GORICA, 10. SEPTEMBRA 1921.
LETO lil. — št. 37. Poltnotekoči račun štev. 23.
_________;__	e
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC

IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Oardncci št. 10, H. nad.
Naročnin« : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Fof leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2-&0 En mesec Lir L—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir L— za vrsto. — Maii oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
POMIRJENJE!

Zažigi Narodnih in Sokol- 1 skih domov res ne služijo v pomirjenje. Preganjanje naroda, dušenje njegovih narodnih aspiracij in njegovega svobodnega razvitka tirajo narod na nova pota, ki ne bodo nikdar vodila, tja, kier bi se našlo tla za sporazum.
Naj bodo že razmere katerekoli si bodi, interes države in miru zahteva, da vlada z budnim očesom prepreči take namere zločestva.
Da mi ne zagovarjamo nacijonalističnega stali š č a, nam ni treba zopet ponavljati, zato pa radi povemo, ‘•a so taki dogodki za slovenske politike-teroriste po italijanski rečeno: »zucchero sulle fragole«, to se pravi »sladkor na jagode«, ali najboljše netivo za hujskarsko politiko.
»Mirni italijanski državljani«, kakor nazivlja »Edinost« svoje zaupnike, pridobivajo s takimi dogodki kolosalno avktoriteto pri zbeganem ljudstvu, ki vidi v njih svoje edine rešitelje.
Le-ti pa se smejejo v pest akciji italijanske vlade za
»pomirjenje«. Liček persiflira !
naravnost italijansko vlado. Ravno tako bodo vsi ostali veljaki še z večjo vnemo delovali za poglobljenje prepada med obema narodoma. Saj so pred kratkim goriške-ga slovenskega odvetnika, k* je hotel sprejeti v svojo pisarno italijanskega odvetnika kot sodruga, pritisnili °b tla, da je moral opustiti svoj namen, kajti bi mu bilo drugače gorje!
»Altrocchč miroljubni državljani!« Oe bi le mogli tako kakor ne morejo!
Ali hočete dragi čitatelji, da Vam postrežemo še z ljubljanskim »Slovenskim n a r o d o m?« V svoj torkovi številki opeva tržaške dogodke na sledeči način: »Pripravljajte maš če v a n j e!«
»Brez vsega dvoma je požig zapovedan, ker v Rimu pozivajo k boju na življenje in smrt.
Hladni računarji tam preko vidijo, da raste naša sila. Makiavelisti iz Apeninov se strahotno boje časov, k0 vstane vsa naša država v svoji strahoviti sili in da fnaščuje tedaj vse prejšnje ln sedanje krivice, in zato hočejo boj še predno ozdravimo mi! Prehiteti nas hočejo in oni Jugoslovani, ki delajo notranje krize med nami, jim pomagajo.
Tn zato nas izzivajo Italijani zato nam požigajo Narodne dome zato rušijo hiše, zato mučijo naše brate, da bi nam vsplamtela kri in da bi poleteli pred dobro pripravljene topove. In »mare nostro« bi bilo za večno ' žasigurjeno.	«
Smo možje in smo svobodni zato sprejmemo vsako izzivanje toda takrat, kadar je to v našem interesu.
Sedaj pa ne preostane drugo kct da stisnemo zobe, da se zagrizemo v delo, in da krepimo voljo in moč.
Zato mirno kri in nobenih praznih besed. Vse ogorčenje mesto na jezik —• utis-nimo nazaj v srce, da nas prekuha vse v sovraštvu, da nam da nebrzdano silo in neugasljiv ogenj maščevalcev, ker zakon pravice hoče tako.
Ni naša krivda, da ni do-bojevan boj za Primorje. Tudi ni naša krivda, če bo ta boj nekoč strahoten, kakor ga ne pozna zgodovina. Do zadnjega smo bili mi tisti, ki so odpuščali, do zadnjega smo bili mi tisti, ki so ponujali sporazum.
Toda kupa je polna — čas maščevanja se bliža.
Bodite svobodni, pripravljate se za maščevanje, da bo ono samo kratka, a sijajna zmaga.
Na vseh koncih in krajih je treba dela. Ne samo propagandnega dela, temveč vztrajajočega gradilnega dela. Vsa naša država mora biti tako kondenzirana s silami, da bo kar puhtela- iz nje volja maščevanja, da bo vsa v žaru za zmago.
Zato proč z besedami, proč s frazami, proč s praznimi manifestacijami, naše geslo bodi priprava v maščevanju, naš spas jo v jeklenih mišicah, v hrabrem srcu in ostrih mečih.
Tako so pripravljali maščevanje vidovdanski junaki, tako ga moramo pripravljati mi in tudi naš Vidov dan bo maščevan.
Za to pa pripravljajte maščevanje!....«
Tako odmeva iz Jugoslavije, kjer požigajo kmetu domove, kjer se žigosa vsak, ki ne čuti s policajdemokra-tično vlado, kot narodni izdajalec, kjer se duši svoboda in kjer se cedijo sline po Julijski Benečiji, da bi se s tukajšno slovensko nacijona-listični ojačila pansrbska demokratična stranka v Ljubljani, ki pošilja dan za dnevom svoje agente v Gorico •n Trst, 'to je tiste, ki so ! brezvestno dali zapirati po I ljubljanskih ječah ljudi, ki ’ so se pregrešili s tem, da so občevali p0 potrebi s kako italijansko uradno osebo.
Pa v slobodni Italiji ne dviguje nihče rok nad njimi! Naše ljudstvo se tega položaja danes še ne zaveda. Toda množica onih, ki se dan za dnevom vračajo iz Jugoslavije, ker jim postaja tam pretesno, in isto časopisje, ki prihaja iz Jugosla-
vije, odpre tudi našim ljudem oči in sprevideli bodo, da boj, ki se odigrava med fašisti in slovenskimi nacijo-nalisti ni našboj, ni to, česar narod želi in potrebuje — namreč mir in gospodarsko rešitev!
Kako je v Jugoslaviji?
To Vam pove Koroščev govor, ki ga je držal dne 4. t. m. na Božji poti v Brezjah.
Med drugim je rekel tudi to-le:
»V naši državi bomo prišli kmalu do tega, da ne bomo več smeli ničesar misliti, kar ni predpisano. Klečeplastvo je tako veliko kakor še nikdar. Pred vsakim, ki ima oblast, bi se morali spuščati na kolena in nič drugega govoriti iu delati kakor to kar si domišlja oni, ki ima slučajno v rokah oblast. To ni svoboda, ampak vzgoja za klečeplastvo, to je vzgoja za ovajanje pri raznih oblasteh; vzgoja za breznačelne ljudi, ki nikdar ne drže, ko bi bilo treba držati. Ko bo prišla država v nevarnost, bomo videli, da bodo ti ovajalci, ti denuncijanti, najbolj nevaren element, kadar bo treba braniti svobodo in vpliv ljudstva. Kdor se noče klanjati vsakemu ministru, je danes protidržaven element, ga ovajajo na vse načine. To ni pa nič novega. Tako se je godilo od tistega časa, odkar imamo krščanstvo na svetu. Kristusa so pripeljali pred Pilata. Ta je hotel imeti od njega odgovor na obdolži-tev, da hujska in brani plačevati davke, Kristus pa mu ni odgovoril. Tako je danes mnogo očitanja, ki mu poštenost ne odgovarja. (Tako je!) Ker Pilat ni mogel najti, da je Kristus protidržaven element, ga je poslal k Herodu. Ta ni nič. naredil in tako je bodil Kristus sem in tja, dokler ga niso kljub temu obsodili: češ, protidržaven je križaj ga! Tako bodimo tudi mi od Heroda do Pilata, od Pašiča do Pribi-čeviča in obsojajo nas: protidržaven eiement ste doli z vami! Mi hočemo svobodno državo, mi sinovi božjega solnca, ki vidi v vsakem človeku brata in sesto, ne pa gospoda, ki samo vladaj. Ce bo še toliko bajonetov, mi bomo bodili po koncu in ne bomo padali ne pred kako dolgo brado in no pred obritim obrazom. Namesto da bi ljudstvu dali podporo za napredek in izobrazbo, da bi dali šol, bomo zidali kasarne za orožništvo, detektive in denuncijante, to je, kar bomo dobili, ako bo ta sistem trajal dalje. V
Oni hočejo, da boste vi mo-žički, ki vas bodo vodili na vrvicah plačani uradniki, katerim boste morali kimati tako, kakor bodo hoteli ti, ki so slučajno na vladi. Nočejo, da bi vladal vaš župan, ampak da vlada od vas plačani, pa od vlade dirigiranfaktot um. Hočejo vam vzeti naj lepšo — samostojnost in dati odvisnost.
Treba bo voditi borbo, v kateri smo si svesti zmage, ker je z nami ljudstvo, ki je pokazalo, da ljubi svobodo. To ljudstvo se bo strnilo v ponovnem bolju za avtonomijo dežel in občin. (Viharno pritrjevanje). Vlada malo misli na avtonomijo, ima polno drugih skrbi, živimo v dobi atentatov. Na eni strani hočejo preprečiti ateniate, braniti državni red, na drugi pa so oni sami tisti, ki Vzgajajo v državi razne protidržavne elemente. (Tako je!) Kdo je na pohodu, da vrže kateheta in križ in šol? To je vlada! Ker kateheti nočejo pripoznati, da izhaja Pribičevič iz opice, ampak učijo človeški izvor od ustvarjenega človeka, ne puste učiti krščanskega nauka, Tak<ž vzgajajo v svoji nespametni politiki one, ki dvigajo roke in streljajo na regenta in ministre in hočejo v celi državi povzročiti anarhijo. Cele bataljone imamo za to, da se v Albaniji preganjajo razbojniki. V Vojvodini pa razla-ščajo samostane, izganjajo sestre in uvajajo pravoslavne šole. Kako naj se to imenuje? Imetje občine prehaja v drugo roko in se izrablja v strankarske svrhe. Taka politika je navarnost samomorilna. (Živahno pritrjevanje).
K temu imamo opomniti dve stvari:
Predvsem vidimo, da je slovenska ljudska stranka ona stranka, ki hoče rešiti slovenski živeli v pretežno srbsko-hrvatski državi. Kot taka zastopa ista identično strujo, ki jo zastopamo mi tukaj z našim listom.
Radi tega lahko pride polagoma med nami celo do sporazumnega delovanja.
Kar so pa tiče tukajšne vseslovanske stranke zasleduje ista identične cilje kakor policajde-mokratična ljubljanska stranka, kajti princip tukajšnih političnih veljakov je, da ni druge politiko za Slovence izven te, ki jo oni narekujejo. Nihče drugi nima prav, ampak le oni, ki se gnjetijo okoli »Goriške zveze«, »Goriške straže« in »Edinosti«.
Katoliški kravali v Rimu
Nekaj nenavadnega se je zgodilo v Rimu prošlo nedeljo. Katoliške mladeniške organizacije so se sestale iz vseh krajev Italije v Rimu, da se poklonijo papežu. So danes pa ni jasno, zakaj je odredila vlada tako obširne varnostne o-dredbe, da je prišlo skoraj na vsakim oglu do konfliktov z varnostnimi organi.
Preobširno bi bilo opisovanje pouličnih bojev, ki so trajali celi dan, ker so imele straže ; najbrž povelje, da morajo pre- ! prečiti vsak obhod in nabiranje f v velike gruče.
No dejstvo je, da prav velikih nesreč ni bilo; ker 'se dalje tudi ministri, ki zastopajo katoliško strujo, niso vžaiili radi teh napadov na mladeniške organizacije, ampak baš narobe zastopali trdno vladno
stališče, ni izzvala ta epizoda nikake ministerske krize.
Odkrila pa je zopet tesno zvezo med demokratično, liberalno in ljudsko stranko.
Kar pa je pri vsem tem še največje važnosti, jo to, da je papež sprejel množico mladeniških organizacij v vatikanskem vrtu, kjer so so prvič pokazale Uidi italijanske trobojnice.
Tudi so mladeniške organizacije drugega dne položile velik venec na spomenik Viktorja Emanuela, očeta domovine, in s tem onemogočile vsak sum, da so bile naperjene poulične demonstracija proti državi.
V tem smislu je bil izdan tudi vladni komunisti.
Pred socijallstičnim kongresom
Že delj časa se strastno razpravlja v socialističnemu časopisju, kaka naj bode konečna skupna politika italijanskih flo-cijalislov.
Pri tem stoje seveda komunisti, ki čakajo na pomoč iz Rusije, še vedno bolj ob strani.
Ostali takozvani »centristi« in »unitarci« pa razpravljajo danes vprašanje, ki bi se ga pred letom dni bal vsakdo dotakniti se, namreč kako in kedaj naj stopijo v vlado.
Socijalistom grozi radi notranjega nesporazumljenja iti tudi neumevanja socijalističnega vprašanja nov razkol v stranki, ako ne prodne to, kar je povedal Turati na nedeljskem shodu v Milanu:
»Enotnost stranke se mora naslanjati na najširšo svobodo kritike in razprave glede načina, bodisi mimoidočega ali stalnega, ki je vporabiti v bojni metodi in sicer za to da ne postane stranka struja brez-glavnih sektarcev, ki nimajo in nočejo nikakega preudarka«.
Če prav sodimo, se je izvr-šil duševni preobrat med soci-jalističnimi voditelji in dosledno bi prišla to pot v manjšino tudi takozvana »unitarska struja«, ki je dobila na livornakem kongresu tako večino. Od takrat se je tudi v tej stranki marsikaj premenilo. Rusi pa imajo zaslugo, da so vrgli bakljo razkola med italijanske socijaliste.
Vojna med tašisti in komunisti
Vojna med fašisti in komunisti se nadaljuje. V Rivergano so fašisti popolnoma razdeljali sedež socialistične zadruge. V C6 di Fiume na Ferarskem so fašisti priredili demonstracijo s sReljanjem iz samokresov pred hišo nekega zdravnika, ki jo znan komunist. Zdravnik je streljal z okna proti demon-• strantom in je pri tem ustrelil nekega fašista. Zdravnik je bil aretiran, fašistov pa nobedea.
V Montecabo blizu Pavije je prišlo do manjšega spopada med komunisti in fašisti. Fašisti so bili pognani v beg, toda pozneje so so vrnili v večjem
številu iti so napadli komuniste. Pri spopadu sta •bila dva komunista ubita.
V Reveru pri Mantovi so se spopadli fašisti in komunisti. Posredovali so orožniki, ki so aretirali nekoliko komunistov. V Sant’ Antonio pri Firencah so fasisti napadli eno družino, katere člani so niso hoteli vpisati med jasiste. V San Pietro Patti pri Messini so orožniki aretirali nekega socialista, kar je povzročilo silno razburjenje pri domačih socialistih. Orožnikom so prišli na pomoč fašisti. Prišlo je do spopada, v katerem sta bila dva socialista ubita. Razen toga je bilo kakih 12 oseb ranjenih.
Italijanske čde v Gornji Šieziji
Dno G. t. m. je odpotoval v Gornjo Šlezijo en bataljon 2. grenadirskega polka iz Sardinije. Bataljon, pred katerim jo igrala polkova godba, je prebivalstvo toplo pozdravilo.
Viisi z ljubljanskega
semnja
„Po Slovencu**
Med vojno je vojaštvo spremenilo prijazno ravnino, ki jo tvorita še od Francozov zasejani Latermanov drevored in Gosposvetska cesta (prejo Celovška cesta), v spremišče naj-raznovrstnejših vozov in jo popolnoma deformiralo. Ta prostor si je konzorcij ljubljanskega semnja zbral za razstavišče in ljubljanska občina ga je dragevoljo prepustila. Priznati moramo, da je imel konzorcij pri izbiri mesta prav srečno roko. Iz povsem razorane in od vojaštva opustošene ledine so pridne roke slovenskega delavca naredile lep razstavni prostor, ograjen okoli in okoli deloma od sten paviljanov, deloma Od visoko lesene ograje.
Na levi ob vhodu v to raz-ztavišče se nahaja urad ljubljanskega semnja, kjer je zaposlenih precej pomožnih moči. Nasproti uradu ljubljanskega semnja se nahaja provizorni poštni urad. V istem poslopju 'se nahaja tudi »Tourist-Office«, kjer so prav pogosto oglašajo gosti iz tujih krajev, nadalje rešilna postaja in policijska stražnica, ki pa dos:daj — tipajmo tudi v bodočo — še ni imela prilike oziroma vzroka nastopiti.
Od vhoda se nam nudi lep razgled skoro na celotno raz-stališče, v kolikor ga nam ne zastira tobačna prodajalnica, ki jo oblega velika množica kadilcev, ki so vsi navdušeni za dobro vrsto egiptovskih cigaret, ki jih je izdala za čas velikega semnja ljub. tobačna tovarna.
Obisk velikega semnja
je izredno velik. No glede na veliko število domačinov, ljudi, ki so si našli stanovanja pri znancih in ljudi, ki prihajajo za en dan, je obiskovalcev zelo veliko. Koliko tujcev je prispelo do 2. t. m., se ne da točno kontrolirati, ker so hoteli sami razpolagali do 2. t. m. s prenočišči. Od tega časa naprej pa je izdal stanovanj, urad ljubljanskega semnja nad 2000 nakazil za stanovanja obiskovalcem.
»GORIŠKI SLOVENEC*
Paviljon E.
Paviljon E se naslanja skoraj na urad ljub. vel. semnja. Kakor nam pove dobro sestavljeni »Oficijelni katalog«, ki se dobi v uradu za 10 din. alt 40 kron, so nahaja v njem 100 oddelkov, ki jih napolnjujejo izdelki in predmeti papirne industrije, grafike in pisalnih potrebščin, pohištvo, raa-jolikej pletarski in vrvarski izdelki, slamniki in klobuki ter zlatnina. V paviljonu se vrste oddelki na levi jn desni tako, da bi bil človek skoro v zadregi, kam da se naj obrne, če ga ne bi potegnila množica seboj k. tretjemu odelku, kjer je razstavilo najmodernejše in ' največje tiskarsko podjetje v ! Jugoslaviji.
Jugoslovanska tiskarna.
Ta oddelek napravi na obiskovalca razstave najboljši vtis. T i s k a r n a nam s svojimi izloženim! predmeti predočuje takorokoč ves razvoj modernega tiskarstva od enostavne posetnice do najfinejšega v več barvah izvršenoga umotvora:, slika Madone z Jezuščkom. Opazovalec se uglobi v ročni in strojni stavek, vidi, kako se napravi klišej in s pomočjo istega natisne v raznih barvah najlepša slika za razglednico ali knijgo, s pomočjo raznih okraskov in črk pa krasno izvršena diploma itd. Tu vidimo proizvode, ki jih je izvršil navadni tiskarski stroj, takoj nato pa dela, ki jih je enako umetniško dovršil litografski oddelek, ki more bas v naj nove] šem času pokazati čudovito velik napredek. Največjo pozornost 'obiskovalca pa vzbuja mali tiskarski stroj v obratu, iz katerega prejme na licu mesta v lični žepni obliki natisnjen koledar. Ni čuda, da ima ta tiskarniški oddelek neprestano obilo opazovalcev. K n j i-g o v e z n i c a K T. D. je s svojimi razstavljenimi predmeti hotela opozoriti na svoja dva glavna oddelka: višek napredka v knjigoveštvu ter črtanje poslovnih knjig, edino v Sloveniji. Obislcovalec razstave ima tu priliko opazovati najfinešo vezavo v usnju, platnu in papirju z bogatimi okraski, najrazličnejšimi obrezami, vse na višku moderne tehnike. Izloženi predmeti črtalnioe seznanijo gledalca z deli od enostavne do najbolj komplicirane razdelitve črt v dveh, treh in celo 4 barvah. Vsak bančni in drugi denarni zavod ali zadruga si v tem knjigovc-škern oddelku lahko naroči poslovno knjigo prav po svojem okusu.
Ko si ogledamo številna druga tiskarska, grafična in papirniška podjetja, so nehote vstavimo pred oddelkom cvetličarne F er ant Anton (Ljubljana, Ambrožev trg 3). Ako se razveseljuje nad zelo okusno urejenim aranžmajem svežih cvetlic in neradi se ločimo, da si ogledamo oddelke, kjer je j razstavljeno pohištvo. Izmed teh ! vzbujajo največjo pozornost predmeti, ki jih je razstavila ; tvrdka.
Remec Co, prej I. Bahovec,
(E 21.) tovarna upognjenega pohištva in prešanih furnirjev na Duplici pri Kamniku. Tovarno je ustanovil I. 1903 g. I. Bahovec na Duplici v bđlj malem obsegu. Zaslovela pa je
L 1918., ko sta jo prevzela strokovnjaka ing. VI. Remec in drug. V kratki prevratni dobi so tovarno popolnoma prenovili in popolnih z novimi stavbami in opremili z najmodernejšimi stroji in strojnimi napravami, tako da dela z dvema turbinama s skupno 200 konjskimi silami. Ima v obratu umetne sušilnice in parilnice za les, hidravlične preše in drugo. Izdeluje vse vrste pohištva. Znamenita pa jo radi tega, ker je edina tovarna v državi Bife, ki izdeluje prešana s e d al a iz f u r n ir j a. V njej je zaposlenih nad sto delavcev, svoje izdelke pa eksportira zlasti v Orient in Južno Ameriko.
Od tvrdk, ki so razstavile lesne izdelke, moramo omeniti še tvrdke Roji na & K omp. stavbeno in umetno mizarstvo, Ljublj, (E 25). Černe Ivan, mizarstvo in tapetništvo, Ljubljana (E 27.) in I. I. Naglas, tovarna pohištva, Ljubljana.
Izmed domače slamnikarske in klobučarske industrije je najzanimivojše izdelke te stroke razstavila v oddelku E 41 znana solidna tovarna Cerar F rane iz Stoba pri Domžalah. Vsled izredno nizko cene za trpežne in fine svoje izdelke si je že sedaj pridobila mnogo novih naročnikov.
V notranjosti paviljona E so predmet velike pozornosti oddeli: i:
E 46: Čuden F. trgovina z urami, zlatnino in dr. iz Ljubljane; E 47: Reich Josip, tovarna za kemično čiščenje in barvanje blaga, Ljubljana; E 52:	Derenda F.,
konfekcijska industrija in E 54 Kunc A. oblačna industrija.
Na zunanji strani so razstavljeni predmeti največ kovinske in železne industrije. Le-u moramo omeniti oddelke E 56: »Bistra« iz Domžal; E 57 Jelačin in dr. indu-slriia probkovih zamaškov, Ljubljana; Iv. Stupica, veletrgovina z železom, Ljubljana, ki je v oddelku E 72 razstavila mnogovrstne poljedelske stroje.
„POSLAN O" ^
iz Sv. Lucije ob Soči
Minute je nekaj Mni od kar se je slišalo in čitalo v »Goriški Straži« ta-le dopis:
»O p o z o r i te v: Po Tolminskem hodi dalje časa neki gosp, Adamič in obečuje ljudstvu, da mu pomaga v 14 dneh do denarja itd. do vojne odškodnine«.
Radi tega moram občinstvu to stvar nekoliko raztolmačiti in sicer ker že moja čast to zahteva. Nekega dne popoldne sem šel s kolesom v Slap. Naenkrat pa pride od nekje neki g. Inženir Anton Terčič iz Gorice, sodni zvedenec, in zahteva od mene spričevalo, ki mi ga je izdal, ko sem bil v njegovi stavb, pisarni. Seveda sem ga mu tudi pokazal nič hudega sluteč. Kar naenkrat pa ni ga je raslrgal vpričo gosp. Štruklja in njegovega sina!
Sporočim ljudstvu, da Jos. Adamič, oz moja oseba, se je od 1. jan. 1921 do 31. maja 1921 nahajala v stavb, pisarni gosp. Inženirja Terčiča. Vprašam ga, ali mi more kaj očitati pred celim svetom? Opozarjam v
očigled tega dejstva, da je vso, kar je dal prekliati gosp. Inženir Terčič, neresnično. V dokaz sem mu vedno na razpolago, vsaki dan v Gorici via Teatro 18 v spodaj pisarni. — Zdraven pa kličem gosp. Inženirju tisočkrat hvala in na sviđanje —.
Pod tem odgovorom odgovarjam
Sam Jos. Adamič Stavb, asistent Studio Tecnico Legale Via Garibaldi 18 ,	» Gorizia
*) Za to objavo odgovarja uredništvo le v toliko kolikor zahteva tiskovni zakon.

TISKARNA G.JUCH
Geriča, Via Moreili 14
A
AA
SPREJEMA VSAKO
TISKARSKO OELO
Upravitelj in urednik: Karol JuKiL Tiskarna G. Jiich V Gorici.
mm
mmm
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Ajelio, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporablijvi po celem Kraljestvu
^	c-:;	'	-4-.
J
Sociefa Servizi Automobilistici
ING. RIBI SC.i
sprejema predznambe za izlete ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za nedolje se bile stavljene proge Kojasko-Dobra, Ajdovščina -Vipava, Krmin - ćeđad.
! f*
Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici .
Zadruga z omejeno zavezo	\
Tekališče „Giuseppe Verdi11 št. 29 (Mestni dvorec)
i
Pri tem konsorciju se razprodajajo:
I.	KRMILA: Oves, otrobi, moka za krmljenje, sezamovo pogače, sol za živino.
II.	SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrste detelj, rastlin za krmljenje in vrtnin.
III.	GNOJILA: napravljena uNmetno iz najboljših kemičnih snovi.
IV VITRIJOL IN ŽVEPLO.
V. PLUGI znamke »Sack» in drugih ter razni poljedeljski stroji.