če- prav ne živiš, ampak le ži- votariš. čutiš vsak dan. ka- ko se spreminja. Le nekaj se ni spremenilo. Tako kot prvi dan čutim, da sovražim tiste, ki so zasedli zemljo in si la- stijo nad njo pravice... nedelja, 13. april 1941: Končno je prišlo, kar je moralo priti. Ob pol treh po- noči so zaropotali po vežnih vratih. Temu je sledilo u- radno obvestilo, da je treba iti. Potem mamin jok. pome- šan z jokom najmlajše sestri- ce, ker so jo zbudili sredi najlepših sanj. Ostali smo hi- teli z mrzlično naglico. Tre- ba je bilo pospraviti še sto in sto stvari, saj na nedeljo nihče ni pričakoval selitve. Nemec se je zibal na kuhinj- skem stolu in malomarno o- pazoval naše početje. Drugi je izginil in se pojavil šele, ko je bilo treba iti. Skoraj slovesno je povedal, da je pol ure minilo. Takrat smo spo- znali, da se ie treba odtrgati od stvari, s katerimi smo ra- sli leta in leta Nemec je zapečatil stano- vanje in bili smo brezdomci! Pred hišo smo čakali na avto ki je pobiral brezdomce v so- sednji ulici. Nabasali so nas s prtljago v voz in avto nas ie odpeljal v skladišče tovar- ne. kjer smo našli nič koliko ljudi. Preden smo se dodo- bra ogledali, so nas zmetal; na druge avtomobile. Posled- nji pozdrav sivemu mestu ob Dravi in avtomobili so odbr. zeli proti Mar'boru, Žice okrog meliske vojaš- nice. vojni ujetniki na dvo- rišču za žico. katerim nismr smeli dati niti kosa kruha, sivi zidovi, slama na tleh množ'ca obupanih ljudi, pre- iskave oseb in stvari, vse to oriča. da smo nastopili tr- njevo pot. Pred očmi mi vsta- jajo zgodbe o izgnancih, brez- domcih, sužnjih... (Dalje prihodnjič) STOTINE POUČANČANOV JE POZDRAVILO NOSILCE ŠTAFETE MLADOSTI Zvezna štafeta tudi letos ni obšla bistriške občine in tudi letos so ji pripravili slav- nostni sprejem. Osrednja pri- reditev je bila to pot v Polj- čanah, kjer se je prav go- tovo zbralo okoli 1000 obča- nov. Slavnostno tribuno so po- stavili ob spomeniku v sre- dišču, za kulturni del progra- ma pa so odlično poskrbeli poljčanski šolarji, seveda pa so se jim, kot vsako leto, tu- di letos pridružili člani godbe na pihala tovarne IMPOL. V Poljčanah so najprej sprejeli občinsko mladinsko štafeto, ki je začela svojo pot pri Treh žebljih na Pohorju. Mladinci in šolarji so jo na- to ponesli proti Oplotnici, Slovenski Bistrici, od tod pa na Tinje, od koder so jo tinj- ski šolarji ponesli na Šmart- no. Pot jo je potem vodila prek obeh Polskav, Prager- skega, Crešnjevca in Lapor- ja. Pozdrave predsedniku Titu pa so z Boča prinesli tudi planinci. Zvezno štafeto so Bistričani pričakali na Pečigi, kjer so se poleg številnih mo- toriziranih članov bistriškega AMD, zbrali tudi predsednik občine MIRO KOLENKO, tajnik STEVO EBERL, pred- stavniici JLA ter drugih družbenopolitičnih organiza- cij. Stafetno palico je spre- jel Miro Kolenko, ki jo je nato predal najboljšemu bi- striškemu športniku STAN- KU TOPOLCNIKU. Po nekaj minutah je dolga kolona av- tomobilov privozila v Polj- čane, kjer so jo prisrčno po- zdravili. Pred samimi Poljča- nami so formirali povorko, ki je pritekla pred slavnostno tribuno, v njej pa so bili mla- dinci, šolarji in vojaki. Stanko Topolčnik je palico predal predsedniku občinske konference SZDL AVGUSTU VIDMARJU, slavnostni go- vor pa je imel predsednik Na Pečici je štafetno palico sprejel predsednik SO Slov. Bistrica Miro Kolenko (desno) občinske konference ZMS MIRKO MUNDA. Iz Poljčan so zvezno štafe- to prek Slovenske Bistrice ponesli do Prelog, kjer so ča- kali predstavniki konjiške občine, le-tem pa jo je pre- dal namestnik sekretarja ob- činske konference ZK in taj- nik občine Stevo Eberl. -d ŠTAFETA V ORMOŽU V petek je šla skozi Ormo* letošnja zvezna štafeta mla- dosti s pozdravi jugoslovan- ske mladine tovarišu Titu za njegov 79. rojstni dan. Ormo- ška mladina jo je sprejela ob 9. uri. Pred prihodom zvezne štafete so prihajale v Ormož lokalne štafete iz posameznih osnovnih šol ormoške občine. Z njimi so pionirji in pionir- ke poslali tovarišu Titu iskre- ne čestitke ob njegovem rojstnem dnevu ter se tako pridružili vsem tistim, ki se v tem času tovariša Tita še posebej spominjajo. Učenci in učenke pa so tekmovali tudi v štafetnem teku po or- moških ulicah. Zmagali so fantje in dekleta ormoške os- novne šole in si tako pribo- rili oba prehodna pokala, ki ju podeljuje OK ZMS Ormož. Po sprejemu zvezne štafe- te je predsednik občinske konference Zveze mladine Slovenije Jože Rakuša v krajšem nagovoru spregovo- ril o osebnosti tovariša Tita ter mu v imenu ormoške mladine in drugih občanov občine Ormož ob njegovem 79. rojstnem dnevu iskreno čestital in zaželel še mnogo let življenja. Štafeta je potem nadalje- vala pot proti Ljutomeru. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 15. april 197] Kdaj bo rešen problem družbene prehrane v Ptuju? v vašem listu smo že ne- kajkrat načeli vprašanje družbene prehrane v Ptuju, ki žal ne more iz povojev. Temu je verjetno vzrok brez- brižnost tistih, ki bi morali v prvi vrsti poskrbeti, da bi tudi v Ptuju čimprej odprli obrat družbene prehrane, kjer bi lahko izbirali med jedrni, kot imajo to urejeno sosedje Mariborčani, Celjani in drugod. Pod obrat družbene pre- hrane namreč razumemo re- stavracijo odprtega tipa z do- volj veliko in mehanizirano kuhinjo, ki lahko v hitrem postopku pripravi več vrst jedil, od cenenih do boljših. Pri tem seveda tudi ne sme- mo pozabiti na številne šol- ske ekskurzije, ki žal nimajo polnih denarnic, vendar bi učenci in dijaki še kako radi opoldne zaužili kaj toplega, predvsem pa okusnega in ce- nenega, največ v obliki eno- lončnice, ki bi veljala le ne- kaj dinarjev. Pri tem ne bi smeli poza- biti tudi na tiste občane, ki imajo predpisano dietno pre- hrano. Tudi za te bi naj bilo v obratu družbene prehrane poskrbljeno. To so predvsem diabetiki in drugi, ki potre- bujejo posebno, zlasti pa še lahko prebavljivo hrano. R,es je, da imamo v Ptuju nekaj odličnih kuhinj, vendar so to le manjši obrati, v katerih je prostora le za nekaj deset ljudi, kar pa ob konicah po- vzroča težave, ker v teh ob- ratih prehitro zmanjka za vse prostora. Problem družbene prehra- ne v Ptuju ni nerešljiv. Tre- ba je le poiskati v že obsto- ječih obratih najprimernej- šega, ga v ta namen preure- diti, zlasti prostorsko in na- posled še poskrbeti za ustre- zen gostinski kader, zlasti do- bre kuharice, nabaviti potre- ben gostinski inventar in že bi lahko odprli obrat druž- bene prehrane. Tu bi lahko nabavljale posamezne,_ zlasti manjše delovne organizacije tople malice za člane kolek- tiva, kar pomeni, da bi ne- katera manjša podjetja lah- ko opustila svoje kuhinje. Tak obrat bi bilo mogoče urediti v sedanjem gostišču Beli križ. Lokacija je dokaj ugodna, saj je to gostišče v središču starega dela mesta Ptuja in na dokaj prometnem kraju. Za obrat tako ne bi bilo treba na novo graditi. F. H. Uskladitev telesne Prejšnjo sredo je predsed- nik občinske konference SZDL Ormož Vladimir Ož- bolt sklical vse zainteresira- ne na ustanovno skupščino zveze telesno vzgojnih dru- štev občine Ormož. v krajših uvodnih besedah je tov. Ožbolt povedal, da je občinska konferenca SZDL sklicala ta sestanek zato, da bi končno uredili vprašanja telesne vzgoje v ormoški ob- čini in stihijsko delovanje posameznih skupin povezali v enotni organ, ki bo skrbel za koordinirano delo. V ormoški občini delujejo telesnovzgojna društva v Središču, Ormožu, pri Veliki Nedelji in v Ivanjkovcih. De- luje tudi pet šolskih športnih društev in več različnih športnih društev in več raz- ličnih športnih sekcij, ki bolj ali manj organizirano delu- jejo v posameznih krajevnih centrih. Tako imajo v Ormo- žu moško in žensko rokomet- no ekipo, ki tekmuje v šta- jerski ligi in še eno moško PROSLAVA 30-LETNiCE USTANOVITVE OF TER PRAZNIKA DELA -1. MAJA V KIDRIČEVEM Tovarniški zbor sindikata tovarne glinice in aluminija ter krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Kidričevo sta skle- nila letos sikupno izvesti pro- slavo ob 30-letnici ustano- vitve Osvobodilne fronte Slovenije ter delavskega mednarodnega praznika dela — prvega maja. Proslava, ki bi bila namenjena predvsem zaposlenim članom kolekti- va TGA ter njihovim dru- žinskim svojcem, bi naj bila v petek, 30. aprila, ob 19. uri zvečer v veliki dvorani TGA v restavraciji. Predvideno je, da bi v programu nastopili moški pevski zbor DPD »Svobode« Kidričevo ter šol- ski pevski zbor osnovne šole iz Kidričevega, TVD Parti- zan, sindikalna godba, med- tem ko je folklorna skupina zadržana zaradi objektivnih razlogov. Po svečanem nago- voru predsednika tovarniške- ga zbora sindikata TGA Ki- dričevo Viktorja MARKOVI- Ca in krajšem kulturnem programu pa bodo prisotne zabavali tja do ranega prvo- majskega jutra fantje iz an- sambla »Plave zvezde« iz Maribora, ki so si ob prazni- ku dneva žena pridobili ve- like simpatije občinstva, zato jim tudi tokrat ne bo težko nastopiti po krajšem pre- sledku spet pred svojimi sta- rimi znanci. Vodja ansambla celo dela v TGA, kar bo vse še toliko prijetnejše. Da bo proslava v celoti uspela ni nobenega dvoma. Kar je tre- ba povedati v zvezi s tem je, da je treba pozdraviti vse tesnejše sodelovanje tovar- niškega zbora sindikata TGA z družbenopolitičnimi orga. nizacijami naselja, saj iz te- ga sodelovanja veje skupna enotna želja, da bi v bodoče prirejali kar se da več skup- nih akcij na vseh področjih. Člani, ki so od obeh strani zadolženi za izvedbo ome- njene proslave, imajo polne roke dela in upamo, da nji- hov trud ne bo zaman, in da bo praznovanje dveh zelo pomembnih praznikov tokrat v Kidričevem zares uspelo. m. f. rokometno ekipo tovarne že Kerenčič, ki tekmuj pomurski ligi. V Središč je razvila orodna telov^! kar je dokazala uspela S vadna akademija, ki ^^ Središčani pripravili v oi,. ru praznovanja krajevJ praznika. V Ivanjkovcih jT jo nogomet in prirejajo f movanja ob raznih priioj! stih. Šolska športna drujj pa tekmujejo na različ. tekmovanjih, kot je štafg tek, turnir rokometnih ei( spomladanski kros itd., ^ vsako leto ob priliki pi^ vanj a meseca mladosti oti nizira občinska konferJ ZMS Ormož. Vse to pa morali še razvijati in pog); Ijati. Na področju občine la tudi sedem strelskih d žin in so po vseh krajevi centrih razen na Kogu. Sti ci so združeni v enotni činski strelski zvezi. Vsa ta dejavnost pa še z« leč ni zadovoljiva. Razpr] je potrdila, da telesna vz^ v ormoški občini ni po^ zapostavljena in naloga 1 činske zveze je, da razg obstoječe in uvaja novo. I di v Ormožu in pri Veliki N del j i je treba pričeti z ora no telovadbo, v Ivanjkovc so dobri pogoji za atletii zato bi jo kazalo pospeševa Športno dejavnost pa je t; ba širiti tudi v druge kraje ne centre: Podgorce, Tem; Miklavž in Kog. Med nalo občinske zveze telesnovzg( nih društev pa bo spad, tudi organizacija stalnih t( movanj. Posebej- je bilo poudarje da so šole še posebej zain resirane za razvoj teles kulture in se zato zavzem; za sodelovanje s telesi vzgojnimi društvi. To je | trebno za ohranitev prosv no-vzgojne vrednosti špor ki naj po končani osnovni i li zajame kar največ mlad: jih tako zaposli in jim oir goča normalen razvoj. Beseda je tekla tudi možnostih financiranja, i je denar za vsako dejavno in športna ni izjema, nuj potreben. Potrkali bodo občinska vrata in tako st šali dobiti nekaj sredsti Nekatere krajevne skupno in krajevne konferei SZDL pa so že obljubile 1 moč — kolikor bodo I zmogle. Zveza računa tud posamezniki, ki je v njih kaj športnega idealizma tako bo delo steklo. Ure( bodo morali tudi nekatere lovadnice (Ormož), strele kupiti nove puške ter sv športno dejavnost registri ti. Zavedajo se. da v ve večini krajevnih centrov dolgo ne bo telovadnic, z bodo uredili igrišča na f stem. Na koncu so v .vodilne gane zveze izvolili preds! nike športnih društev, del nih in družbenopolitičnih ganizacij ter nekaj dm občanov, ki bodo z vel mero dobre volje skrbeli dinamičnejši razvoj tele vzgoje v ormoški občini, predsednika zveze so izv< Silva Bedrača, sekretarja činske konference ZKS mož. PRIDELOVANJE KORUZE Koruzo pridelujemo skoraj povsod v Sloveniji, od Kopra do hrvatske meje pa vse na zahod. Prvi pogoj za povečanje hektarskega pridelka koruze in za večjo gospodarnost je izbira primernih sort. Seve- da pa je treba ta posevek pozneje dobro gnojiti, zatira- ti plevel, bolezni in škodljiv- ce, ter njivo dobro pripraviti za setev. Pred setvijo potro- simo 600 do 900 kg na hektar nitromonkala. Hlevski gnoj ni nujno potreben, je pa ko- risten, ker vsebuje mnogo dušika in kalija. Ce trosimo hlevski gnoj, bomo količino mineralnih gnojil seveda zmanjšali. .Sejali bomo v medvrstno razdaljo 60 do 90 cm, pa tudi razdalja v vrsti mora biti pri- merna. Kako gost naj bo po- sevek, je odvisno od sorte ter od talnih in podnebnih razmer. Na en kvadratni me- ter bi naj bilo posejanih 5 do 7 rastlin. Najbolje je po- sejati koruzo s posebno ko- ruzno sejalnico, ki izmetava seme na točno določeno raz- daljo. Ker vsako zrno na nji- vi ne vzkali, bomo posejali nekoliko več zrnja, po vzka- litvi pa moramo posevek pre- redčiti. Ce bomo sejali s po- sebno sejalnico, ali celo roč- no. bomo porabili na en hek- tar 20 do 35 kg semena. Kakšne sorte bomo sejali? Vsekakor se bomo odločili za takšno sorto, ki bo toliko zgodnja, da bo dobro dozo- rela do konca septembra. Z uvedbo hibridnih sort se je hektarski pridelek močno po- večal. Pravilno izbrane hi- bridne sorte niso le mnogo rodnejše, temveč so tudi od- pornejše. Seme je treba ku- piti vsako leto originalno, si- cer bi se pridelek zmanjšal. V Jugoslaviji, pa tudi v tu- jini, so vzgojili veliko število hibridnih sort, ki se razliku- jejo po najrazličnejših last- nostih: ranosti, odpornosti proti boleznim in škodljiv- cem, kakovosti zrnja in ro- dovitnosti. V našem predelu Slovenije je nekoliko daljša in toplejša rastna doba, zato so primerne naslednje hibridne sorte ko- ruze: ZP 346, austria 266, austria 290, vvisconsin 270 in druge. Sorti austria 266 in austria 290 sta poltrdinki, srednje visoke in odporne proti listni pegavosti in rde- či trohnobi storžev. Sorti ZP 346 in wisconsin 270 sta zobanki in odporni proti rde- či trohnobi storžev. ZP 346 je odporna tudi proti vlažnim in hladnim razmeram ob set- vi, medtem ko wisconsin sla- bo prenese zahladiti e in ve- liko vlažnost ob setvi in vzkalitvi. ML tednik — četrtek, 22. aprila i97i STRAN 7 [0OR ORMOŠKIH MAISTROVIH lORCEV prejšnji teden se je v Ormo- 2 območja te občine zbralo jO število Maistrovih borcev, ^ov Zveze borcev prosto- jjcev za severno mejo na re- ugiTi občnem zboru. Kot gost , je zbora udeležil tudi I Maks Pahor, predsednik ijinskega odbora Zveze re- jvnih vojaških starešin Or- j prej so z enominutnim ^om počastili smrt vseh ^h in umrlih borcev. Uvo- Jjo besedo je imel predsednik f^ze borcev prostovoljcev za »verno mejo, Ivan Rakuša. [»(^črtal je vlogo in pomen nji- ^ve borbe, ki pomeni bistveni gen v borbi za slovenski na- in jezik. Lansko leto se je K članov udeležilo odkritja ^menika generalu Maistru v jamniku. V zadnjih dveh letih je umrlo 20 članov. Smrt pa še lalje hitro redči njihove vrste, saj je v treh mesecih letošnje- ;a leta umrlo že 9 borcev. Na pncu svojega poročila se je »hvalil občinski skupščini, ki ez dotacijo pripomogla k de- Zveze in poudaril potrebo znosnih preživninah, ki naj je bodo miloščine. Nobeden 3an zveze n: mlajši od 70 let. zato bi bilo prav, da teh nekaj let življenja preživije čim lep- še. Sedaj živi na področju ob- čine približno 110 članov Zve- ze, od tega je 12 huje socialno ogroženih. Udeleženci razprave so znova poudarili pomen generala Mai- stra in vseh, ki so se v letih 1917—1919 borili pod njegovim vodstvom ter tako obvarovali naše severne meje in veliko pripomogli k čuvanju sloven- ske nacionalnosti. Ta borba in njihove žrtve pa so sedaj toli- ko bolj boleče, ker se zopet steguje roka po tistem, kar so nekateri morali plačati z živ- ljenjem. Avstrijski vladi je bil izrečen oster očitek, ker po- stavlja spojnenike nekdanjim zavojevalcem in v literaturi potvarja zgodovinska dejstva in nam celo očita genocid (!) nad avstrijskim narodom. Na drugi strani pa so z zadovoljstvom ugotovili, da se je stanje na Koroškem delno spremenilo. Slovenska gimnazija v Celov- cu že daje inteligenco, ki bo pripomogla k ohranitvi sloven- ske besede. Na koncu so izvolili novo vodstvo svoje občinske zveze. jr IMENJAVA MNENJ KORISTNA A OBE STRANI Pred nedavnim so na po- i abilo sindikalne podružni- e »Varteks« iz Varaždina ibiskali ta velik delovni ko- ektiv sindikalni delavci to- j larne glinice in aluminija , er tako vrnili obisk Varaž- j lincem, ki so bili v Kidriče. I fem in na Gorci v lanskem I etu. Namen tega obiska je [bil. da se širši krog sindi- t kalnih delavcev iz TGA po- i Irobno seznani s problemi i ii uspehi, ki jih dosegajo J "a je bilo tud: takih stvari. Ii t jih bodo zelo dobro lahko ■koristili prvi in drugi pri jjvojem vsakodnevnem sind"'- n kalnem delu. Predsednik {'fidikalne podružnice iz I 'arteksa je med drugim J lifecej obširno govoril o bliž- 0 kongresu samouprav- iliavcev. ki bo prihodnji me- (•^c v Sarajevu, ter pri tem ' [""^udaril predvsem zelo tež- probleme tekstilne indu- in stališča, ki jih bo ; feba iznesti in zastopati na ' '^fri kongresu. Moram še J^^udariti, da so bili v V^- '^ždinu skupaj s tovariši jz Kidričevega še tovariši in f^varišice iz Majšperka in "^Ue Ptuj. kar pomeni, da je prav za njih bilo srečanje zelo zanimivo, saj se tudi on: srečujejo s podobnimi pro- blemi. Zavzeli so se za to, da na kongresu nastopijo skupno in zahtevajo, da se tudi njihova panoga postavi na mesto, ki ji gre. M, F. Nega bolnega otroka Zanesljivo se otroka loteva bolezen, če je sicer živahen, pa postane nenadoma utru- jen, se noče več igrati, od- klanja hrano ali želi ot) neo- bičajnem času v posteljo. V takem primeru sezite najprej po toplomeru. Verjetno bo pokazal kakih 39 stopinj Cel- zija. Položite otroka v poste- ljo. Od same višine živega srebra si ne morete razlagati, za katero bolezen gre. VROCICA Kadar ima otrok vročico, večkrat obenem tudi bruha. Ko se to zgodi orvič, je mati zelo prestrašena; ko je že iz- kušena. naredi ob takih pri- ložnostih otroku obkladek, s katerim mu zniža temperatu- ro. Otroka z vročico nikar ne pokrivajte z debelimi odeja- mi. Zadostuje prav tako pre- grinjalo in tudi soba ne sme biti pretopla. Otrok se bolje počuti, če lahko izžareva ne- kaj te odvečne toplote. Ce ga pa začne tresti mraz, ga se- veda zadostno odenite. Previsoko vročino že od nekdaj zbijamo z obkladki. Z njim: lahko otroku malo olajšate bolezensko stanje, dokler ne pride zdravnik. Ce jih znate pravilno narediti otroku ne morete škodovati. Nasprotno, vročina se bo o- troku znižala vsaj za eno sto- pinjo in bolje mu bo. V obkladek lahko zavijemo celo telo ali pa ga namestimo samo na noge. OBKLADKI Za obkladek zložite rjuho tako, da bo dolga kot otro-ko- vo telo od ramen do kolen in široka nekaj več kakor je otrokov obseg. Namočite jo v vodo, k: ima 20 stopinj, jo ožemite in pogrnite na neko- liko več. flan. rjuho ali ode- jo. Na oboje položite otroka, ga najprej zavijte z mokro rjuho in potem še s suho o- dejo. Mokra rjuha ne sme gledati izpod suhe. Rok ni treba povijati. Več kot pol u- re otrok ne sme imeti ob- kladka. Ce je nemiren še po- tem. lahko naredite obkladek še enkrat ali dvakrat. Otro- ci imajo dosti raje obkladek samo na nogah, saj jih manj ovira, kakor po celem telesu. Lahko jim ga torej daste na cele noge ali pa samo od ko- lena navzdol. Za noge zado- šča namočena in ožeta brisa- ča, čez njo je pa seveda tre- ba oviti še flanelasto rjuho. Tak ovitek se lahko menja vsakih 10 minut; lahko si sle- dijo štirje. Prvi obkladek naj ima tri do štiri stopinje manj. kakor ima otrok rav- no tedaj vročine. Pri vsakem naslednjem obkladku je lah- ko voda hladnejša zat ri do štiri stopinje. Vendar naj sla- botni otroci in dojenčki ni- majo obkladkov, ki bi imeli manj kakor 25 stopinj tem- perature! IZTREBLJANJE Pri bolnih otrocih je še po- sebej treba paziti na redno prebavo. — Kadar imajo vro- čino, so največkrat zaprti. Najve^čkrat pomagajo lahko odvajalna sredstva. Otroci, ki jih boli trebuh, pa brez zdravnikovega predpisa ne smejo jemati takih sredstev. Zelo bi namreč škodilo pri vnetju slepiča. Ce hočete od- straniti zaprtje, ali pa če o- trok bruha, poten) mu raje pomagajte z dristilom (kli- stirom). Tudi tukaj je treba vprašati zdravnika Najbolj primerne za take namene so še vrečice, ker pa vselej ni blizu lekarne, si mora pač mati pomagati z dristilom. Teh je več vrst: — Kot dristilo je prav mi- lo sredstvo kamilični čaj. ker ne rani črevesne sluznice. Zadošča četrt do pol litra ka_ miličnega čaja. ki naj ima te- lesno temperaturo. — Koristna je tudi sleni- ca. Na četrt do pol litra vo- de, ki ima telesno toploto. razstODite četrt do pol htra kavne žličke soli. — Olje bo pomagalo pn posebno hudem zaprtju. Vze- mite nekaj žlic do četrt htra toplega olivnega olja — Dristilo z giicerini.>m Eno kavno ali eno otroško žlico kemično čistega glice- rina zmešajte z vodo v raz- merju 1:3. Pri večjih otroch vzamemo lahko nekai v^č glicerina. — Milnica. Ta sicer draž. črevo in je ne kaže uporab- ljati večkrat zapovrstjo. V7f- mite pol litra vode s telesn" toploto in vanjo naribajtf^ približno za lešnik dobrega toaletnega mila. ZDRAVILA Otroci neradi uživajo zdra- vila in dostikrat pride celo do bojev med njimi in ma- mico. Vse pa se da urediti brez težav. Tablete in druga zdravila sla^bega okusa ponu- dite otroku vedno s sladkor- jem ali z malinovim sirupom Malinovec bo otrok prav rad in hitro pogoltnil, vi pa imej- te že on ro-kaj kaj dobrega, da bodo spili, še preden bo- do začutili slab okus zdra- vila. Pri tem ves čas ravnaj- te. kot da je vse to v spora- zumu z otrokom, da ne bn- do imeli občutka, kako ste jih orclisičili ali premagali. Nikoli ne dajajte zdravil brez zdravnikovih nav^odil. Tudi pri enakih bolezensk'h Tinakih gre lahko za različne bolezni! Zdravila, pa naj gre za ta- blete. kapljice ali druge te- ' kocine, ponudite otroku ved- no s čisto žlico, nikoli iz ko- zarca. V njem namreč ostane na stenah precejšen del od- merjenega zdravila. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 15. april 197] Še v tretje: KDO NAJ VZDRŽUJE OBČINSKE CESTE? Odgovor Konrada Vela na moj sestavek KDO NAJ VZDRŽUJE OBČINSKE CE- STE?, ki je bil objavljen v TEDNIKU (št. 15), me je sa- mo delno zadovolijl. Prav ta- ko pa tudi Boška Varnico, občinskega odbornika za ob- močje Videm pri Ptuju. Tovariš Vela namreč ni- kjer konkretno ne navaja, na katere občinske ceste in ko- liko gramoza je komunalno podjetje navozilo. Tako bi namreč tudi krajevne skup- nosti lahko imele pregled nad količino gramoza na cestah IV. reda, ki jih je v občini 319,5 km (podatek je iz ob- činskega odloka, ki je bil ob- javljen v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož, št. 7/70, z dne 11. junija 1970). Po tem odloku je namreč v ptujski občini 73 občinskih cest, ka- terih dolžina znaša skupno 319,5 km. Po podatkih bi naj bilo na teh cestah nekaj nad 30 ce- starjev To pomeni, da bi moral biti na vsakih 10 km cest po en cestar. Znano pa je. da na cesti, ki vodi iz Vid- ma v Sturmovec, še niso vi- deli cestarja. Občani so na to cesto morali sami navoziti gramoz ter ga sami razgrniti Na to cesto je dala tudi kra- jevna skupnost navoziti 60 kubičnih metrov gramoza, kar je plačala iz svojih sred- stev. Tudi na cesti Dravinj- ski vrh—Podlehnik ljudje ne vidijo cestarja, prav tako pa tudi ne gramoza, ki bi ga mo- ralo na to cesto navoziti ko- munalno podjetje iz Ptuja. Kakšno je stanje cest na ob- močju krajevne skupnosti v Lovrencu, je že v eni zadnjih številk TEDNIKA opisal do- pisnik F. M. Znano je tudi, da je letos namenjeno za i^trebe oziro- ma vzrdževanje občinskih cest 1,300.000 din. oziroma če to preračunamo na vzdrževa- n.ie cest po dolžini, pride na kilometer ceste nekaj nad 1000 din — brez cestne služ- be Prav tako je predvideno, da naj bi bilo letos navoženo na te ceste vsaj 10.000 kubič- nih metrov gramoza, kar zo pet pomeni, da pride na ki- lometer občinskih cest neka i nad 30 kubičnih metrov gra- moza; v desetih letih pa že 300 kubičnih metrov. Te ko- ličine pa bi se nekje morale prav gotovo poznati. Res je, da so tudi občinske ceste iz leta v leto vse bolj obremenjene, po njih se tudi odvija vse gostejši promet, vendar še zdaleč ne takšen, da občinskih cest ne bi bilo mogoče v redu vzdrževati, še zlasti, če bi cestarji sproti za krpali vse luknje, pri tem pa bi seveda morali imeti na voljo potreben gramoz. Pri- pominjam, da po teh cestah bolj redko vozijo težko nato- vorjeni tovornjaki, razen ne katerih izjem. Tovariš Vela omenja, da imajo cestarji Se danes koi glavni pripomoček za vzdr- ževan i e občinskih cest na vo- ljo le kramp, lopato, grebljo in samokolnico. Torej si ko- munalno podjetje ne nabavi potrebne mehanizacije, o ka- teri je bilo pred leti govora, da komunalno podjetje z njo razpolaga in da je zato uspo- sobljeno, da bo lahko v redu vzdrževalo občinske ceste. Morda res ni dovolj denarja, vendar pa menimo, da bi naj s temi razpoložljivimi sred- stvi zato toliko bolj skrbno gospodarilo, predvsem pa javnosti povedalo, koliko de- narja je porabilo za ceste za vsako posamezno krajevno skupnost v občini posebej. Vodstva krajevnih skupnosti bi jim bila za to prav gotovo hvaležna. Ker tov. Vela navaja tudi podatek, da je že v decembr- ski številki TEDNIKA opisal, kako .je komunalno podjetje potrošilo dotacijo v višini 950.000 din, smo si ta prispe- vek tudi ogledali. V njem prav tako žal nismo našli po- datkov, koliko je bilo porab- ljenega denarja za občinske ceste v posameznih krajev- nih skupnostih, zlasti pa še, na katere občinske ceste in koliko je bilo navoženo gra- moza. V letošn,iem letu upamo, da bodo občinske ceste bolje vzdrževane, še zlasti, ker bo komunalno podjetje dobilo v ta namen 350.000 din več de- narja kot lani. F. Hovnik B. Varnica V KUNGOTI BI MORALI POMAGATI TUDI DRUGI V našem listu smo že pre. cei Doročali o aktivnosti pre- bivalcev Kungote ki si na vse mogoče načine prizade- vajo. da bi dolgoletna zami- sel in želja do asfaltu skozi niihovo vas le enkrat uspela. Kot je znano, ne iščejo po- moči le od drugod, saj so sam: orispevali že nad 5 mi- lijonov starih dinarjev, na njihovi strani je tudi kra- jevna skupnost Kidričevo, ki pa žal tudi nima toliko sred- stev, da bi lahko uredili as- fat skozi vas v dolžini 2 km. Na zboru volivcev ki je bil prei«nji mesec v Kidriče- vem. je obširno o tem pro- blemu poročal predsednik pododbora SZDL Kungota Martin KISELAK. ki je na- vzoče do podrobnosti sezna- nil s potekom in pripravami ter o volji tamkajšnjih pre- bivalcev. da se jim uresniči davna želja po asfaltni ce- sti. Mnenja so bili, da bi jim pri njihovi akciji mo- rala pomagati tudi občina, ki jim je nekoč celo delno obljubila svojo pomoč, ven- dar ie tukaj bilo mnenje, da je to cesta III. reda. ki je v oskrbi republiškega sklada in občina nima sredstev za te ceste, saj vemo. da ni v stanju pri skromnih sred- stvih vzdrževati niti tistih cest, ki so v njeni kompe- tonci. Vsekakor so volivc: b'li mnenja, da bi s strani občine le morali pritiskati na merodajne forume pri republiškem cestnem skla- du. da tudi le-ta nekaj po- maga pri tem asfaltiranju, predvsem še, ker občani iz- redno veliko žrtvujejo za to cesto. Zato bi bilo prav, da občina stori vse. kar je v njeni moči, da apelira ali zahteva od republiškega ce- stnega sklada, da se tudi ta vključi v asfaltiranje ome- njenega odseka v Kungoti. Povsem jasno je namreč, da sami prebivalci in krajevna sikupnost tega ne bosta ni- kakor zmofla. dotacij od drugod pa bo zelo verjetno izredno malo, zato bo treba poiskati vse možne vire za uresničitev njihovega cilja. F. M. NA VIDMU NOVIH 25 ha HMELJIŠČ Delovna enota kmetijskega kombinata v Turnišču name- rava v Vidmu pri Ptuju v naslednjih štirih letih na no- vo urediti še nekaj nad 25 ha hmeljišč. Tako bo znašala skupna površina zemljišč, po- sajenih s to kulturno 40 ha. V lanskem letu so s hmeljem ustvarili nekaj nad 100.000 dinarjev čistega dohodka. Glede na težave z obira- njem hmelja, ker primanjku- je obiralcev, nameravajo ku- piti obiralni stroj, po potrebi pa tudi dva, ki bosta, seveda še vedno ob pomoči pridnih obiralcev lahko tudi na tako povečanih površinah pravo- časno obrala hmelj, da bi ga pravočasno posušili in uskla- diščili. Razumljivo, da ena sama sušilnica ne bo zmogla obra- nega hmelja sproti posušiti, zato imajo v načrtu poleg obstoječe zgraditi še eno su- šilnico. Hmelj namreč obran ne sme čakati, ampak ga je treba takoj posušiti, sicer iz- gubi na kakovosti pa tudi na ceni. Vodstvo kombinata oziro- ma delovna enota v Turn šču bo aktiviralo blizu 15 zemljišč med Vidmom j. Sturmovcem, ki do sedaj so bila povsem izkoriščen Na območju ptujske obtia pa je še več sto hektarja zemljišč, ki niso izkoriščen ki pa bi jih bilo mogoče nekaj dodatnimi investiciji mi aktivirati oziroma vklji čiti v redno kmetijsko pr, izvodnjo, kar bi dohodek ol čine znatno povečalo. Letos bodo v Vidmu za zj četek na novo osnovali blij 2 ha hmeljevih nasadov, kar bodo vložili nekaj na 60.000 din, v naslednjih tre letih pa vsako leto po 8 hi tako da bo v letu 1974 skupi no v Vidmu, Tržcu in na Pol brežju 40 ha hmeljišč. S tei^ se bo dohodek obrata v Tut nišču kar potrojil, še poseb no, če upoštevamo tudi pozi tivne rezultate v pridelova nju koruze in pšenice. F. H. gpnik — Četrtek, i5. aprii i97i stran 9 (ED 85-LETNICO GASILSKEGA (UŠTVA LOVRENC NA DR. POLJU (jasilsko društvo Lovrenc L Dravskem polju je eno ijstarejših na tem območ- Letos avgusta bo slavilo pletnico obstoja. Na obč- 0 zboru je bila opazna fcejšnja razgibanost član- ka. Funkcionarji so ppro- ji, da društvo precej dela lerativno, pa tudi sicer. Ga- lci si ob tej priložnosti stavili nove naloge. Pred- jem bodo začeli z vadbo, da 1 usposobili vsaj dve moški I eno žensko desetino za o- frativno službo ter po mož- csti še eno pionirsko. Mno_ 5 ie bilo govora o proslavi i-letnice društva, ko bi naj J dobilo novo motorko, V ta amen mora zbrati društvo i.OOO din, prav toliko pa bo fispeval gasilski gklad ob- ine Ptuj. Precej razgibana je posta- imladina. Ker je bilo vpra- jnje. kje dobiti 1000 din ot polog za nabavo motor- e, je mladina predlagala od_ jio »Pokaži kaj znaš!«. Pri- [ditev ie uspela in finančni rezultat je bil zadovoljiv. Člani so med vaščani nabra- li še nadaljnja sredstva in tudi v tem pogledu je bil re- zultat zadovoljiv. Tudi KZ je prispevala za nabavo mo- torke. Dmštvo tako ima sedaj po- treben znesek in pričakuje, da bo motorka v kratkem prišla. Treba je še nabaviti cevi. za katere bo prav tako treba zbrati potrebna sred- stva. Iz gornjega pa izhaja, da se članstvo zaveda svojih dolžnosti posebno glede pri- merne opremljenosti. Člani namreč že tudi razmišljajo o nabavi novega gasilskega av- tomobila. Društvo je lani izgubilo iz svojih vrst mnogo prerano u- mrlega dolgoletnega povelj- nika Franca Piška, letos pa najstarejšega člana Janeza Murka. Oba je spremilo članstvo na zadnji poti in ji- ma izkaizalo poslednjo čast za njuno požrtvovalno delo v gasilskih vrstah. DF UDI LETOS PRIPRAVNIKI V TGA Kot je znano, tovarna gli- ice in aluminija v Kidriče. em vsako leto pripravi na- ■t za sprejem pripravnikov, i bi naj prišli v poštev pri Jlikovanju kadrovske poli- llskim letom. Po vseh šolah so pisatelje toplo sprejeli s programom, ki so ga pripravili učenci, pred- vsem v šolah v Gorišnici, Mar- kovcih, Vidmu pri Ptuju, Dor- navl, Leskovcu, skratka vse- povsod je bilo prijetno vzdušje. Pisatelji so bili srečanja z učenci zelo veseli, prebirali so svoja dela in se o njih pogo- varjali z učenci, katere je zani- malo marsikaj iz pisateljevih del in življenja. Ob slovesu so pisatelji zaže- leli učencem v Halozah in Slo- venskih goricah, da bi čimprej dobili nove šole, kajti sedanje so v takem stanju, da je pouk iz njih nemogoč. To pa je le vizija bodočnosti. T. v. STR/J^ 1. TEDNIK — ČETRTEK. 22. akprUa ij PESTRA AKTIVNOST MLADINE Pri predsedstvu občinske konference zveze mladine Slo- venije Ormož potekajo te dni intenzivne priprave na redno letno konferenco, ki bo v ne- deljo 25. t.m. ter na praznova- nje meseca mladosti. Ormoška mladina se zaveda, da je praznovanje meseca mla- dosti priložnost, ko lahko se- znanijo širok krog občanov z dejavnostjo in rezultati mladih na različnih področjih njiho- vega življenja in ustvarjanja. Mesec mladosti je praznik na- še socialistične skupnosti in mladi ga praznujejo povsod, kjer živijo in delajo — v šolah, delovnih organizacijah, po va- seh, krajevnih skupnostih, in- teresnih organizacijah in dru- god Predsedstvo občinske konfe- rence ZMS Ormož je na svoji redni seji in pozneje še s pred- stavniki osnovnih šol ter pred- sedniki mladinskih aktivov sprejelo okvirni program pri- reditev in srečanj, ki jih bodo izvedli v obliki tekmovanja med aktivi v športnih in dru- gih aktivnostih. Prireditve so se pričele s Titovo štafeto in bo- do trajale vse do 22. maja. V tem času bo osnovnošolska mladina tekmovala v rokometu in spomladanskem krosu; mla- dinski aktivi pa se bodo pome- rili v šahu, strelstvu, namiz- nem tenisu, malem nogometu in mladinskem troboju. Za vse discipline podeljuje predsed- stvo OK ZMS prehodne pokale. Posamezni mladinski aktivi bo- do za 1. maj zakurili kresove in se ob njih srečali z mladino so- sednjega aktiva. Ormoški ob- čani bodo 9. maja, na dan zma- ge, praznovali 30-letnico vstaje naših narodov, 30-letnice OF in 30-letnico ustanovitve JLA. Na teh proslavah bo sodelovala tu- di ormoška mladina. Prireditve in aktivnosti v mesecu mlado- sti bodo mladinci in mladinke letos zakliučill pri Tomažu, kjer bo zaključna svečanost. Takrat bodo podelili vse poka- le, priznanja, diplome in po- hvale, ki si jih bodo priborili aktivi v medsebojnih srečanjih. V tem času bodo sprejeli v mladinske vrste približno 200 pionirjev. jr Velika Nedelja : Krog 17:12 v nedeljo, 18. aprila so mo- šk člani štajerske rokometne cone odigrali 14. kodo. V Ormožu je ekipa Velike Nedelje porazila rokometno moštvo Kroga z rezultatom 17:12 (Dolčas 11:6). Domačini so že v začetku zaigrali ostro, vendar športno in cakoj je postalo jasno, v katero stran se nagiba zma- ga. Ko se je gostom dvakrat zatresla mreža, so verjetno spoznali, da gre zares, ven- dar so domačini že osvojili teren in položaj; gostam je to postalo jasno in omejili so se predvsem na obrambo in streljali samo tedaj, ko jim ni bilo potrebno iskati pri- ložnosti za to. Ko so gostje spoznali, da jim zares gre za nohte in ker sii zmage ni bilo mn^o^e priboriti na športni način, so si jo hoteli na ne- športn;. Sledilo ie nekaj iz- ključitev, ki so bile res za- služene. vendar se položaj ni izboljšal. Gostje so ugotovi- li. da je poraz neizbežen, so poleg vsega omenjenega za- čeli še s podcenjevalno igro. Vendar za Krog ni bilo izho- da. Zadetke zanj je večino- ma dcsegal samo en igralec in je zato v napadu bil osam- ljen. Ekipa Kroga je doživela zaslužen poraz. ZadetJke za Veliko Nedeljo so dosegli: Rihtarič 5. Zvonko Meško in Bezjaik 4, Lah 2 ter Skok in Kumer po 1; za go- ste pa Janko Gomboši 7, Ti- tan 2 ter Hegediš in Miholič po 1. Sodil je sodnik Grome iz Maribora. Prihodnjo nedeljo. 25. apri- la. rokometna ekipa Velike Nedelje gostuje v Kamnici, kjer bo odigrala tekmo 15. koda z domačim moštvMn. -F K- TJK ORMOŽ : POLET 24:13 v četrtek, 15. aprila, je rokometno moštvo TJK Or- mož v Ormožu odigralo po- kalno roikometno tekmo z moštvom Poleta iz Murske Sobote, ki se trenutno na- haja na repu lestvice v re- publiški ligi in ga strahovi,- to porazilo z rezultatom 24:13 (polčas 10:6 za TJK Ormož). Ormožami so takoj v za- četku s svojo premišljeno vendar hitro igro »povedali«, da se ne dajo zlepa. Menda sta pottekli že dve minuti pr- vega polčasa, ko je šele pa- del prvi zadetek s strani Or- moža. Zatem so se vrstili z ene in druge strani zadetki, vendar gostje niso uspeli ni- ti za trenutek preiti v vod- stvo. V 17. minuti prvega polčasa so gostje izenačili na 5:5, vendar takoj zatem pre- jeli dober in zanesljiv zade- tek v zgornji desni kot. Kot bi odrezal, so gostje popu- stili in Ormožani so dosegli še 4 zadetke, gostje pa ene- ga. ko je sodnik odpiskal polčas. V drugem polčasu so go- stje oričeli z ostro igro. ven- dar ni prav nič pomagalo. Še sedemkrat se je Ormoža- nom zatresla mreža, gostom pa štirinajstkrat. Vratar Franc Ožek je to pot zopet pokazal, kako požrtvovalno je potrebno braniti domača vrata. Tako se je tekma končala z rezultatom 24:13 v korist TJK Ormož. Zadetke za Ormož so do- segli: najboljši strelec je bil Polak in je dosegel kar 9 zadetkov, sledijo pa Hanže- lič 5, Kolarič 3, Korošec, Znidarič in Turin po 2 in Golob 1. Tekmo je sodil sod- nik Janez Husar iz Kroga. -FK- USPEH PTUJČANOV V KARTINGU Na prvenstvu Jugoslavije v kartingu za 25-letnico ljudske tehnike Zagreb 18. aprila 1971 je bil v močni konkurenci prvi v razredu do 125 ccm Rene Glavnik, drugi Franc Kranjc, oba člana karting kluba pri AMD Ptuj, pred Mirkom Živ- cem, lanskoletnim državnim in nosilcem zlate čelade. Dober uspeh je dosegel tudi Viktor Cvetko, ki je zasedel odlično peto mesto. V razredu do 100 ccm so bili najboljši: 1. Turk (Vrhnika), 2. Giosento (Moste) in 3. Božič (Koper). Iz Ptuja sta sodelovala Dušan Korošec, ki je odstopil zaradi okvare na motorju i Uroš Langerholc, ki se je J vožnjo ponesrečil. Za tekmo v kartingu je kj. značilno, da je bila v izreS lepem vremenu, ob dobr! razpoloženju tekmovalcev ^ njihovi dobri tehnični oprem Ijenosti in izkušenosti. Oglujj joče brnenje motorčkov jih g motilo pri navijanju za svoje, 25. aprila 1971 bo druga dif ka za državno prvenstvo v No vi Gorici. Ptujčanom želimo veliis športne sreče! Tekst in posnetd P, Langerh«! Tekmovalec s številko 70 je Ptujčan Ilene Glavnik SMRT JE PRIŠLA PREZGODAJ V noči od 10. na 11. aprU se je pripetila ob cesti med Bo- rovci in Spuhljo tragedija, ki je odjeknila s svojim žalostnim koncem po vsej ptujski okolici in izven nje. Pri tej tragediji je bila ustreljena dvajsetletna Emica Verdenik iz Zgornje Pri- stave 8, ki je začasno bila za- poslena v Nemčiji. Tragedija se je takole odigra- la: Janko Cigula iz Doma ve in Emica Verdenik sta se vračala z avtomobilom iz Ormoža. Baje sta se ustavila pri gramozni ja- mi, ki je sedaj zapuščena in se v avtomobilu dalj časa pogo- varjala. Preden sta se odpeljala naprej, je na vrata njunega avtomobila potrkal neznani sto- rilec in jih na silo skušal od- preti. Ker tega verjetno ni mo- gel storiti, je skočil pred avh mobil in z vojaško puško ust« lil skozi vetrobransko šipi Krogla je zadela Emico v pn in obtičala v naslonjaču s^e ža. Cigula je takoj vžgal avt* mobil in odpeljal z nameno« da prepelje Emico v bolnišnic« Toda težko ranjeno dekle je i med prevozom podleglo. Izvedeli smo, da je iz dosl« nepojasnjenega vzroka strelja la vojaška oseba. Omenimo na še to, da se v bližini nahaja ek jekt pod vojaško stražo, sice pa avtomobil ni bil parkira na območju objekta ali na k* kem prepovedanem vajaške« prostoru. O storilcu bomo pot* čali takoj, ko bo identificira izmed treh osumljencev. —FK- SKUPNA SEJA ODBOROV SINDIKATA INDUSTRIJE V MARIBORU Danes popoldne, 22. aprila, so se v Mariboru sestali na prvo skupno redno sejo čla- ni občinskih odborov sindika- ta delavcev industrije in ru- darstva občin Ptuj, Maribor in Ormož. Na seji razpravljajo o druž- benem dogovoru o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v industriji z dolo- čili zakona. Uvodni referat na seji je podala Tatjana Canjko, dipl. oec. Na seji bodo tudi razprav- ljali sodelovanju med sin- dikalnimi organizacijami sin- dikata delavcev industrije občin Ptuj, Maribor in Or- mož, F. B. CIGANI SO GA OKRADLI 16. aprila je skupina Cig» nov okradla kmetovalca Va lentina Butolena iz Dobn ne 75 pri Zetalah. Okr« 12. ure so na njegov dom pri šli neznani Cigani in Butole nu ukradli 3000 din gotovin iz stanovanja. Cigani so bi! štirje, in sicer tri ženske B en moški, ki so se po deja nju odpeljali z avtomobile" modre ali zelene barve, vet jetno proti Krapini v Hrvat ski. Prebivalce ptujske in dru gih občin opozarjamo, nai bodo s skupinami Cigancf ali posamezniki previdni i" najbolje je, da vsako tak« .skupino takoj, ko jo vidijft prijavijo najbližji postaji lice. -FK- ygpNlK — ČETRTEK, 15. april 1971 STRAN 11 pRVIČ V MESTU Nekega dne sem šla zra- jen očeta v mesto. Vse mi ie j,ilo tuje. Velike hiše so bile jj^rog mene. ko sem šla po jjločniku. Na drugem koncu jiesta se je vadil iz visoke jiesita se je valil iz visoke- dimffiika cel oblak dima. Vje me je zanimalo. Ogledo- vala sem si najrazličnejše ftvari v izložbenih oknih. Oče mi je pojasnjeval, za kaj se uporablja kakšna stvar. Zdelo se ma je vse tako lepo. potem oa je oče pogledal na uro. Hitro sva morala stopiti oa avtobusno postajo in ko sva stopila na avtobus, je bil že čas odhoda. Avtobus je odpeljal, za nama pa je bilo odpeljal, za nama pa je osta- lo mesto polno lepot in zani- mivositi. Rada bi videla še več drugih mest. Ida Ber. 7. raz.. Zetale BIL.A SEM RAZOČARANA Hodila sem v četrti razred, ko sta mi oče in mati ob- ljubila kolo, če bom imela v šoli lep uspeh. Razveselila sem se. Se raje sem se učila, pomagala sem mami pri de- lu. zjutraj sem zgodaj vsta- jala, pripravila zajtrk in po- magala pri živini. To sem de- lala dan za dnem, ker sem se zelo veselila kolesa. Iz šole sem pribajaJla vsak dan prej. Težko sem čakala, kdaj bo prišel čas, ko bom dobila ko- lo. Tudi očetu sem pomagala v gozdu, na travniku, v sa- dovnjaku in vinogradu. Mi- nevali so dnevi, tedni, mese- ci, mojega kolesa pa ni bilo od nikoder. Nekega dne sem zbrala korajžo in vprašala starše, kdaj bom dobila kolo. Oče se je zasmejal: »Počakaj še ma- lo!« Zopet je minilo leto, jaz pa kolesa še vedno nisem do- bila. Ko sem hodila v peti razred, mi je rekla mama: »Letos pa ga dobiš, če boš imela v šoli lep usipeh in če boš še naprej tako pridna.« Bila sem še bolj pridna, tudi v šoli sem bila uspešna, ko- lesa pa nisem dobila. Tudi v šestem razredu ne. Zdaj ga ne pričakujem več. Hodim že v sedmi razred, pa ga še nisem dobila. Marija Podgoršek, 7. a. Podlehnik MOJA MAMA Moja mamica je delavna. Dela doma. Skrbi za celo družino. Imam jo rada. Mamica pKHspravlja, kuha in dela na polju. Spomni me, da napišem nalogo. Mamici sem hvaležna. Ce nima časa, mesto nje pospravim in po- mij em posodo. Pomagam tu- di pri kuhanju. Zalivam ro- že in obešam perilo. Ce gre v trgovino, mi vedno kaj ku- pi. Ce bo kdaj bolna, ji bom zelo p>omagala. Na dan žena sem se sipomnila nanjo in ji kupila darilo. Mamico imam zelo rada. Na smrt žalostna bi bila, če je ne bi imela. Kristina Gajser, 3. raz., Majšperk RANJENA SRNICA Živali imam zelo rad. Naj- rajši imam srne. Večkrat jih vidim, ko grem v šolo ali iz nje. Nekega dne, ko sva se z bratom igrala na kupu peska, je nenadoma zaklical: »Glej smo!« Ozrl sem se in res, na klancu je bila mlada srna. Moja velika želja je bila. da bi imel živo srno. Mislil sem: Morda mi bo danes uspelo. Previdno in oočasi sem se začel plaziti proti klancu. Nekaj metrov pred njo sem se ustavil. Zelo sem se za- čudil, ker se srna sploh ni premaknila. Mislil sem, da spi. Kmalu sem opazil na nje- ni nogi veliko rano, potem pa še manjšo na vratu. Bilo mi je vse jasno Poklical sem brata, da sva jo odnesla do- mov. Dala sva ji sena in vo- de ter jo zaprla v drvarni- co. V šol: sem ves čas mislil na srno. Ko sem prišel do- mov, mi je oče povedal, da ima srna pregloboke rane in da jo bo treba ustreliti. Ko je prišel lovec, sem se skril. Dvakrat je počilo in obakrat me je spreletela groza. Teh strelov ne bom nikdar poza- bil. Slavko Kranj C, 5. raz., Majšperk TRČIL JE S TOVORNIM AVTOM v nedeljo, 18. aprila se je ob 0.30 uri- pripetila promet- na nesreča, ko je Ivan Žgeč iz Orešja 23 peljal s tovornim avtomobilom TAM 4500 pod- jetja Spedtrans iz Maribora po cesti Olge Meglič iz Ptu- ja proti Orešju. Za njim je pripeljal neznan osebni av- tomobil, ki je dal znak z lučmi, da bo Zgeča prehite- val. Zgeč se je zato umaknil na sikrajno desno in tako za- voziil v obcestni jarek na des- ni strami cestišča, kjer je za- del v telefonski drog in ga prelomil. Za tena je zavil v levo, da bi zapeljal nazaj na cesto, vendar ni bil v sta- nju Obvladati vozila in ga je zaneslo preik cestišča na levo stran, kjer je ponovno trčil!, to pot v betonsko ograjo Ferda Smidlehnerja s ceste Olge Meglič 23, kjer je podrl betonsiki steber. Za tera je vozil po meter visokem nasi- pu in zadel v vogal hiše šte- vilka 23, peljal deset metrov naprej kjer je čelno trčil v nedograjeno stavbo in tam tudi obstal. Pri nesireči je nastala ma- terialna škoda: na avtomobi- lu za 9000 dinarjev, na po- škodovani ograji in stavbi pa za 3000 dinarjev. Telesnih po- škodb ni bilo. F. K, STEKLAR : OSANKARICA 3:0 Bistriški nogometaši so mi- nulo nedeljo gostovali v Ro- gaški Slatini in se pomerili z domačim Steklarjem. Ze na začetku je bilo jasno, da nimajo možnosti za uspeh, saj je oriteklo na igrišče le deset Bistričanov, Kljub te- mu domači nogometaši tega v orvem polčasu niso znali i.zkortiistiti. Bistričani so se odlično branili, posebno po- hvalo na zasluži vratar Ko- tar. Kljub premoči Steklar- ja so imeli Bistričani v pr- vem polčasu nekaj priložno- sti. ki so ostale neizkorišče- ne. 'V drugem delu so domačini spet napadali, vratar Kotar pa je reševal nemogoče situ- acije.-Gol pa je tako rekoč visel v zraku 'n domačini so ga ttid: dosegi- Potem je v bistrišk' obrambi neka i za- škrinalo in domačini so še dvakrat zatn^sli rnrežn sicer odličnfHra Kotaria Čeprav pred srečanjem nihče ni pričakoval, da bi nogometaši Osankarice lahko osvojili točko, bi se to zgodi- lo, če bi upoštevali navadila trenerja. Po tem porazu je Osankarica spet v težavnem položaju, saj so jim največji konkurenti ušli za nadaljnji dve točki, -d BISTRICA : TORPEDO 64:59 Košarkarji Partizana, ki veljajo za favorite v tekmo- vanju II. slovenske lige, so v prvem spomladanskem ko- lu z veliko težavo premagali Torpedo iz Velenja. Gostje so se predstavili kot solidna e- kioa. v svojih vrstah pa so imeli precej starejših igral- cev. ki .so nekoč igrali v e- kipi Elektre. ki nasto^pa v slo- venski l'gi. Bistr'čani niso pr'.kazali tiste igre ki smo je bili doslei vairni. upamo pa iR^hko da so bile to le tre- nutne težave V zmaffovalni ekipi je bil najboljši Bradan. -d STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 15. april 197] Zmaga judofstov linpoia Judoiist: bistriškega Impola so se uvrstili v zaključno tekmovanje jugoslovanskega pokala za področje Slovenije. V odločilnem srečanju so se v Mariboru pomerili ,z do- mačo ekipo in jo brez poseb- nih težav. visoko porazili. Zmaga Bistričanov je zaslu- žena. vsekakor pa so jim bi- li Mariborčani najhujši kon- kurenti. Srečanje v petek je pokazalo, da imajo v Sloven- ski Bistrici odlične mladin- ce, ki imajo tudi največ za- slug za zmago. V tekmovanju za jugoslo- vanaski pokal nastopajo trj- je mlajši in trije starejši mladinci ter trije člani. Za Impol je prvi nastopil Firer, ki pa je v boju s Ko- vačem iztržil le neodločen rezultat. Potem pa so Sega, Leskovar in Znidaršič zapo- redoma zmagali z efektnimi meti in Impol je bil v vod- stvu s 3:0. V nadaljevanju le Ferk dosegel še ne(xlločen rezultat, takoj za tem pa je na 4:0 povečal Prelog. Držav- ni reprezentant in prvak Stanko Topolčnik ni mogel uganiti borbenega Hlbla, ta-' ko da sta se razšla z neodlo- čenim rezultatom. Edino zmago za Maribor je dosegel Blažič, ki ie premagal Re- bernaka Kot zanimivost pa naj povemo, da je bil to boj dveh slovenskih prvakov — Rebernaka, prvaka lahke ka- tegorije in Blažiča, ki je naj- boljši med teškaši. Za efekt- ni konec pa je poskrbel B;- stričan Stern, ki je gladko premagal Kirbiša in postavil končni rezultat 5:1 (50:7). S to zmago so si Bistričani priborili pravico nastopa v zaključnem tekmovanju, kjer jih čakajo judoisti ljub- ljanskih klubov Olimpije in Šiške ter Murske Sobote. -d VELIKA NEDELJA : GORNJA RADGONA 21:12 v nedeljo, 18. aprila je žen- ska rokometna ekipa Veli- ke Nedelje na rokometnem igrišču v Ormožu odigrala prvenstveno rokometno tek- mo z žensko rokometno eki- po Gornje Radgone in jo vi- soko porazila z rezultatom 21:12 (polčas 9:6 za Veliko Nedeljo). Igralke Velike Nedelje so igrale ostro, vendar športno in gostjam se je neprestano tresla mreža. V prvi polovic prvega polčasa so sicer gost- je izenačevale, v drugem pol- času pa znatno popustile. Zadetke za Veliko Nede- ljo so dtosegle: Plavčeva 6. Havlasova. Zorjanova in Le- benova pa po 5" za Radgon- činke pa: Dolamičeva 8, La- hova 3 ir Jančarova 1. Sodil je sodnik Grome iz Maribora -F K- GOLJUF NA DELU 15. aprila je k Janezu La- hu iz Kidričevega 35 prišel neznan moški in mu dejal, da se je tega dne v Ptuju pri- petila prometna nesreča, pri kateri naj bi se ponesrečil Lahov sin in da je v bolniš- nici. Neznanca naj bi poslal k očetu njegov sin, da bi mu dal 200 din, da mu jih takoj odnese v bolnišnico. Nezna- nec je izjavil, da je Lahovo- mu sinu posodil 50 din. Lah mu je res dal denar, toda ta- koj po neznančeveni odhodu je tudi sam odšel v ptujsko bolnišnico in povprašal za »ponesrečenega« sina. Zatem je telefoniral v mariborsko bolnišnico, toda vsepovsod je dobil odgovor, da se njegov sin ni ponesrečil, oziroma da ga ni v bolnišnici. Ko je za- tem prišel domov, so mu spo- ročili, da je njegov sin Franc že prav tako doma. Očitno je neznanec Laha ogoljufal. Občane opozarjamo, da naj bodo previdni z ljudmi, ki pod različnimi pretvezami na nezakonit način izvabljajo denar. -FK- Priprave na proslavo prveaa maja v Ptuju v občinskem svetu Zveze sindikatov Ptuj se skrbno pri- pravljajo na letošnje praznova- nje 1. maja. Osrednja proslava bo v ptuj- skem gledališču, 29. aprila zve- čer. za katero pripravljajo sve- čan kulturni program član' mešanega pevskega zbora, fol- klorne skupine in tamburaške- ea zbora KUD SLOBODA Va- raždin. Na predvečer 1. maja pa bo nasproti železniške postaje Ptu.i prvomajsko kresovanje, ob ka- terem bo promenadni koncert godbe na pihala DPD SVOBO- DA Ptuj. Organizatorji pa bodo poskrbeli tudi za specialitete na žaru. Letos bo torej praznova- nje v ptujskem gledališču in ob kresovanja. F. B. TJK ORMOŽ : LENDAVA 10:0 Moški člani pomurske con- ske lige so v nedeljo. 18. a- prila odigrali 16. kolo. Ormož je igral z Lendavo. Lendava, ki bi morala pr- venstveno rokometno tekmo odigrati v Ormožu z roko- metno ekipo TJK Ormož, ni prišla gostovat in svojega p stopka ni predhodno oprai čila. Zato je sodnik Groii iz Maribora registriral n zultat 10:0 v korist eki; TJK Ormož. Rokometna ekipa TJK Oi mož bo v soboto, 24, apri gostovala v Gornji Radga in z domačini odigrala 1 kolo. -K F- n^iK — Četrtek, 15. aprii i97i stran 13 jloboko zamrznjena hrana di pri nas Spomnimo se, kako dolgo je trajalo, da smo se navadili ^bljati zamrznjeno špinačo ali grah, čeprav ju je bilo na hladilnih policah naših trgovin. Sedaj zanesljivo feČ gospodinje, ki bi to hrano imela za manjvredno. In ptk bi ravnali, če bi spet tako dolgo čakali na to, da se sadimo kupovati in uživati še druga zamrznjena .jedila, nam jih ponuja naše domače tržišče, konkretno prva in jna tovarna pripravljenih jedil iz Zagreba. Za zdaj nji- lOb jedil v naših trgovinah res še ni veliko, ker še ni »vega povpraševanja. Toda v naši neposredni okolici ven- Lrle že tri leta, torej od začetka te industrije pri nas, pri- tjvljajo tople obroke iz te globoko zamrznjene hrane. To L v restavraciji Tovarne avtomobilov Maribor. [AMERIKE V EVROPI IN SEDAJ UDI V JUGOSLAVIJI Med prvimi, ki so pričeli vajati globoko zamrznjeno rano v kuhinje, so bili A- erikanci. Ti so kot prvi že ita 1945 uvedli restavracije nižbene prehrane. Restavracije družbene pre- bane so se hitro širile, še josebno po uvedbi zamrznje- if hrane. Tako ima danes isako večje podjetje v ZDA Ktavracijo. Današnje število itlavcev. ki se hranijo v a- leriških podjetjih, močno resega 10 milijonov. Zamrznjeno hrano uporab- iaio povsod: v tovarnah, bolnišnicah samopostrežbah. individualnih gospodinjstvih itd. Ameriške gospodinje znajo ceniti izredno hitro pri- pravo hrane in veliko izbiro v vseh letnih časih. Zaradi splošnih prednosti je uporaba zamrznjenih je- dil zajela tudi Evropo, V ZR Nemčiji se okrog 15 milijo- nov ljudi hrani v restavraci- jah. Nemci so pričeli raziska- ve na področju zamrznjene hrane leta 1964. Mfd prvimi, ki so jo uvedle, so b'le bol- nišnice v Hamburgu. Švedi so leta 1960 začeli razmišljati o centralizaciji 43 bolnišnic v Stockholmu Ekonomisti so izračunali, da bi samo cen- tralizacija prinesla za okrog 23 odstotkov manjše stroške. Težave pa so bile s prevo- zom hrane in še vedno veli- kimi stroški priprave, zato so tehnologi izdelali popolnoma nov sistem pripravljenih je- dil. V plaističnih vrečkah spravljeno hrano so na hitro ohladili in jo spravili na niz- ki temperaturi. Tako so lah- ko to hrano mnogo redkeje prevažali v večjih količinah, celo samo enkrat na teden. Tako danes dovažajo — e- koriomsko utemeljeno — to hrano v sanatorij. 340 km oddaljen od proizvajalca hrane. Tu pa so bile še druge prednosti, ki so pospešile po- rast te takrat še neznane hrane: dober okus, naravni vonj in barva, visoka vita- minska kvaliteta. Velika prednost je bila tudi v zmanj- šanju osebja za sitrežbo Ku- harica je sedaj tudi servirka, ki streže 55 pacientom. Zra- ven tega je hrana strogo bak- teriološko kontrolirana in je nemogoče, da pride zaradi nje do kakšnega obolenja ali celo zastrupitve. SPREHOD SKOZI ZAOREBsKO TOVARNO PRFPRAVLJANJA JEDIL Ce hočemo predstaviti na- ['ioDrvo in za zdaj edino ju- j toslovansko tovarno, ki pri- pravlja globoko zamrznjena moramo takoj pove- da je to le velik obrat, ' katerem je zaposlenih 36 sTokovnjakov s fakultetno ■dražbo in okrog 200 sred- % kvalificiranih delavcev. " ljudje strežejo tukaj si- ^u tekočih trakov, ne da "ilcarkoli proizvajali v pra- s.mislu besede. Svežo hrano ali meso samo Pripravljajo tako, da vse ^kuoaj najprej bakteriološko ^?ledaio. nato pa. »potuje« po tekočem traku. Več sku- pin delavcev je specializira- nih za pripravo posameznih vrst jedil; npr. mesno kašo z rižem še popolnoma suro- vo »napolnijo« v zeleno pa- priko. Z drugega konca te- kočega traku pride še omaka in vse skupaj »potuje« na tehtanie, ki je obenem emba- liranje v plastične vrečke. Vse sikupaj takoj nato vsta- vijo v ogromen hladilni tu- nel. Tu v 1,5 ure temperatu- ri 53 stopinj Celzija vsahraan hitro globoko zmrzne. Takoj nato jo prepeljejo v ogromno hladilnico, kjer je tempera- tura — 20 sitopinj Celzija. Tukaj lahko taka hrana o- stane večno sveža. Tako za- mrzujejo oziroma priprav- ljajo tovrstno hrano tudi v Ameriki. Najvažnejše pri tem je, da hrani ne dodajajo nobenih konservatov ali kakšnih dru. gih kemičnih sestavin, ki bi podaljšale njeno trajnost. Neposredno pred samo upo- rabo moramo po navodilih hrano odmrzniti in šele od takrat naprej se začne pro- ces kvarjenja, kot pri vsaki drugi hrani. O NAŠIH IZKUŠNJAH Kaj več o načinu dela za- grebške tovarne pripravlje- nih jedil, mlajšega obrata kombinata Sljeme. bomo razbrali iz razgovora z nje- nim direktorjem Josipom Tomcrm, dipl. inž. — Tov. direktor, zanima nas, kako sd sprejeli vašo globoko zamrznjeno hrano pri nas v Sloveniji, mislimo, v severovzhodni Sloveniji? »Za vso to območje v prodaji na drobno smo da- jali preveliko zaupanje ljubljanskemu Mercatorju. Vso skrb za prodajo naše hrane v Sloveniji smo ponu- dil: njim. toda le ti so ob- delali le svoje ljubljansko in delno še celjsko območje. Območje, ki je za nas izred- no zanimivo, je severovzhod- na Slovenija. Sedaj hočemo čimprej po- praviti. kar smo v Sloveni- ji zamudili. Mnenja smo. da bi za naše potrebe, za pro- dajo naše globoko zamrznje- ne hrane. Slovenijo razdelili na več interesnih delov: Ljubljano. Maribor. Celje, Prekmurie. Koroško itd. Za- to hočemo navezati stike še z drugimi zainteresiranimi podjetji. Tako nameravamo v Murski Soboti 28. aprila pri- rediti degustacijo naših naj- zanimivejših jedil, kar bi bi- la prva stopnja seznanjanja občanov Murske Sobote in okolice — z njimi. Mnogo bolje, kot v prodaji na drob. no, nam je v Sloveniji u- spelo razširiti našo priprav- ljeno hrano po obratih druž- bene prehrane.« — Ali upate na dober spre- jem vaše hrane pri nas? »Vsekakor, še posebno, če po življenju primerjamo Slo- vence z drugimi zahodnimi narodi; ne razlikujejo se mnogo. Prepričan sem. da se bodo naša globoko zamrznje- na jedila tudi tu prav do- bro obnesla kot v zahodnih državah. Slovenci ste znani kot ljudje, ki mnogo nedelj in prostega časa preživite v vikendskih hišicah v odda- ljenih krajih. O pripravnosti take hrane v te namene, sem se osebno prepričal v ZDA.« — Kakšne so možnosti za to hrano v obratih naše druž- bene prehrane? »Ravno v obratih družbe- ne prehrane vidim velike možnosti za uveljavitev na- še hrane. V Mraiboru že do- bavljamo našo globoko za- mrznjeno hrano v obrat družbene prehrane Tovarne avtomobilov Maribor. Leta 1968, na začetku naše proiz- vodnje. smo povabili na de- gustacijo odgovorne ljudi iz TAM; bili so navdušenj nad našimi proizvodi in smo se takoj dogovorili za sodelova- nje. Tako smo od leta 1968 do 19''0 dobavili restavraci- ji TAM 229 ton globoko za- mrznjene hrane Pri tem moramo poudariti, da je delavcu tako na razpo- lago tudi hrana, ki je morda v tistem letnem času ni mo- goče dobiti nikjer drugje (v zimskem času npr. polnjena paprika). Mnogo ljudi še ne ve. da je naša globoko za- mrznjena hrana mnogo kva- litetnejša od hrane, ki jo po- časi zamrzujejo. — Zakaj? Pri hitrem zamrznjenju, kot je naše, ki traja samo 1,5 do 2 uri, nastanejo zelo majhni kristalčki. ki ne povzročajo pokanja hrane. Ce hrano za- mrzujemo počasi, nastanejo veliki kristali, k: povzročajo močno pokanje. Hrana tako pri tem izgubi kvaliteto, hra- na. pripravljena na naš na- čin, pa obdrži vse prejšnje lastnosti, kot so okus. barva, vonj, vitaminska sestava in svežost.« — Kako ste uspeli na že osvojenih območjih v Jugo- slaviji? »Uspeh je izreden in smo morali v letu 1970 močno po- večati proizvodnjo. Ta je na- rasla ETlede na leto 1969 za 250 odst.. vendar so naše zmogljivosti še mnogo večje. V Sloveniji imamo že ne- kaj velikih podjetij, ki upo- rabljajo našo hrano, kot so Iskra Kranj, ljubljanski Li- tostroj. celjska Cinkarna itd. S hrano .so zadovoljni in do- bivamo pohvale z mnogih strani. Ce bi kakšna vrsta hrane ne ustrezala slovenskemu o- kusu, sn:no io pripravljeni takoj predelati. To je zelo e- nostavno: v pripravi dela se bomo izognili začimbam itd. Znano je, da ljudje na jugu Jugoslavije jedo bolj začinje- no hrano kot na severu. Za- to smo v naših v 64. vrstah jedil upoštevali njihov način prehrane, saj tjakaj proda- mo največ naših pripravlje- nih jedli!.« — Kakšne so naloge vaše- ga degustacijskega centra? Kako uvajate ta izredno praktični in novi način naše prehrane? »Naš degustacijsfci center daje navoddla {n popolno in- štruktažo doma in na terenu. Po njem izboljšujemo hrano in po potrebi dodajamo raz- ne začimbe, vse zato. da bi čimbolj ustregli potrošniku. Prednosti pripravljanja na_ še hrane so tudi v izredno hitro opravljenem delu. Za primer naj navedem MT Ca- kovec. kier porabijo za 1000 toplih obrokov naše malice 1,5 ure. Tudi trgovskim podjetjem smo pripravljeni to pokazati in jim kar naj- bolj Domagati. da bi ta so- doben način orehrarf dose- gel vsakega Jugoslovana.« s), J®''el največjega obrata zagrebške Tova rne oripra vi jenih jedil, kjer surovo hrano '»ftj"" izberejo in sortirajo. Nato jo po tekočem traku odpošljejo v hladilni tunel, da tJoboko zmrzne. Foto: S. Pušenjak STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 15. april 197] Dober den tovaršči no to- varišice, gospe no gespodje, pozdrovleni M, ki v n::1eški alt pa keri drugi šprohi pre- klijate vsokodnevne montre no težove. KMETIJSTVO Jt NA ZELENI VEJI Premoj amen bog: diiši, ce_ lo jesen no zimo smo jomrali o naših liibih kmečkih pro- blemih no o ten kak nemre- mo našega kmetijstva na ze- leno vejo sprafti, — za j na- enkrat pa ip fse zeleno gro- talo. Saj rečen, pomlod ie re- sen ena lepa reč, še kmetij- stvo n-an na zeleno vejo spro- vi. Kak je ka.j pri vas, ste že grotal: kaj zeleni zavolo spo- mladanske rasti cen tistin artiklon. ki jih moremo sko- ro fsok: den v štaciini kupu- vati? Ja, pa še en spomla- danski štos ven: To enkrat sen se pela po naši prleški mag:strali »sama jama« — pa se je pripela sen pa to po cesti in mister fičo, v keren je b:ja po vseh znaikih sodeč en nobl s šmamicoj natre- skan> šofer. Na vso srečo se je znajša za prvin ovinkon en uniformiran: mož posto- ve. ki je dvigna svoj lopor- ček no mo da pihati, saj ve- te tisti balo.iček, ki zmeri kejko litrof alkohola si spi- ja. Premoj krščeni diiši. ba- lonček je takoj zeleni grota kak, da bi ga z vodenoj for- bicoj cobajsa. »Ste vidi:, keiko ste ga djali na zob,« mu je r?!ka miličnik, no si ga zapisa v svoj blok. »Kaj te vidite v toten baloni,« se je oijono zareža šofer fičoka »Poglednite no, kak je zele- ni.« mo je ojštro reka nazaj mož postove. »Seveda je leh. ko zeleni, saj ja v-drte, da je pomlod no je fse zeleno gro- talo.« se je opraviča šofer no se je poleg toga ^koro v jo- rek zvma. »ZELENE OCOLI ZA MOJO KRAVO« Lon: sen meja boj slab pridelek krme. pa mi je za j prta kunci aprila že fojter za mojo Lisiko sfalija. To en- krat sen jo spusta malo na pašo pa je revica že zavo- hala. ke trova vun z zemle rose. seveda pa je še prema- la ke bi si lehko Liska na- ptmla svoj nenasitni želodec Priveza sen jo nazaj v štalo — pa mi je začela štrajkati Skusla je travo no zaj ver neče salame jesti. Na fso sre- čo je moja hčer. ki dela v Dofčlandi pozobla dumu ene veike zelene sunčne očal: Naitekna sen jih Liski na oči. no ie vidla tudi slamo zele- no Najbrž si je mislila, ds je trova. no zai od tistega caita dale z veikin ar>etitom slamrv žere Meni se zdi. ke sen iznajša en zlo dober pa- tent za našo živinorejo no mo ga najbrž v krotken da v prodojo kakšnem' kombina- ti aili zodrugi saj se povsodik čiije, ke je živinoreja na pes. jen repi obešena. Tokjne o- čoli j oko priporoča n tudi vsen tistin, ki radi šeloto je- jo pa nemajo penez, ke bi si jo za tak mastno ceno kiipi- li. TUDI PTUJSKI TROTOORI SO ZACELI CVESTI Saj rečen, pomlod ie čutiti tiidi v našen stororimsiken Ptuju. Kak je malo boj to- plo grotalo, so že začeli tro- toori cvest:, delavci ptujske komunale pa jih praf pridno razkoplejo no flikajo. No, saj neman nič prta tumi, saj je resen že bija zodji cajt. ke si vsaj v mesti pločnike zafli- kamo. če že podeželskih cest nemremo niiti pošodrati. NOVOLETNA JELKA V ORMOŽI V Ormož!, pred eno gostil- no še gnešj: den stoji ena novoletna smrekica. Iz neza- nesljivih virov sen zveda, ke je pre korenine spis^ila no je ne mislijo vun skopati. Dru- gi pa provijo, da jo mislijo šparati do začetka leta 1972, še bo.j vicni pa so tisti, k: tr- dijo. da do jo za bližnji 1. majnik samo oliipli no do meli prvomajski mlaj. Saj rečen, lidje fsega hujdiča fkiip sprovijo — novoletna simreka pa čoka, če de se je gdo usmijla ... BLIZA SE 1. MAJ Drogi brofci, kak, da bi mačok skozi okno skoča, smo se znajšl: pred proznikon pr- vega majnika. Po de tri dni veselo no liištno kak se to za toki svetek šika no spodo- bi. Iz uradno zaneslivih vi- rov sen zveda, ke mo pre le- tos tiidi kmetje v proven po- meni besede slavili toti proz- nik. Obeta se nan. ke mo me- li od držove plačene proczniike no tiste dneve nemo sadil: karuze no krompira. Ju-hu- hu- pa mo šli malo na izlet v mesto, mestjani pa do po tak navalili na deželo. To de se nan prileglo tri dni počit- ka. Mija z Micikoj sma si že naredla načrt. Fse tri dni ma pri žlohti v Marprogi. Naj nas hujdiči fojtrajo malo, saj morema tiidi mija fse ne- dele za jih piščance po kiir- jaki loviti no globoko v tiin- ko segati. Te pa srečno. Vaš Lujzek. Ali že veste...? ... da so tjulenji prebivalci severnih morij. Arheologi in zemelj. zgodovinarji pa trdijo da so tedaj, ko je Evropa bi- la še pod debelim ledom, ži- veli tudi v današnjem Sredo- zemskem morju in ob afri- ških obalah. Da je ta trditev znanstvenikov resnična, do- kazujejo v Sredozemskem morju živeči neposredni po- tomci tjulenjev, ki so v času ledene dobe živeli v južnoev- ropskih morjih. Iz te družine živi v Jadranskem morju sa- mo ena potomka in to je »sredozemska medvedka«. ... da je zaščitno škroplje- nje rastlin tud: škodljivo? Čebele in druge žuželke o- prašujejo rastline in na ta način pripomorejo k oplodit- vi in vsekakor tudi k ohra- njevanju rastlinskih vrst in posameznih rastlinskih oseb- kov. Uničevanje škodljivih rastlin ali plevelov (he^ J cidno škropljenje) s pon^oj ' strupov in pokončevanje j želk (insektov) neizo^ ' povzročata neskladje v jj, J ravi, posredno ali neposi^ * no pa so s tem prizadeta t,,, di druga živa bitja. S^ Ijenja z raznimi kemičia;, ? preparati in sredstvi so n ] katere metulje že popolnoj | iztrebila. Nekatere rasti* i pa so postale zelo redke, ^ se niso mogle obdržati [ , življenju zaradi primerne ?! ploditve. Tu vzamimo napi' mer čmrlja, k: ima edini sn . sobnost oploditi deteljo i ; radi dolgega rilčka. Ce J čmrlji, ki so po neka ter podatkih že v fazi izumir , nja. popolnoma izumrli, na 1 je kaj hitro jasno, da detel; p brez njegovega posredovati] j ne bo oplojena, kar pa « | Ije prav tako k izumiranj, te rastlinske vrste. j ... za eno največjih žgoč! vinskih skrivnosti? V življi nju smo vajeni vsakršni presenečenj, skrivnosti novotarij, ker je pač tatdi čas. Taka skrivnost, mori tudi presenečenje, ki sodijs daj že v zgodovino, je meni tudi človek z železno km ko. Tega človeka nihče ni pi znal. nihče mu ne ve pon kla niti narodnosti. Ta člois je bil leta 1698 zaprt v pai ški Bastilji. Preden so ga zl prli, so mu nataknili na braz železno krinko, ki | pod nobenim pogojem i smel sneti in je tako os!i nepoznan. Nihče tudi ne « ali je bil izpuščen ali usmfi čen kot razbojnik. Ta človi je torej ostal uganka in ^ do današniih dni ni bilo t gotovljeno. kdo je bil ta jd nik. ... da so v petnajstem stt let ju na južnem BavarsW vladali bogati vojvode. Iz* ga, ali bolje v tem času 1 najbolj slovelo mesto Lai* shut, ki je bilo obenem na bogateiše in najpomembne še mesto v cesarstvu. Pra» tem mestu je vojvoda L« vik Bogati leta 1475 slavil P roko svojega sina in našle nika s tako bogato pojed« da se je ta za takratne P< me sila pomemben dog9<^ ohranil v zgodovini- Dai vsaka tri leta to sloveso še zdaj obnavljajo na ve Ije mnogih turistov, ki zberejo v mestu, da bi vid kakšne so bile dvorne s vesnosti v srednjem vekt ... zakaj nastane odm; Ce na primer zavp' mo, potuje zvok v valovih potujejo skozi eter in se tem odbijajo od kamn sten, Dodobno kakor mo' valovi, in se potem vra' do slušnih koščic vpijo^' ki jih potem s pomočjo s' nega centra v možganih zna kot dva ali večkratno navijanje istih be.sed ali gov. odvisno od tega, ka bilo izgovorjeno. p^K — ČETRTEK. 15. april 1971 STT-5AN 15 '^EDMtv jg izdala časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — UrejuU uredniški odbor Odgovorni ij^dnik le Anton Bauman. - (zhsfc- vsak četrtek. — TekočI račun ori SDK Ptuj. SL 524-3-772. — Tiska časopisno oodietie Mariborsk" tisk. i^Taribor Svetozarevska uiica IL STR/J^I 16 TEDNIK — ČETRTEK, 22. aprila 1971