Pftitnlna plačan« v ffo Osrednji Afriki Na parniku ..Usaraino", 18. apr. Ko so mi preti nekaj meseci v I lollvvvoodu povedali, da pojdem kot voditelj Metro-Goldwyn - Maverjeve filmske ekspedicije v Afriko snemat film po romanu „Trader I lorn". je ta novica seveda povsod zbudila splošno zanimanje. Snemanje velikega lilma je že samo po sebi cel roman, toda roman, ki je prepoln tehničnih primesi, da bi ga mogli nepoučeni ljudje razumeti. Pri ..Trader- Hornu" pa je stvar \ (oliko še druga, ker je bila zasnova tega filma čisto nova. Film „Trader Horn" na j bi tako rekoč oživil nekatere epizode iz Romovega življenja, in zato bi bilo treba, da jih posnamemo, kakor pravimo. na licu mesta. Potovati bi morali na kraje, ki jih Ilorn popisuje, tvegati nevarna podnebja. borili se z zvermi in nevarnimi afriškimi plemeni. Do sleherne podrobnosti bi morali živeti enako življenje, ki ga je živel stari krošnjar, ko je potoval po afriških rekah. To. da bi nas filmska kamera spremljala povsod, kamorkoli bi krenili, se mi zdi. ne bi prav nič vzelo realizma naši ekspediciji, našemu romanu v Afriki, nego hi vso stvar še kompliciralo. To je I>iIo. kakor sem rekel. pred dvema mesecema, l ak ral še nisem vedel, kar danes vem. koliko priprav je namreč treba za takšno ekspedicijo. Vedeti morate, da bi hilo nameravano potovanje eno izmed najdaljših, kar sle kdaj culi o njih. Pol od Mollywooda v Mombaso na vzhodni afriški obali, ki je ključ osrčja Afrike, je dolga nič manj kakor dvanajst tisoč milj. če greste od vzhoda proti zapadli. V obratni smeri, čez Tini ocean, pa bi bila pot še nekaj milj daljša. Če upoštevamo vse neprilike, ki bi jih imeli na drugi progi, in velikost naše prtljage, nam je bila pot proti vzhodu ugodnejša in zato smo se odločili, da potujemo čez New York. Pariz, Genovo in Pori Said. Ali smo prav storili, da smo si izbrali to pot. še danes ne vem. To bi bilo zastran potovanja samega. Veliko vprašanje pa je bilo tudi naša prtljaga in oprema. Poznavalci so nam povedali, da bi bilo. uprav blaznost nositi v Afriko več ko tisoč kil opreme in prtljage. In vendar: ko smo našteti vse. kar smo najbolj krvavo potrebovali, je zneslo nič man j ko 80 do ()0 ton. Naš generator — stroj za proizvajanje električne sile in luči v afriških džunglah — je sam tehtal deset ton: aparat za snemanje zvočnega filma pel ton. K je so pa potem še druge potrebne reči. kakor: pritikline za filmski aparat, žarnice na visoko jakost, ob ločnico, ateljejska oprava in še tisoč in ena stvar, ki so potrebne za najna.vad-nejše snemanje. Ko sem preletel seznam vseli teh predmetov, sem se šele prav zavedel veličine svojega poslanstva. Prvič v zgodovini filma potuje cel filmski studio v afriško džunglo. Moja naloga je bila prepeljali iz Mollywooda v neobljudene in divjaške predele Britske Vzhodne Afrike dvanajst tisoč milj daleč vso lo našteto opremo, razen tega pa še cel štab ameriških igralcev, ki bodo igrali glavne vloge v tem filmu. To ni ma jhna reč! Toda čim bol j sem izprevi-deval težkoče in malone neiz-vedljivost le ekspedicije, tem bolj sem sc zagrizel vanjo, tem bol j sem se ogrel zanjo. Moramo premagati vse težkoče in dokazali, da nekaj zmoremo. Tako smo odpotovali. Iz llollywooda smo se odpeljali osemnajstega marca. Bilo nas je vsega skup petnajst ljudi: ITarrv Carev, ki je dobil v logo Horna samega, dal je Edvvina Booth. „bela boginja", Duncan Renaldo koi Peru. Irije filmski operaterji, dva clekiromonterja, dva. tehnična strokovnjaka, moj tajnik. en tesar, en lovec, en laboratorijski pomočnik in jaz. Pred mesecem dni so šli naprej kol nekaka prednja straža en trgovski strokovnjak in več laboratorijskih pomočnikov. da pripravijo teren in u rede poslovno in finančno stran potovanja. Njih naloga je bila pripraviti vse potrebno za naš prihod v Mombaso in ureditev laboratorija za razvijanje filmov. Nekaj dni pred odhodom v Nevv York so vso našo opravo in prtljago, ki je tehtala blizu RAZTOVARJANJE OGROMNE OBLOCNICE ZA FILMANJE AMERIŠKI IN AFRIŠKI IGRALCI IZ FILMA T KADER HORN. V SREDI EDW1NA BOOTH sto ton. zabili n zaboje in poslali naprej. Šel sem gledat v tovorišče, kako delajo. Dva delavca sta se ravno mučila z velikim zabojem, na katerem je bil nalepljen list z napisom „M-G-M, Mombasa. Brit-ska Vzhodna Afrika“. ko sta zaboj srečno spravila v vagon, je eden od njiju zagledal naslov. Pokazal ga je svojemu tovarišu in oba sta se zarežala in zmajala z glavo. Danes vem. zakaj sta sc1 tako nejeverno smejala. Mombasa v Vzhodni Afriki. 1. maja. Spal sem v Palače - hotelu. Zjutraj smo se bili izkrcali v kilindiniju. mombaškem pristanišču. nekaj milj od mesta. Ves dan smo nadzirali kontrolo angleških carinskih uradnikov, ki so pregledovali našo prtljago in opravo, ko so jo razkladali s parnika „Usara-mo" in „City of Shanghai ". tovornega parnika, ki je odpeljal iz New Yorka teden dni pred nami. Menda ni treba še Posebej omeniti, da smo bili trudni na smrt in da smo komaj čakali, da se temeljito odpočijemo in naspimo. Toda Bog nam je bil naklonjen. Pripravil nam je bil enega izmed najlepših razgledov. kar sem jih imel kdaj je odpeljal na obal, se je barva drevja na obzorju prelila iz črne v svetlorjavo, pokazali so se že obrisi dreves in v sliki se je pojavil ozek pas belega obrežja, ki je odtrgal lene valove od obale. In kmalu smo zagledali strehe hiš, dim nekega v luka in meglene obrise gora v ozadju. Še minuto, pa smo bili v pristanišču ki-lindini. Dv a člana naše predstraže sta nas že čakala na nasipu. Pesni prostor med trgovskimi hišami iz rdeče opeke in nabrežjem je bil poln črnopol-tih nosačev in arabskih uradnikov v rdečih lesih in belili suknjičih, peščice belcev s plutovinastimi čeladami in lahnimi suknjenimi oblekami, kakor jih nosijo v Ironičnih krajih, dalje je bil neki lokalen poročevalec, ki je dajal navodila svojemu ko smola črnemu operaterju, in nešteto domačih stražnikov v rdečih lesih, višnjevih volnenih jopičih. kakor jih imajo naši nogometaši, z usnjenimi podlogami na ramenih in brez čevljev. Nisem se mogel ubraniti neke groze, ki me je stresla ob pogledu na to pisano množico. Sicer pa — saj smo v Afriki: take reči so tu vendar nekaj navadnega! Se nadaljuje priliko videti, ko smo prišli do zajtrku na palubo, se nam je odprl prvi pogled na afriško obal. Morje ji' bilo temnosinje in se je lesketalo v vročih afriška Črnca prvič v evropski OBLEKI žarkih tropičnega solnca, izpod pramena mehkih rumenih oblakov na obzorju — stalen ............‘1‘ J 1 1 vodah — pa se je odražala tenka črta kopnine v globokem reliefu, ko smo stopili v parnik, ki nas Billy Snuff, slepar Humoreska K r i z k o v s k y Napisal i 1. Joe Morning, najsposobnejši kriminalist iz Scotland-Yarda, je zadovoljno pohajkoval po londonskih ulicah. Roke si je bil vtaknil v hlačne žepe, med listnicami mu je tiščala pari umi rana ori-jentalska cigareta, slamnik pa si je l)il porinil daleč nazaj na tilnik. Okoli ust Joeja Morninga je neprestano igral zadovoljen usmev; z ljudmi iz ljudstva je znal govoriti na način, ki mu je nakopal zavist marsikaterega preiskovalnega sodnika. Kadar je takole na videz čisto brez načrta tjaven-dan pohajkoval po mestu in zdaj potožil pri katerem starem izvoščku nad draginjo ovsa, tam spet malo poklepetal s staro prodajalko cvetlic, bi ga človek nemara imel za brezskrbnega študenta z dežele, ki svojih dolžnosti ne vzame preveč tragično. Njegovim očem pa, ki niso imele jekleno trdnega pogleda in tudi niso bile sive in prodirljive, nego so rjavo in zaupljivo mežikale izza velikih naočnikov — tem očem torej ni nič ušlo, kar bi za detektiva iz Scotland - Yarda utegnilo biti količkaj pomembno. Roke, ki se v vrvenju pasantov izgube v žepih drugih ljudi; dekline, ki z jarko poslikanimi obrazi in v svilenih nogavicah preže na vogalih na trebušaste kmetiče; možaki, zanemarjeni in zapuščeni, ki skrivnostno na-inigavajo neznancem — to so bile stvari, za katere je imel vrli Joe Morning ostro oko. Ko je tako stal pred nekim kioskom na Audley-Streetu in študiral programe zabavišč, pri čemer si je — zakaj bilo je sredi poletja — s klobukom pahljal obraz, je zagledal na nasprotni strani, pred trgovino urarja G. Brevvina. nekega moža, ki mu nikakor ni bil povšeči. Ta mož je bil smešno majhen, imel je veliko grbo, prekanjen naguban obraz in pla-ve lase. Siva obleka je pokrivala njegove kakor tiska suhe ude, nad komolcem pa je bil suknjič zakrpan s črnim blagom. Mož je imel na glavi angleško čepico, dolge roke pa so mu mahavo opleta h' tam nekje v višini kolen. Tako je že dolgo stal pred urarjevo izložbo in si ogledoval dragocenosti; potlej se je namenil iti dalje, a se je koj spet obrnil in se ustavil po-kraj trgovine, pri čemer je zakopal roke v žepe suknjiča, grbo pa naslonil na zid. Joe Morning si ga je temeljito ogledal, in grbčevo vedenje se mu je zazdelo na moč sumljivo. In med tem ko se je naredil kakor da prebira oznanila zabavišč, je v duhu naglo reletel album zločincev, in aj kmalu je našel to grbo. Billy Snuff je bil to, kakopak — kdo drugi naj bi tudi bil, s tako grbo, kakor Bi lly Snuff, ki je znal tako drzno vlamljati in ga ni bilo ničesar strah; on je bil to, ki zdaj tu vohuni okoli trgovine gospoda G. Brevvina. In Joe Morning si je na tihem rekel, da bo novič preizkusil svojo staro, preizkušeno metodo. Zato je malomarno krenil tja prek, pogledal proti nebu in si jel na glas žvižgati neki šlager. Pred izložbo je obstal, potegnil iz žepa svojo nikljasto uro in se jako vneto sklonil h kronometru, ki je bil v izložbi in ki je kazal pravi Greenvvichski čas. Potem je nekaj časa primerjal obe uri. in polglasno pred se preklinjajoč poplavil kazalca na svoji uri. In ko jo je spet spravil v žep. je smeje se dejal grbcu, ki ga je pazljivo opazoval: „Vcdno bi rada drugače šla, zanikarna čebula!" Oni je skomignil z rameni. ..Saj je pa tudi samo čisto navadna ,Excelsior‘ za dva šilinga!'- Pokazal je na zlale kronometre v izložbi, in ko je pogledal stran, je videl, da so vrata odprta na stežaj in da je trgovina po vsem videzu prazna. Bi11 y Snuff se je zasmejal in raztegnil usta, „Treba je le poznati pravi naslov, potem si človek takole stvar lahko kaj poceni nabavi," je rekel. „Aha,“ si je dejal Joe Morning, „zdaj že prihaja v prave vode — pa ga bom že dobil !“ „llahaha!“ se je zasmejal in onemu zvito pomežiknil. „A kje se dobe ti naslovi — he?“ Zakrknjeni lopov Bi II v Snuff je potegnil roko iz žepa in pokazal s palcem čez ramo na odprta vrata. „Evo, tu vam je že takle naslov; tako poceni zlatih ur ne dobite v vsem Londonu." „Hahaha, vi mi ugajate — vi ste imenitni! Treba je le stopiti v prodajalno in si kar — hahana! Toda ali vam smem ponuditi dobro cigareto ?" Ponudil mu je svojo dozo. in B i 11 y Snuff, lopov, je vzel cigareto od Jocija Morninga, najsposobnejšega kriminalista iz Scotland-Yarda. „Alpaka!“ je rekel kratko in potrkal po dozi. Joejevo spoštovanje do strokovnega znanja tega zločinca je mogočno zraslo. „Vsa čast. vi se pa spoznate!" je menil in mu ponudil ognja. „Moj Bog!" je rekel Billv Snuff. .,Saj je to moj poklic!" ..llahaha, ta je pa res dobra! Toda čujte: ali bi se na primer upali stopiti v tole prodajalno, vzeti kako uro in potem spel iti? Pet šilingov stavim, da se ne boste upali!" „He, zakaj se ne bi upal? Če slavite, izgubite!4* ../daj te imam!" je zaigra 1° v detektivski duši Joeja Mo.rninga; na glas pa je rekel : ...Nu. sodim, za kaj takega je treba že precejšnje porcije poguma! Toda šalo na stran!" Prijateljsko ga je potrepljal Po rami. ..Staviva? Pet šilingov. da se vam ne posreči!" Bilk ga je nezaupno pogledal in za trenutek pomislil: potlej pa je rekel: „Če že na vsak način hočete — prosim! Toda izvolite •ni najprej pokazati pet šilingov!4' Joe se je podvizal in jih naglo potegnil iz žepa. In zdaj je grbec- stopil v trgovino. Detektiv je napeto gledal za njim. in je videl, kako je lopov z največjim mirom vzel neko uro z mize in odšel iz prodajalne. V malo sekundah jo bila stvar opravljena. ,.Tako,'‘ je rekel Snuff. ko je bil spet zunaj, „in zdaj mojih pet šilingov, prosim!" .,ln kaj bo z uro?“ „Z uro? Uro kakopak obdržim!" je rekel lopov in jo vtaknil žep. Tedaj pa je nasmeh na obrazu Joeja Morninga olede-nel, pokazal je svojo znamko in rekel s stvarnim glasom kriminalista: ,.Tako, dragi moj Billy Snuff. komedije je konec! Jaz sem detektiv in zaradi tatvine aretiram!“ Grbec ga je začudeno pogledal. ..Aretirate? Billy Snuff? Oprostite! To jo pomota: moje ime je Brewin — G. Bredin — in jaz sem lastnik te < rgovine!“ Kaj je hotel storiti detektiv Joe Morning? Plačal je izgubljeno stavo in jo odkuril. 4 Neznanka Napisa) V i 11 i c r s ((II. ..Romun' Govorila je s tihim in ganjenim glasom, počasi stopajoč vštric z njim in naslanjajoč svojo glavo na njegova prsa: „Da bi skupaj živela, pravite! ‘Pozabljate, da postane življenje, kadar je konec medenih tednov, vsakdanje, in-timnejšc. in potreba izpovedati sc drug drugemu do dna, postane neodoljiva. Za mnoge. ki so sc poročili, napoči takrat kruti trenutek, ko spoznajo. da sta se drug v drugem prevarala, in zato morata plačevati kazen, da se nista skušala bolje spoznati in sta se dala preslepiti, z varljivimi lastnostmi, ki niso kos resničnemu življenju. ,Nič več iluzij,’ si porečeta in skrijeta za vsakdanji nasmešek svoj bolestni prezir in obup nad trdim razočaranjem. Ker ne moreta verjeti, da je — razen misli, ki vse pretvarja — vse' drugo na tem svetu samo iluzija. Da postane sleherna strast, ki ji je podlaga samo čutno ugodje, pri vsakem, ki se ji vda, grenica ko smrt. Le proučujte svoje bližnje, videli boste, da imam prav. In kaj bi bilo postalo iz naju, kadar bi napočil tisti trenutek?... Imela bi p o g 1 e d vaših oči — ne pa glasu vaših besed. Dali bi mi svoj smehljaj, toda vaših besed ne bi čula. a čutim, da ne bi govorili kakor govore drugi. O, in kako naj bi se kedaj spomnila zvoka vašega glasu, s katerim ste mi prvič priznali: Ljubim te?“ Felicien je postal čisto tih: njene besede so ga navdale z grozo. „0.“ je vzkliknil, ..pomisli, kaj storiš, ljubljenka, ko se vržeš v tako nesrečo! Z eno nogo sem že prestopil prag raja, in zdaj si hočeš vrata v blaženstvo zapreti pred menoj. Kaj si mar samo izkuš-njavka?... Skoraj se mi zdi, il c I’ J s lc - A d a m št. 13 in 14) kakor da gori iz tvojih oči vesel ponos, da si me sunila v nesrečo." „() ti." je rekla,, veruj mi, nikoli te ne pozabim. Kako bi bilo mogoče pozabiti slutene besede, četudi nisi čul njih zvoka ?" ..Ljubljenka, moje najlepše nade mi rušiš, zakaj ti edina si moja sreča. Če bi skupaj živela, bi pozabila vse trpljenje. Ali nama ne bi najina ljubezen dajala poguma, da bi kljubovala usodi? O. daj se preprositi! Bodi moja!" Z nepričakovano, a vendar lino žensko kretnjo mu je ponudila usta v poljub, in za nekaj sekund so se njuna usta strnila. »Prijatelj! Pravim, da ni mogoče. Prišle bi ure otožnosti, ko bi vas moja hiba dražila in bi iskali prilike, da jo še žive je občutite! Nikoli ne bi mogli pozabiti, da sem gluha, nikoli mi ne bi oprostili, zagotavljam vas. Čislo sami od sebe bi prišli do tega, da ne bi več z menoj govorili, da bi v moji navzočnosti onemeli. Ne, ne, ni mogoče. Svojemu življenju ne smem na tak način vzeti cene. In vendar ste mi od usode namenjeni mož. Prav zato pa je moja dolžnost, da se vam odtegnem. Ne maram vedeti za vaše ime... Ne maram ga citati. Zbogom!“ Prispela sta do vogala Grammontove ulice. Tam je že čakala dvovprežna kočija, in Felicien je v svitu svetiljk na vozu spoznal starega la-keja, ki ga je bil videl že v gledališkem vestibulu. Mlada dama mu je pomignila. Odprl je vratca voza. Rahlo je potegnila svojo roko iz Felicicnove in se la-ffotno kakor ptič popela v voz. ki je naglo oddrdral. Trenutek nato ga ni bilo nikjer več. Grof se je drugi dan vrnil nq svo j grad. Nihče ni več čul o njem.. Kaj pa potem? Gospa poučuje svojo novo služkinjo. „L)a veste, Marta: če pusti gospod čevlje pred vrati spalnice, pomeni, da jih morate osnažiti." »Vem, milostljiva — kaj pa, če jih pusti pred stanovanjskimi v rati?" Majhna pomota „Ali tudi vam Chopin ugaja?" „Pa še kako! Ko je pa tako strašno smešen \ svojih velikih čevljih!" Dragoceni predor Vlak je privozil i/. predora in deklica si je v naglici popravila lase. Janko se je zagledal skozi okno. ,,Ali veš, da je stal predor, ki smo se pravkar skozenj vozili, več ko sto milijonov dinarjev?" „Ne — zdi se mi,pa, da jih je vreden." Dva vzroka „Zakaj nočete postati moja žena, gospodična?" „lz dveh vzrokov." „To sta?" „Vi in oni drugi." Njemu je bilo namenjeno »Kdo pa vam je ubil okno, go-spu Jera?" »Moj mož, ko se je sklonil." Profesorska Potepuh: »Stoj! Če se zganete, ste mrtev!" Profesor: „Ne kvasite takih neumnosti! Sami premislite: če se zganem, je to vendar dokaz, da živim !" Zakonski pomenek „Pra\ dobro vem, da bi me najrajši videl sto metrov pod zemljo!" »O —če že o tein govoriš, se zadovoljim tudi z enim metrom!" Nič mu ni rekel Fa nv W €> II vala B o g u ! ..Poslednjič vas vprašam: ali mislite plačati svoj dolg ali ne?“ Hvala Bogu, da je vendarle že konec tjega vašega večnega vpraševanja!" Kratko „Ali znaš plavati?" „Da.“ »Kje si se pa naličil?" ..V vodi." Zakrpana tradicija Uili je \ šoli slišal, da je »tradicija" nekaj takega, kar se od očetov podeduje na sinove. ICo pride nekega dne prepozno v šolo, ga učitelj strogo vpraša, kje je bil. »Oprostite, gospod učitelj," se lioče brli postaviti, „mamu mi je morala pred tradicijo zakrpati!" Živko je ubil okno in je zato imel z očetom daljši »razgovor" Ves nesrečen pride k mami. „Nu, kaj pa ti je papa rekel zastran ubitega okna?" »Ali naj zmerjanje izpustim, mamica?" zaihti Živko. „Da.“ »Potem mi ni nič rekel." Olajšujoče o k o 1 n o s t i Ali imate kakšne olajšujoče okolnosti zn svoje dejanje?44 »Da — vse srajce, ki sem jih sunil, so mi bile za dve številki preozke!44 Definicija »Kaj je monolog?" »Če se mož in žena pogovarjata." »Mislim, da bi bilo to kvečjemu dialog." »Neumnost — pri dialogu vendar dva govorita!" V okviru pa še ne! Meta sedi v kopalnici in se koplje. Zdajci nekdo potrka in ne da bi počakal odgovora, vstopi ntlad gospod! O groze! Toda Meta se hitro osvesti: obrne došlecu hrbet in dene svoje ročno zrcalce pred... nu, siij veste kam. Na žalost pa je steklo padlo iz zrcala. Mladi gospod stoji in strmi. Dokler se Meta ne razsrdi. »Čujte, ali kaj takega še niste videli?" ..Videl — samo v okviru še ne." Kako nastane defekt V Parizu je avto povozil moža. Kolesa so mu šla ravno čez meča. Mož pa sedi na tleh in se gro-liota! Stopi stražnik k njemu, z resnim uradnim obrazom, in potegne iz žepa beležnico. Ponesrečenec se smeje na vse grlo! »Človek, ali ste zblazneli?" zavpije srdito stražnik. „Ne,“ odgovori med smehom možak, »toda šofer... ha, ha, ha... mi je... ha, ha... povozil leseno nogo., ha. ha. ha... in zdaj ima defekt!" Logika Dva otroka se prepirata. Rudi: »Tako je, kakor u re- čem !“ Slavka. »Ne, ni tako!" Rudi: »Povem ti, da je tako. moja mama pravi, da je tako, in če moja mama pravi, da je tako. je vselej tako, tudi če ni talco." Pri izpitu Profesor: »Kaj veste o črevesju?" Kandidat molči. Profesor: »Človek bi mislil, če se prijavite za izpit, da boste imeli vsaj čreva v glavi!" Na žalost Pesnik piše uredništvu: „Ali vam lahko pošljem vsak teden nekaj svojih pesmic?" Uredništvo odgovori: »Na žalost lahko." (»Life") sne E V OKOVIH Roman Napisal Mirko Brodnik Drugi del IZKUSNJAVKA Hotel je skočiti za njo, toda stena mu je zaprla pot. l\a-glo je odgrnil zaveso, da je slabotna rdečkasta luč iz sobe malce osvetlila zapuščeni kotiček pri oknu. Nikjer ni bilo vrat, ki bi mu pokazala pot za neznanko. „Tu nekje je morala zbežati,“ si je rekel. „Naj me vrag vzame — ali sem mar sanjal?" Z mrzlično naglico je jel tipati okoli sebe. Vdolbina z a okno je bila precej široka, skoraj tolikšna kakor majhen balkon. V sredi je bilo dokaj ozko okno, obakraj pa s tapetami pokrita stena. Potrkal je po njej, toda na veliko razočaranje je moral ugotoviti, da stena ni votla. Sklonil se je na tla in si jih pozorno ogledal — nikjer ni bilo skrivnega vhoda. Tla so bila iz trdnih desk. „Potem je morala iti skozi okno.“ si je dejal, pa je koj izprevidel, da tudi to ni mogoče. Okno je bilo zaprto od znotraj. Obupan je obstal; ni si več vedel pomagati. iNeznankin beg je bil takoj tajinstven, da se mu je hotelo zdeti, da je bilo vse to samo sen, blodna halucinacija, posledica vseh teh naporov zadnjih dni. Pa ne! Stresel je z glavo in se prijel za čelo. „Ne, ne. saj ni mogoče, saj ne spim!“ je zagodrnjal. „Tn trezen sem tudi, ni rekel!“ Še enkrat se je vživel v trenutek, ko je stopil v sobo. Ali ga luna nosi? Ali ni bil pri pameti — prisegel bi bil, da je videl neznanko kraj poročnikove postelje, in kako lepa je bila: že zato ni mogoče, da bi se bil zmotil. Tako lepe ženske svoj živ dan še nisem videl. PREJŠNJA VSEBINA i Zora je pisala svojemu Iju-bimcu poročniku Stavcu na fronto, (la njuno razmerje ni ostalo brez posledic, Branko Slavec pa mora v boj in potem brez sledu izgine. Stotnik Kregar, ki tudi skrivaj ljubi Zoro, se je polustil njenega pismu, ki ga je nu.sel pri hudo ranjenem Slavcu. S tem pismom se vrne nu dopust in Zori obzirno pove, da Slavca ne bo več in da mu je pred smrtjo naročil, naj se on, Kregar, poroči z njo, da jo obvaruje sramote. Na Zorino zahtevo to tudi s prisego potrdi. Zorina prijateljica Vera, ki je prišla k njej na obisk, povabi obupano deklico s seboj na Dolenjsko, du se malo razvedri. Ravno takrat pride k Veri nu dopust Vinko Kalan, ' Verin prijatelj še iz otroških let, ki se je vrnil z ruske fronte. Tudi 011 je čul, da je Branko pul... čez nekaj dni se pripelje Kregar, ki terja od Vere odgovoru. Deklica obljubi, du se poroči z njim. Čez (eden dni je poroku... Toda Branko ni bil mrtev. ' Bil je samo hudo ranjen in boljševiki so ga zujeli. Nu srečo je poveljnik rdečili neki kozaški oficir, ki mu je ne- , kaj dni prej Branko rešil življenje. Kozaki se ustavijo na nekem zapuščenem gradu, kjer dobi Branko sobo s posteljo. dokler ne ozdravi. Ko ' pride poročnikov sluga Janez pogledat k svojemu gospodu, zagleda pri njegovi postelji neko mlado žensko, ki takoj izgine, ko ga zagleda. 1 Odprl je okno in pogledal na dvorišče. Globoko pod njim je bilo — ne, pameten človek se ne bi upal skočiti tu dol. In tedaj je nekaj zbudilo njeeovo pozornost. Prostor med notranjim in vnanjim oknom je bil zelo širok, preširok za navadno okno. Z utripajočim srcem je potrkal na leseni opaž. Ali je res ali se 11111 je samo zdelo, da je votlo odjeknilo? Da, tu bo! Tu bo tisti skrivni izhod, ki ga je lako tloJgo brez uspeha iskal. Tu zadaj. Samo kako naj odkrije pot do skrivališča? Kako naj dobi skrivni vhod? Spomnil se je, da je imel poročnik električno žepno svetil j ko. Skočil je v sobo in hlastno prebrskal poročnikovo obleko. Hvala Bogu, našel j° je- Vrnil se je k oknu in jel pazljivo preiskovati leseni opaž. Vse zaman. Skrivnostnega gumba, ki ga je iskal, ni našel nikjer. Sklonil se je k tlom. Od vročičnega pričakovanja mn je udaril pot na čelo. Otrl si ga je z rokavom. Pretipal je vsak košček okna. dokler se ni prepričal, da bi bilo tu vsako nadaljnje iskanje docela brezuspešno. Zdajci pa se mu je pogled ustavil na stari zaprašeni sliki, ki je visela na zidu. S trepetajočo roko jo je prijel in privzdignil. Nič. Potem je žarek električne svetil jkc nameril na tapeto pod sliko. Od presenečenja toliko da mu ni zastal dih. Zagledal je bil droben žebljiček. Z drhtečo roko je pritisnil nanj. Tisti mah je začutil udarec v hrbet in možgane mu je preletel bliskovit strah. Instinktivno je odskočil in se obrnil. Okno se je bilo zavrtelo v tečajih in ga sunilo v hrbet, pred njim pa je zazevala odprtina. Posvetil je z električno svetiljko v temo pred seboj in zagledal ozke stopnice, ki so držale nizdol. Hotel je že stopiti nanje, tedaj pa se je okno prav tako nenadoma spet obrnilo v tečaju in spet je bilo kakor prej. Janez se je oddahnil. Njegovo iskanje ni bilo brez uspeha! Kar nenadoma ga je obšla neka podjetnost, ki si je ne bi bil nikdar prisodil. Nekaj ga je gnalo, da razkrije to tajnost do dna. Čeprav ni vedel, kam tc stopnice drže in kaj se utegne z njim zgoditi, če krene po njih. je spet odmaknil sliko in pritisnil na žebljiček. Ko se je okno odprlo, je skočil v odprtino in odhitel po stopnicah navzdol, preskakujoč jih kar tri na mah. Okno za njim se je zaprlo. Toda bil je trdno prepričan, da mora nekje spet priti na dan: zato ga to ni prestrašilo. Ustavil se je pred nizkimi vrati. Sodil je, da mora biti že v višini pritličja. Rov je postajal čedalje ožji. Tudi zatohlo in vroče je bilo v njem. da ga je že skoraj dušilo. Neodločno je pritisnil na kljuko. Vrata so se odprla. Ko je posvetil predse, je opazil, da gre rov še nekaj časa naprej. potem pa se cepi na dvoje. Na razpotju se je odločil za rov. ki se je odcepil v stran. Zakaj, si sam ne bi vedel odgovoriti. Nekaj mu je reklo, da bo ta pot prava. Zdelo se mu je, kakor da bi se plazil po velikanski topovski cevi, kjer se ozki pramen žepne svetiljke odbija od sten. Rov se je zdel brez konca, imel je občutek, da mora biti že čisto na drugem koncu gradu, tedaj pa je zagledal pred seboj nove stopnice, ki so držale navzdol. In spodaj, na koncu njih. so bila spet vrata. Odprl jih je in od začudenja je obstal na pragu. Zagledal se je v razkošno opremljeni sobi. Kakor da se boji zasede, se ie oprezno splazil ob steni, hoteč priti čim prej do drugih vrat, ki so bila prvim nasproti. V kotu je zagledal posteljo, ki niti postlana ni bila. S stropa je visela luč, ki je medlo os\ etljevala spalnico. lakrat pa so se vrata nasproti nenadoma odprla in Janez je zagledal prikazen, ki jo je iskal. Rila je ona krasna ženska, ki se je malo prej sklanjala nad poročnikom. Seveda ga je tudi ona uzrla. Prestrašen krik se ji je izvil iz ust. nato pa je skočila k njemu. padla pred njim nu noge in se oklenila njegovih kolen. ..Milost! Milost! Ne izdajte me!" je vzkliknila s prosečim glasom. Janez ni vedel, kaj naj stori. \ tem položaju že živ dan ni bil. Nekaj čudnega, nekaj neskončno sladkega ga je iz-preletelo. l a ženska kleči preti njim m se oklepa njegovih kolen! Še nikoli ni nobena ženska klečala pred njim in še nikoli mu ni bilo okoli srca tako čudno blaženo, da bi bil najrajši vekomaj ostal tako. Potlej pa ga je obšla neodo-Ijiva želja, da bi se sklonil k njej. jo vzdignil in stisnil k sobi. Takrat pa je zagledal njene prestrašene oči, ki so široko razprte in vse v strahu strmele vanj. Tisti mah se je st reznil. „Ne bojte se!“ je rekel preprosto. Sklonil se je k njej in razklenil roke, ki so objemale njegova kolena. „Vstanite. gospodična! Ne spodobi se. da bi klečali pred mano!“ Z nezaupnim pogledom je vstala. In v tem pogledu je bilo nekaj kakor prošnja. ..Ali se res smem nadejati?" so povpraševale njene oči. Ali je Janez razumel njih jezik? VSAK «AS U MMJOVOI* Na ' j »rafta 1.1 na 231. sifoni t. Ne. |u-av isto se doseže tudi s črno, ker je bik slep zn barve in vidi obe barvi črni. 2. Avtomobilov. 5. 298, •t. Na tri načine: okoli svoje osi. ekoli solitra in s solnceni vred v s vetov j n. 5. V letih 1828 do 1845. 6. V Losangelesu v Kaliforniji. 7. Leta 1475 v Esslingnu v Nemčiji (Konrad F.vner). ...Ne bojte se!" je rekel kakor v odgovor na njeno neizgovorjeno v prašanje. „Tudi jaz sem samo ubog ujetnik teh ljudi, ki so zavzeli grad." ..Kako si' jih bojim!" je vzdrhtela. ,.Če me dobe... Nikomur ne prizaneso..." Resede so se ji vročično vsule iz ust. Rilo je, kakor da se boji, da mu ne bi prepozno povedala, \ kakšni nevarnosti je. Janeza je nekaj toplega prijelo okoli srca. Čuvstvo, ki ga dotlej še ni poznal. Ne, to ni bila ljubezen. Ono, kar ga je bilo obšlo, ko jo je spet zagledal. ga je bilo med tem spot minulo, ko je videl, kako ta lepa mlada ženska trepeči' pred njim. Sicer je bil Janez trd vojak in solz mu nič na svetu ne bi izvabilo iz oči, toda to je bilo vendar nekaj čisto drugega. Ženska kleči pred njim. ženska, uboga, nebogljena. ga prosi z očmi in besedami. naj jo reši, naj je ne izda. Četudi se je v tistem trenutku samega sebe sramoval zaradi svoje mehkobe, si vendar ni mogel kaj. da je ne bi bil ljubeče prijel za roko in jo odvedel k otomani. ..Sedite," je rekel. Hotel je še nekaj reči. pa ni vedel, kako naj začne. Še nikoli ni bil sam v družbi takega gosposkega dekleta. Zato je že moral izbirati besede. „Kako to, da ste ostali tu?“ je naposled vprašal, ko ona le ni začela. „Sa j razen stare kuharice žive duše ni v gradu!" ..Kuharica je tu?" je živahno vzkliknila. ..Tudi ona je ostala?" lakrat se je spomnila, da mu je vendar dolžna nekaj pojasnila. „Ta grad je last mojega strica," je rekla. „Lani mi je umrl oče, matere pa še poznala nisem. Potem me je vzel stric k sebi." Utihnila je. Kakor bi bili pred njo spet oživeli stari, grenki spomini, se ji je zresnil obraz in ustnice so ji za-drgetale. Toda hitro se je spet zbrala in nadaljevala: ..Ostala sem pri stricu, kjer sem imela vsega dovolj. Včeraj po kosilu me je prijelo, da !>i malo odjezdila na iz-prehod. Zapovedala sem hlapcu, naj mi osedla konja, ko sem se vračala, se je že mra-čilo. In ko tako počasi jaham skozi vas, stopi nenadoma pred konja neka kmetica. Vedeti morate, da so graščaka ljudje mrzili kakor mrze vsakogar, ki je nad njimi, mene pa so vsi radi imeli..." Spet je prestala. Popravila si je lase, ki so ji zlezli na čelo. Janez je molčal in čakal, da ho sama nadaljevala. „Neka kmetica je torej stopila predme in mi mahala z rokami. .Bežite, gospodična!' je zavpila. ,Kozaki in boljše-viki se bližajo. Vsi grajski so že odšli...' Nisem je več poslušala. zapodila sem konja in se ustavila šele pred gradom. Stekla sem v svojo sobo, tja, kjer ste me prejle videli. Na mizi sem zagledala listek, na katerem mi je stric sporočil, da me je čakal tri ure, potem pa je pobegnil, ker so bili boljševiki komaj nekaj stre-Ijajev od gradu. Obrnem naj se proti jugu. mi je napisal, in naj pridem za njim. V naglici sem zbrala najpotrebnejše reči, takrat pa sem že začula vriše*' in vpitje na dvorišču. Kozaki so bili že zasedli grad..." Pripovedovanje jo je vidno utrudilo. Strah in skrb. da je rdeči ne dobe, je bil osta-vil sledove na njej. Janezu se je deklica smilila, pa ni vedel, kako naj ji pomaga. V zadregi je čakal, da dogovori. „Skrila sem se v te prostore, ki zanje nihče ne ve. I n sem hotela počakati, dokler se mi ne ponudi priložnost. da pobegnem za stricem. Toda vi ste me odkrili..." Pogledala ga je s svojimi čudno prodirljivimi očmi. „Dn. odkril sem vas," je zmedeno odgovoril Janez, ki je čutil, da mora nekaj reči. ..In kdo je oni ranjenec v moji sobi?" je vprašala nato. „Moj poveljnik. Bdeči so naju zajeli." „Ali je hudo ranjen?" ..Precej hudo," je odgovoril Janez. Takrat ga je obšla neka misel. „Ali ne bi malo popazili nanj?" je vprašal kar naravnost. ..Jaz za take reči nisem... vojak sem." .,Zakaj ne," je odgovorila s komaj vidnim usmevom. „Za take* reči smo ženske boljše od moških... Samo paziti boste morali, da me ne odkrijejo. Bdeči ne poznajo usmiljenja. Posebno z ženskami ne. In če bi jim morala priti v roke..." Oči so se ji zasvetile. ..Rajši v smrt kakor v sramoto!" je vzkliknila. „Ne, nihče ne sme izvedeti, da sem v gradu, hudi stara kuharica ne... čeprav me ima rada kakor rodna mati. Utegnili bi jo mučiti in potem..." „Nihče ne bo izvedel!" je odločno odgovoril Janez. ..Zdaj pa idite v sobo!" je rekla mlada graščakinja. „Sa-mo pazite, da ne zgrešite vhoda. Na zadnji stopnici je vzvod, ki ga morate potegniti k sebi. Če ne bo nikogar v bližini, pritisnite na gumb, ki je skrit v podstavku peči. l o mi bo znamenje, da se mi ni treba ničesar bati, in takrat pridem. Ste vse razumeli?" „Da.“ T r e t j e p o g 1 a v j e ČETRTI DAN Janez sam ni vedel, kdaj je bil v sobi pri ranjencu. Ni vedel, kedaj in kako se je v temi splazil po stopnicah. Neprestano mu je bila pred očmi bleščeča pojava mlade graščakinje, ki ga je tako čudno gledala s svojimi ko ogenj žgočimi očmi. Takih oči še ni videl. V sobi se je šele zavedel. Poiskal je gumb na podstavku peči in pritisnil nanj. Nato je stopil k postelji. Poročnikov obraz je bil strašno shujšan in ko je tako negibno ležal na postelji, bi 2St> človek mislil, da ni več življenja v tem telesu. Janez se je sklonil na posteljo in pritisnil uho k njegovim pestim. Komaj, komaj je .zaznal slaboten utrip srca. ..Hvala Bogu," je zamrmral, ..še je živ!" lakrat so se skoraj neslišno odprla vrata in tiho kakor senca je stopila k postelji mlada graščakinja. In kakor da bi bil začutil njeno blagodejno navzočnost, se je prav takrat ranjenec zganil in vzdihnil. Njegova desnica se je prav počasi prikradla izpod odeje in z neskončnim naporom segla po čelu. Nato je Branko odprl oči. Počasi, kakor bi se bal pogledati v živ ljenje, ki je že skoraj pobegnilo iz njega. Ustnice so se zganile, rahlo, komaj zaznavno, kakor bi hotele oblikovati besedo, toda glasu ni bilo. Deklica in Janez sta nemo gledala, kako se vrača življenje v to shujšano telo. Janez se je krčevito prijel za posteljo in njegovi nohti so se zasekali v les. Zdajci pa se mu je iz stisnjenega grla utrgal hripav vzklik: „1 Ivala Bogu, še ste živi, gospod poročnik!" Šele takrat se je Branko zavedel. Njegove trudne oči so se srečale z Janezovimi, in tiho, komaj slišno je zašepetal : „Kje sem?" „Na varnem, gospod poročnik!' je veselo odgovoril Janez, ki bi bil najrajši na glas zavriskal od veselja, da je ljubljeni poročnik izven nevarnosti. Brankove oči so počasi potovale po sobi in se naposled ustavile na lepi neznanki. Dolgo se niso odvrnile od nje. Janez je slutil, kaj govore te oči. kaj vprašujejo. Sklonil se je k ranjencu. ..Ta gospodična bo odslej skrbela za vas. gospod poročnik." Ranjenec ni nič odgovoril, kakor ne bi bil čul Janezovih besed. Sluga se je vznemiril. Ali je bilo njegovo veselje prezgodaj'' Zakaj porotnik nič ne odgovori? „Ne bojte se,” ga je potolažila deklica. ..Najhujše je že prestal. Zdaj je potreben samo počitka." Ko je govorila te besede, ves čas ni odvrnila pogleda / Brankovega obraza. In Janez Je spel zagledal v njih tisli čudni vroči pogled, ki mn ni hotel iz spomina. Potlej st' je deklica počasi obrnila k njemu. „Naj spi.” je rekla z zastrtim glasom. ..Kadar se prebudi. me takoj pokličite. Siromak potrebuje okrepčila." ..Da, da." je zmedeno pritrdil Janez. Ko se je ozrl. deklice ni bilo vec v sobi. Sam ni vedel, ali je bil vesel, da je šla, ali ne. Njene oči so gledale tako čudno prodirlji-vo. toliko ognja je bilo v njih. da ga je bilo vselej groza pogledati vanje, [oda tista groza, ki je hkrati neka j neskončno sladkega in opojnega. da bi hotel večno živeti v njej. čeprav je nekam podzavestno slutil, da bi to zanj pomenilo pogubljenje. Stresel je z glavo. In zdaj je tudi on začutil, da je lačen. Že tri dni ni imel toplega v ustih. Če t r to poglavje . NA POTI K OKREVANJU Ko se je Branko pod večer spet prebudil, je bil že dosti bol j krepak. Glas se mu ni več tresel, ko je poklical Janeza in ga vprašal, kako je prišel sem in kaj se je z n jim zgodilo. .,Štiri dni ste viseli med življenjem in smrtjo, gospod poročnik.” je odgovoril Janez. ..štiri dni in štiri noči, in med tem se je zgodilo toliko novega, da vam v kratkih besedah ne morem povedati. Tudi ste še preslabotni...“ ..Kje pa sem, za Boga?" ..V ujetništvu rdečih." Branko se je stresel. ..V boljševiških rokah? To pomeni...“ „Nič hudega, gospod poročnik. t e hi l)ito kaj nevarnega. ne bi bili tu." ,,tn moji vojaki?" »Nekaj se jih je rešilo, drugi... drugi m sc pa ni bilo več treba. Midva sva med tistimi redkimi, ki so ostali živi.” Poročnik, ki sc je bil vzpel na komolce, je omahnil nazaj na blazino. ,,Da," je povzel Janez, ki se mu je vrnila zgovornost, ko je videl, da se mu ni treba več bali za poročnika. „ln samo za las je manjkalo, da niste tudi vi ostali tam, kjer jih je obležalo sto drugih, ki jim usoda ni bila naklonjena." „Ne morem še prav misliti," je zamrmral Branko, ki si ji' vidno napenjal možgane, da bi se spomnil, kaj se je zgodilo. ..Tako daleč... daleč je vse to..." Prijel se je za čelo in se zagledal v strop. „ Strašen udarec... in potem... še drugi... čez prsa. Uh... kakor ogenj... Potem... potem pa nič več... kakor da padam... globoko v prepad... brez dna..." ..Da." je pritrdil Janez. „To je bilo takrat, ko vas je zadel kozak. Obležali ste brez zavesti. IVlalo nato je prišel stotnik s svojo četo..." .,Stotnik ?“ ..Prosil sem ga, naj spravi ranjence na varno, pa mi je zagrozil s kaznijo... Da niso takrat napadli Rusi..." ..Zagrozil li je?“ ..Da. Rekel je, naj se brigam za svoje stvari. Potem so Rusi napadli in njegova četa se je morala umakniti..." Branku se je zasrepel pogled. Janez se je stresel, ko mu je pogledal v oči. Tako mrzel ji' bil pogled \ njih. da mu je ledeno zagomazelo po hrbtu. „Kaj se je z ujetniki /godilo. nismo nikdar zvedeli... Naši jih potlej niso mogli več rešiti, ker so jih boljševiki prepodili. Kako rdeči delajo s sovražniki, pa vam rajši ne govorim. Ne vem, kaj bi bilo z nama, da ni takrat prišel mlad kozaški častnik..." ..Mlad... kozaški častnik... praviš?" Ranjenec je široko pogledal Janeza. „lo je bil on!" je zamrmral sam pri sebi. In na glas je rekel: .,AIi še pomniš. Janez, kako je neko noč izginil iz našega tabora mlad ujetnik? Jaz sem mu prerezal vezi in ■ nii dal naš plašč, da je lahko prišel mimo straž. To je bil on!... O n naju je rešil...“ „Potem je poplačal svoj dolg," je odgovoril Janez. .,Davi je bil tu in je vprašal, kako vam gre." ..Če je on." je rekel poročnik „nama ne bo hudega.'* Prav takrat so se odprla vrata in v sobo je stopil ulici r. ki sta o njem govorila. Videč, da se je ranjenec osvestil. je veselo stopil k njegovi postelji in mu ponudil roko. ..Zdaj sva bot." se je nasmehnil Branko in toplo stisnil ponujeno roko. ..Še ne," je odkimal kozak. ..Vi ste mi rešili življenje in me osvobodili. J a z vam — svobode še nisem dal." Tedaj šele se je Branko zavedel, da je ujetnik. Omahnil je nazaj na blazino. .,Vročica vas še ni minila, poročnik." je prijazno rekel kozak. „Varujte se, niste še iz nevarnosti. Toda v tolažbo naj vam bo. da vas ne zapustim. dokler ne boste popolnoma okrevali. Takrat vam tudi vrnem svobodo — vam in vašemu slugi. Šele takrat bova res boi.“ „llvala vam." je slabotno rekel Branko in mu še enkrat ponudil roko. ki mu jo je oficir stisnil. ..Zdravstvujte. junak!" je rekel kozak in se obrnil k vratom. ..Ili moram. Dva dni me ne boste videli, toda zapovedal sem. da ne sme nihče k vam, razen če koga želite. Ves grad vam je na razpolago. Tudi kuharica je v hiši... Zdravstvu jte!“ ..Zdravst\ n jte. prijatelj!“ Kako ostaneš vitka Vitka linija je zmagala! To sme '»o samo pozdravljati; ne le r. estetsko-modernega stališča, nego tudi iz zdravstvenih vidikov. Statistika namreč dokazuje, da dosežejo vitki ali celo mršavi ljudje povprečno višjo starost kakor debeli. (»lavni vzrok debelosti je pre-obilo uživanje hrane. Že če ješ prav malo več kakor organizem potrebuje, se začne tvoriti tolšča. Denimo, da popije kdo na dan samo četrt litra mleka več kakor mu jo potrebno, ali pa pol litra pivu ali tri deke surovega masla: zato se bo vsak dan zredil za najmanj 20 gramov tolšče. V enem letu da to približno H kil. Iz tega računa m-vidi, kako se da najuspešneje boriti zoper debelost. Mnogo l judi ne ve, da je na primer v omakah preveč redilnih snovi. I i l judje mislijo, da zadošča, če jedo lahko meso s sočivjem, ne (la bi pri tem pomislili, koliko preveč masti zaužijejo s prežganjem, z majonezo, z omako. Kdor hoče ostati vitek, mu zato še ni treba lakote trpeti. Le oprezen mora biti pri izberi hrane. I iste dame, ki hočejo ostati vitke, sinejo jesti samo lahko meso, kruh, suh sir, sočivje brez prežganja, krompir, solato, jajca, bodisi že trdo kuhana ali mehko, sadje in močnate jedi. kjer je le malo tolšče. Za pijačo naj jim služi voda, kvečjemu lahka vina. Fizično delo in napor tudi pomagata, takisto šport. Pred vsem hazena. tenis, turistika, smučanje m ples. Najbolj na je treba priporočati plavanje in orodno telovadbo. Pii starejših ljudeh zadošča chsi h tudi že izprememba zraka. Namestil da so voziš s tramvajem, poskusi rajši, če ni pregrdo vreme, iti peš, hodi mnogo na iz-prehode, ne da bi sc pri tem preveč utrujala: ti recepti veljajo zlasti za tiste dame, ki se že začenjajo ,,ok rogliti". Med v gospodinjstvu Že stare pripovedke uče, da sta bila mleko in med kot ambrozija hrana bogov. Dežela, kjer se je cedil med in mleko, je bila obljubljena dežela. I oda ne izpričujejo nam samo pravljice, kako visoko so ljudje vedno cenili med kot hranivo in zdravilo — tudi zgodovina nam (o dokazuje. Tako na primer pravi Diodor Sicilski, da so narodi, ki so Pfebivali pred Rimljani v Italiji, živeli v glavnem od medu. Janez Krstnik se je v puščavi baje hranil z medom. Naj bo že tako ali tako, gotovo je, da je bil med eno izmed najpr-vili liraniv, kar so jih ljudje poznali, in do odkritja sladkorja najbrž edino hranivo čiste in prijetno dehteče sladkobe. Velika hranilnost medu izvira od obilnosti sladkorja, i !T ' ."-i('ni- Meti ima namreč 70% sladkorja, in sicer sadnega sladkorja (levuloze) in grozdnega sladkorja (dekstroze). Najbrž so v njem tudi vitamini. Pii drugih narodih cenijo med mnogo bolj kakor pri nas. Francozi, pa tudi Nemci in Švicarji ga servirajo že za zajtrk. Namažejo ga čez surovo maslo na bel kruh, pa tudi naravnost na kruh ter tekne prav tako otrokom kakor odraslim. V kuhinji se da med porabiti na vse mogoče načine. Pri nas gu največ rabijo za potice ob velikih MIL O S VILA popolnoma belo, čisto za: svilo, volno in fine tkanine-, izborno v toaletne svrhe in shampooing. Vaša in naša želja je, da „Roman“ razširi obseg. Sami ste krivi, da ga še ni: 1. ker list posojujete dalje; nič manj pa zato, 2. ker z naročnino odlašate. Torej? praznikih. Dober je tudi kot dodatek pri mlečnih jedeh, kakor na primer pri mlečnem rižu. proseni kaši itd., kjer bolje tekne od čokolado. ki jo matere rade nastrgajo v mlečne jedi — če ne zaradi drugega, je priporočljiv vsaj za izpre-inembo. Seveda je treba paziti, da dobiš popolnoma čist in pristen med, ki ga spoznaš po vonju in okusu. Vonj medu je odvisen od časa, kdaj so ga čebele nabrale. Majski med, ki ga čebele nabero iz vseh vrst cvetlic, slovi za najboljšega, pa tudi lipovega poznavalci zelo hvalijo. Med se dolgo ohrani, ne da bi izgubil svoje kakovosti. Pristni med kmalu »kristalizira v trdo gmoto, ki jo pa s počasnim ogrevanjem v vodi spet omehčaš. Medena voda služi kot milo odvajalno sredstvo. Tudi kašelj si ublažiš /. uživanjem medu. Rižev narastek. I’ o t r c b š č i n e : 7 dkg riža, % litra mleka, 6 dkg presnega masla. H) dkg sladkorja, nekoliko Dr. Oetker-jevega vanilinovega sladkorja. 2 jajci in 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, jabolka. P r i p r a v a : Spari riž \ mleku. eventiieJno v posnetem mleku v pečici. Ko se je ohladil, mu primešaj razpuščeno presno maslo, sladkor, nekoliko vanilinovega sladkorja, celi jajci in zavojček pecilnega praška. Nato namaži proti ognju zavarovano skledo s presnim maslom in potresi z moko, deni vanjo polovico mase, potem lepo olupljenih, razrezanih jabolk in na vrh ostalo maso. Sedaj postavi narastek v pečico. ga speci, da dobi rjavo skorjo, ter serviraj z vanilijevo omako. Pri t e ž k o č a h v želo d c u in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, go-rečici. pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1—2 čaši naravne ..I1' r a n z-J o s e f" grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo tla .,1' r a n z - J o s e f“ vodo radi jemljejo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. „F ra n z-J o s e I" grenčica se dobiva \ lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. pa še oni, ki so važni. Takoj ko pridejo, ve vsak, da so tu. Šepetanje in pripovedovanje na ulio. V trenutku ve že glavni igralec, mala statistka. ognjegasec in — lun, lini — ona dama tam. Pommer je tu... lirieh Pommer in Josef von Sternberg. Zdaj je treba pokazati vse. kar kdo zna. Ker je — tako pravijo vse odvisno od trenutka, li ljudje od filma, ti mogočniki s filmskega Olimpa, imajo fin nos, dobro oko, tako rekoč nezmotljiv instinkt za vse, kar je dobro in kar ni. Skušnja teče. leče mirno in logično. Avtor je zadovoljen. Režiser je zadovoljen. Avditorij je zadovoljen. Najbolj zadovoljen' pa je Pommer, ki si mane roke... Sternberg sc smclilja in si zadovoljno gladi brke. Pommer: „Ona tretja na levi..." Sternberg: ..Sodim, da bo tista, ki smo jo iskali..." Skušnja teče mirno naprej. Mlada girl — ona tretja na levi — niti ne sluti, da je padla kocka, ki jo bo napravila slavno, da se bo uresničilo to, o čemer je sanjala, za čimer je hrepenela morda v najbolj skritem kotičku svojega malega Elitni Kino Matica Telefon 2124 »Kralj jazza" prekrasna filmska revija v naravnih barvah. V Klavni vlogi pevec najlepilh lluoavnill pesmi John Boles srca, vse tiste nade, o katerih se niti sama pri sebi ni upala misliti. Dve leti nuto. Kakor bi se hotel zrušiti strop enega največjih newyorških kinov od divjega ploskanja in navdušenega klicanja. Izbrana publika, avditorij strog in neizprosen kakor takrat v berlinskem gledališču ..Kammerspiele". Časnikarji in recenzenti po poklicu, tovariši in zlobne tovarišice s platna, „ki pomeni svet". Igra se Parnmountov film »Maroko". Med igro vlada čudna tišina. Niti besede ni čuti. Pač, vendar se nekaj čuje, tiho in pridušeno... jok... Nekdo joče... in še nekdo... in še nekdo... JLJUUI Ureja Boris Rihteršič Nancy Carroll pripoveduje Če na primer plesalka odkrije, da se je zredila za eno kilo, jo prešine strah. Začne živeti po dijeti in preizkuša vse mogoče načine za pridobitev vitke linije, dokler se ji spet ne posreči doseči svojo staro težo. Izguba vitkosti pomeni izgubo karijere. Za plesalke, ki niso suhe kakor trlice, pa pri filmu ni službe. Zadnjič pa, ko smo začeli delati film »Altisti", kjer igram glavno vlogo, je bilo drugače. Manuskript predpisuje nekaj debelih plesalk. Toda kje jih dobiti? V Hollywoodu ne, ker poznajo vse le predobro tisto zahtevo o vitkosti. Režiser si je belil glavo in iskal. Šele čez dolgo je odkril v nekem zakotnem lokalu daleč zunaj v predmestju skupino, ki je odgovarjala zahtevam manu-skripta. Saj veste, po predmestjih je dosti ljudi z drugačnimi okusi in takih, ki se še zmeraj navdušujejo za ženske, kakor jih je slikal Rubens. Dvanajst plesalk je odbral in vse skupaj so tehtale nad 900 kil. Koliko smeha je bilo pri izbiranju, si lahko mislite! Vidite, takole je pri nas v Hollv-woodu. Časih smeh in zabave, a vselej delo. Nikar ne mislite, da smo filmski igralci zavidanja vredni, če bi le mulo bolj poznali vse napore, ki so \ zvezi z našim poklicem, sem prepričana, da bi dobro premislili, preden bi si spet želeli priti k filmu. Du o naši ..minljivosti" niti ne Kari jem Berlinsko gledališče »Kuminer-spiele". Naglica, nervoznost, (davna skušnja za novo igro. Režiser razlaga skupini statistov, maha z rokami in tolče z nogami ob fla. Scenograf, majhno, urno človeče. skaklja po odru. Avtor, prav velik, suh, z modernimi črnimi naočniki, je bled kakor stena. Povprašuje zdaj režiserju, zdaj scenografa, zdaj se spet obrača k inscipijentii. Odgovarjajo in ne odgovarjajo, m sumi so nervozni. Trrr... trrr... trrr... zvonci. I.uč! Zastor! (davna skušnja se je začela. \ gledališču poslušalci. Strogi in neizprosni. Kritiki — poklicani in nepoklicani. Časnikarji in recenzenti po poklicu, zavidni in zlobni tovariši z desk, ki pomenijo svet. Nekaj nepomembnih obiskovalcev, ki so prišli bogve kako k skušnji. Zdaj MAUUEEN O’ SUI.I.I VAN V EOXOVEM FILMU »PESEM MOJE DUŠE" Igra gre h Koncu. Brez glusbe... brez besed... samo žvižganje viharja v puščavi... Luč! še za trenutek tihota. Gledalci so ganjeni. Potem se vse izprevrže v nezaslišano ploskanje, ki ne po-nelia... noče gu biti konec. V loži sedi ženska... mlada m lepa. Tiho se smehlja. Glavna igralka zraven nje: režiser filma josef 'on Sternberg Ona se samo smehlja... ganjena je... še go\oriti ne more... To je ona! Ona mala girl: ona tretja ua levi. To je ona! Ona — Marlene Dietrich. Buster Keatou v filmu „Kuj bi rekli, če bi vam sluga vsako jutro pripeljal k postelji \ rečo pisem s prošnjami za avtograme in sto drugimi malenkostmi'' Kaj bi rekli?" Tako je dejal Buster keatou. ki mu je znan časnikar rekel, da mora biti pra\ lepo, če je človek filmski igralec. In še je dodal: ..Toda to je še najmanj. To vza- me .komaj' štiri do pet ur na dan. Podpisi namreč. Na druge reči komaj utegnem pomisliti. Sto ur na dan bi moral imeti časa, če bi hotel vsaj majhnemu številu svojih prijateljem odgovoriti na nešteta vprašanja, ki mi jih zastavijo. In če bi hotel ustreči vsem prošnjam za podpore! Desetkrat več bi 1110 ral zaslužiti in še bi bilo dosti pre- malo. Zadnjič sem dobil pismo. Ne 'eni. kako mi je prišlo v roke. Iz No\v-Yorka je prišlo in s precej energično pisavo je prosil neznan gospod, ki se je izdajal za brezposelnega filmskega igralca, naj mu pošljem filmsko kamero, da napra- vi z njo film. s katerim bi zbudil pozornost kake družbe in preskrbil krnim sebi in še nekaterim brezposelnim umetnikom. Mož me je zanimal že zaradi te-ga. ker je hotel na tako iznajdljiv način doseči slavo. Pisal sem v New Vork. naj se o njem informirajo in izvedel sem... ... da je trgovec s starimi fotografskimi in filmskimi aparati. Mislil je, da mu kar tako pošljem kamero. ki jo bo potem lahko prodal. Mogoče bi bil še čelo z mojim imenom reklamo delal. In takih pisem je dosti. t':e bi se hotel o vsakem prosilcu posebej informirati, bi jih bilo prav gotovo pol, ki kakršnekoli podpore ne bi bili potrebni. Potem deset, petnajst ur dela v ateljejih. V vročini reflektorjev in prahu' Pot ti lije s čela in niti obrisati si ga ne smeš, da ne pokvariš posnetka. Sicer smem jug marsikaj, česar drugi ne smejo, a ' endar... O filmskih igralcih pravijo, da so slabi zakonski možje. Ni čudno. Komu se ljubi ukvarjati se z domom, ko pride izmučen od delu in si želi počitka in samo počitka? Samo zato je toliko ločitev zakonov med filmskimi igralci. Otroci so edino, kur vežejo igralca na dom. Jaz to dobro vem. Meseč, dva. na leto se lahko odpočijem. Težko čakam te dni, a \endar mi postane po nekaj dneh dolgčas. To je prekletstvo filma. Kakor pri gledališču. Kdor je na deskah izrabil par podplatov, ne gre več z njih. Kogar so osvetlili reflektorji, se jim ne more odvaditi, čeprav slepe. ^ idite, tako je pri filmu. Ni tako lepo kakor mislite, in vendar ga ljubimo vsi. Ni denar kar nas vleče k njemu. Ne, ne, še dolgo ne. Kakor nočni metulji smo, ki se zaganjajo \ luč. dokler ne oslepe in ne padejo v globino. Iz luči reflektorjev \ globino pozabljenja." Greta jim ne da miru... Pred kratkim se je za Greto in proti njej v Ne\vyorku zgodilo spet nekaj podobnega kakor zadnjič, o čemer smo že pisali. V švedsko-ameriškem listu »Severna zvezda" je neznan člankur napisal, da je .Greti Garbo pri filmu odzvonilo. Trdil je, da je njena umetnost katastrofalno nazadovala in da je v govorečem filmu njen glas nemogoč. Komaj je ta članek zagledal luč sveta, že je bilo uredništvo prenapolnjeno s pismi, ki so bila po večini namenjena piscu tistega članka. Ameriški Švedi so razen tega priredili več protestnih shodov. Ko je na nekem shodu dejal eden izmed govornikov, da je v nepovoljnih kritikah vendarle precej resnice, so gu razburjeni oboževalci Grete pošteno pretepli. (Politika) Filmski drobiž Načelnik policije v l.osangelesu I' i 11 s je zvedel, da ji- neko znano filmsko podjetje v Hollywoodu ponudilo Al n C a pon u I milijon dolarjev, če odigra glavno vlogo v novem detektivskem filmu. I)a to prepreči, mu je po ukazu vlade sporočil v časopisju, nuj se nikar ne prikaže na ozemlju I lollvwooda. ker ga bo dal takoj aretirati. W a u - W a u groteske, kjer igrajo glavne vloge psi. so povsod, kjer so jih igrali, zbudili dosti pozornosti in smehu. Zdaj smo zvedeli, da so nedavno napravili nov tak film pod naslovom ..Kriminal", kjer nastopajo psi kot detektivi in razbojniki. Film je poln komičnih prizorov in kaže. kaj se lahko napravi s psi. če so \ dobri šoli. \ filmu ..Preiskava", ki ga bo režiral Siodmuk, bo igral glavno vlogo Gustav F r ii h 1 i c li . ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike, kjer je bil za nekaj časa angažiran. Gosja pastirica Nadaljevanje z 229. strani no bi nikoli dosegla svojega namena. Že neštetokrat seru prosila, da bi v gledališču preizkusili moj glas, a nikdar mi ni uspelo priti do ravnatelja. Sicer nisem gosja pastarica, toda moj glas ste vendar culi. in videli sle me tudi, in to sodim. je najvažnejše. Isti glas sem imela včeraj kot vaščanka in gosja pastirica, isti glas imam tudi danes v tej obleki, kol uradniška liči. In postavo in vnanjost tudi. In kakor je bila včeraj gosja pastirica pripravljena sprejeti vašo ponudbo, tako je tudi danes z uradnikovo hčerjo, zakaj pevka je končno v obeli primerili isla. In zči petje vam vendar v prvi vrsti gre!'* In so res sklenili pogodbo. Lažna gosja pastirica je dobila mesto v Veliki operi. Iu ravnatelju se ni bilo treba prav nič kesati, zakaj opera je z njo res pridobila prvovrstno pevko. To se je dogodilo leta I905 prav tako pa bi se lahko tudi danes in kdajkoli. FILMSKA VPRAŠANJA 1. Kdo je odkril režiserja Steni-herga? 2. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu ..Glavna atrakcija"? I. Kdo je igral glavno moško vlogo v filmu ..Na drugi strani življenja" (..Živi mrtvec")? 4. Pri kateri filmski družbi igr« Nils Asther? i. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu .,Trader Horn"? Odgovore na ta vprašanja sprejemamo prvih šest dni po izidu lista. Za pravilne rešitve razpisujemo za nagrade 20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ igralcev in igralk družbe MGM, ki jih razdelimo med 10 reševalcev. Rešitve brez kupona gredo v koš. Zaradi urednikove odsotnosti prinesemo odgovore in imena nagrajenih iz H. številke \ prihodnji šie-vilki obenem z rešitvami in nagrajenimi iz velikonočne številke. Tudi filmska pošta pride na vrsto prihodnjič. Prosimo čitatelje, da nan: to oproste. NIMAM DOBRE KAVE 'D06ITC DNEVNO 3VEŽL PRAŽENO LEN rth tvd. B MCTCH itCM/H, vocmov m s. KRIŽANKA ABCDEFGH O KlItEII VheJl tHAr fic ali Klit . najleUdjujk KlIiAMAfTDEU IJUBljAMA DAlMAIlHOVAll ■ V > 3 M ti c Sh n *-KUVERTA sl LJUB LIANA »" > O Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Ve'ikan-ska izbira. Skrajne cene. 1 a H •2 ■ R H 3 ■ H 4 R H 5 R H 6 H 7 ■ 8 ■ BR 9 a ■ R 10 H R 11 H 12 B 13 H Vodoravno: I. Ostrina; zločin, 2. Kraj pogubljenih; 3. Zaimek; prislov; kvurtu; 4. Del kolesa; del obleke; 5. Medmet: okusnost; 6. Reka v Rusiji; mesto na Finskem, 7. Država v USA; 8. Ploskovna mera: nikalnica; 9. Mesto v Indiji; lir; 10. Čutilo; ov; grška črka; II. Lasje, država v Indiji; 12. Sveta slika; zaimek; 13. Prebivalec starogrškega mesta na Siciliji. Navpično: A. Kraj pridobivanja soli; kemična spojina; B. Popis; film Murv Pickfordove; C. Zaimek; stroj: I). Skupina popotnikov; žensko ime; L. Okrasitev; star prislov: K. Stroj; G. Izdelovalec dragocenih gosli; oster predmet; H. Hrib pri Beogradu; jed; I. del obleke; tednik. Rešitev križanke v zadnji številki Vodoravno: 1. Polovičar; 2. Ob, beR, ve; 3. Sni, San; 4. Tragedija; 5. Jalen; 6. Jo, pol, od; 7. Ala, oko; 8. Ela; 9. Ir, pet, le; 10. Ko, ilo, in; U. Kum; 12. Sel, bar; 13. Ena, ona. — Navpično: A. Postaja, Ik, se; B. Obir, oliKocen; C. Nai. la: D. Ob. Gap, epik; E. Veselo Aleluio; F. Ir, del, atom; G. Sni, bo; H. Java, Okoličan; I. Renaldo. en, Ra. Foto aparate in potrebščine dobite v naivečji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 ZahtevaRe ceniki Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena le postal znak nepozaben. ,,Znamka Oetker“ Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjili cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanillnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ..prosvitljenim*' gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila. mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj. In v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetkcr-Jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetkcr-ievl fabrlkatl, ker se če-sto ponujajo mani vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čal, šartllc, torte In pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanllinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in nalfinej-ših močnatih jedi. šartljev, peciva, tort 1. t. d. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor Je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost ni tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja zn konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarju Vladimir Goruzd; tiskajo J. Ulasnikn nosi. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani