595. štev.
V Ljubljani, sreda dne 20. avgusta 1D1E.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„L>AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravni St vu mesečno K 1'20, z dostavljačem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70.
Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	1:!
:::	Telefon Številka 118.	::s
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarfev.
ir	Uredništvo in upravnišlvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-m pust. — Za odgovor je priložiti znamko, itt
Telefon Številka 118.
K
k:
Pozakijučenjumiru.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad. 3. (16.) avg. 1913.
II.
Poljski pridelki Macedonlje in stare Srbije.
V novih krajih razširjene Srbije ie zemlja zelo rodovitna, zlasti ob reki Bregalnici in v Vardarski dolini.
še celo iz Srbije se vsako leto pošilja velike množine krasnih in izbranih jabolk in druzega sadja na Nemško in Francosko, brez ozira na druge poljske pridelke in na zelo razvito živinorejo.
Tudi žito je Srbija izvažala v obilni množini, le zadnji dve leti ie vlada pokupila vse žito in ga spravila v okraine žitnice.
Okrog Cevčelije. Gumendže in D'ojiranskega jezera, v katerem se nalovi mnogo žlahtnih rib vsako leto, se nahajajo znameniti vinogradi, ki so nasejani še vedno s starimi trtami, kljub temu pa zraste na teh trtah tako krasno grozdje, da je posamezna jagoda čestokrat večja kot oreh. Ker ie podnebje milo tudi v pozni jeseni, se pušča grozdje kar naidalje na trti in tako imajo bogatejši sladkosnedneži celo o božiču sveže grozdje na mizi.
Poleg tobačne rastline, vspeva-jo tudi pomeranče, limone in smokve.
Toplice.
Nedaleč od Skoplja leži v prijetni dolini mala vasica, obdana od treh strani z gozdovi, v katerih senci se razprostirajo obširna in rodovitna polja
V tej vasi, ki šteje kakih petnajst številk — med njimi šest turških — se nahaja topel in zdravilen vrelec, katerega upravlja skopljan-ska država v imenu srbske države.
Država je pustiJa po strokovnjakih preiskati ta vrelec, ki so«se vsi zelo pohvalno izrekli o zdravilnih učinkih te vode.
Te toplice ima sedaj v najemu priprost gostilničar, ki je — svojemu znanju in sredstvom primerno ■— te toplice tudi »uredil.«
Nedaleč od toplic pa se nahaja tudi vrelec naravne mineralne kisle vode, katerega tudi izrablja isti gostilničar.
Tudi ta voda ima mnogo zdravilnih snovi v sebi in z njo bi se moglo uspešno konkurirati po celem Balkanu, posebno še, ker je kraj oddaljen od skopljanske postaje komaj pičli dve uri.
Ker je srbski vladi mnogo ležeče na tem, da se te toplice kot prirodno zdravilišče — dvignejo na Orientu na prvo mesto — bi bila pripravljena — prepustiti celo vas z vsemi pripadajočimi zemljišči in del
gozda pod zelo ugodnimi pogojii kakemu slovanskemu konzorciju ali delniški družbi, ki bi se ustanovila v ta namen.
Zgraditi bi bilo treba nekoliko vil, napraviti bazen in druge kopališke, zdraviliške in športne naprave, pri tem pa obdelovati polja, ki bi naravno krasoto še poveličevala, pridelke in kislo vodo pa bi se izvažalo.
Gotovo je, da bodo kapitalistični krogi porabili tudi to priliko, kakor mnogo drugih, da izkoristijo bogate vire dohodkov, ki se odpirajo sedaj v prenovljeni in oživljeni Srbiji.
Tembolj pa je želeti, da bi se poprijeli te misli Slovenci in sicer poljedelci, ki bi sami opravljali svoja poljska dela in osebno nadzorovali napredovanje podjetja, ki bi se jo postavilo pod dobro upravo, Izvoljeno od njih in izmed njih samih z dobrim strokovnjakom in zdravnikom na čelu.
S premišljeno organizacijo dalo bi se spraviti zadostno število poljedelcev, ki bi imeli kako svoto na razpolago in postopno bi se dvigalo podjetje bolj in bolj in bi se gotovo obrestovalo tekom razmeroma kratke dobe s 50 odstotki.
S tem bi nastala slovenska naselbina. ki bi potrebovala sčasoma tudi obrtnikov, trgovcev, uradnikov itd.
Sprožil sem to vprašanje v javnosti predvsem zato, ker se je že nekaj poljedelcev obrnilo name radi nakupa zemlje v novih kraiih, drugi vzrok je pa tudi to, ker je vsled ved-nih gospodarskih polomov na domačih tleh, katere polome je zakrivila v prvi vrsti naša nesrečna »kranjska politika«, popolnoma uničena slovenska podjetnost in se odpira nova perspektiva za vspodbudo podjetnega duha na porajajočem se Balkanu.
Službena mesta..
Sočasno se pa moram dotakniti še drugega zelo perečega vprašanja, namreč vprašanja služb.
Razumnemu in prevdarnemu človeku bi zadostovalo, ako bi mu rekel na kratko:	o
»Človek, ki sl služiš kruh samo s peresom, nikar na Balkan, vsaj seda} še ne, dokler se ne odpro nova podjetja!«
Vem pa, da jih je mnogo takih, ki hočejo z glavo skozi zid, misleč si, da tu gospodarji kar po ulicah love ljudi za službe.
Koliko potov, koliko priporočil in protekcije le treba, predno se spravi dobro kvalificiranega Človeka do kruha, kaj šele človeka, kateremu je domišljavost izpodrinila vse. kar je kdaj vedel in znal.
Uradniške plače so strašno majhne, od teh pa še jemlje država po 8 odstotkov osebnega davka
vsak meseg in to od vsakega, ker fle zemljiški davek zelo minimalen.
Mnogo bolje je za delavce in obrtnike. Ti imajo dela dovolj, posebno sedaj in prav želeti bi bilo, da bi prišel v Belgrad kak sposoben gostilničar in tudi drugi obrtniki.
Ker igra v Srbiji protekcija naj-merodajnejšo vlogo, rekrutiralo se ie vse uradništvo edinole iz vrst vladajoče stranke, drugi pa so morali zapustiti državo ali pa živeti od — zraka. Sedaj se je v tem oziru, iz potrebe, zboljšalo v toliko, da se zahteva samo srbsko državljanstvo in ne tudi strankarsko pripadnost
Za privatne službe pa je sploh vsak uradnik, kdor ne zna francosko, manj vreden, dasi bi y svojem poslu tega jezika nikdar ne rabil, švabščina je pred francoščino čisto pod psom.
Znani so mi državni uradi, v katerih je občutna potreba po spopol-nitvi osobja, toda državni proračun le izčrpan In do novega leta ne smejo in tudi ne sprejmejo nobenega uradnika ali delavca v službo.
To isto je pri železnici, vendar tu si ge z raznim formalnostmi znajo pomagati iz zagate, ako gre za pisarniško moč, ki Ima visoko pro-tekcijo.
Slovenca, železniškega elektrotehnika, pa bi vsprejeli v službo vsak čas, kdor se čuti poklicanega v to in da jc zmožen samostojno voditi in nadzorovati vsa elektrotehniška dela po sistemu avstrijskih železnic, naj se obrne za nadaljna pojasnila na naslov: Fran Radešček, Belgrad. Razume se. da bo plača pač odgovarjala službi kot elektrotehničnemu vodji za vse srbske proge. Delavcem s peresom pa ponavljam: potrpite, morda se tudi za vas odpre polje delovanja v Srbiji, ali v doglednem času ni upati na nikako izpremembo. za sedaj je le za manu-elne delavce in za praktične poklice.
Mirovni delegati.
Danes, v soborto dopoldne, ob 10. uri so se pripeljali mirovni delegati na parniku »Srbija« po Donavi iz Bukarefta.
2e pred določeno uro pričakovala je prihod parnika velikanska množica Bejjrrajčanov in mnogo avtomobilov in kočij.
Ko se je parnik približeval, za-orilo Je na obali iz tisočerih grl fre-netično klicanje in čim je parnik pristal, zročila je mlada Starosrbiijanka vsakemu delegatu po en venec rož.
Črnogorski brigadir Vukotič je dobil venec z napisom: »Pokoljenje za pesnm stvoreno, vile če se grabit u vjekove, da vam vence dostojno opletu.«
Venizelosu, grškemu ministrskemu predsedniku je bil posvečen napis:
»Ti mudroščum, a Tvoj narod vHeštvom, pokazaste se dostojni an-tičkih Jelina!«
A Pašiču:
»Buduči naraštaji i istorija dostojno Če oceniti Tvoje veliko delo!«
Nato je pozdravil delegate predsednik občime bel grajske g. Davido-vič y imenu mesta, nakar so zavzeli gostje in druga gospoda svoje prostore v avtomobilih in kočijah ter se odpeljali med gostim špalirjem navdušenega občinstva v Hotel Moskva, kjer se je g. Pašič ločil od družbe in se z avtomobilom odpeljal na s v£j dom, okrašen s cvetjem in pozdravIjan od občinstva.
Ob 1. uri popoldan Je bil »menu« v Grand Hotelu, nocoj pa te bila večerja v dvoru, na kateri so bili tudi poslaniki Rusije, Francije, Nemčije, Anglije in Italije. G. Ugron se ie baje oprostil, ker je — bolan.
Mesto je zvečer slavnostno razsvetljeno in nebrojne kočije in I avtomobili švigajo po mestu in mno-j žice ljudstva se naslajajo ob zvokih godbe pred kraljevo palačo, katere
Priprt va za katoliški shod.
Reklama:
Halo, — halo — haloool
okna se žare od neštetih električnih žarnic.
Za pogostitev belgrajske garnizije, ki se vrača Iz zmagoslavnih bojev, pa Je tudi odobren kredit 50.000 dinarjev.
Tako Je prav, saj si ne morejo ničesar očitati.	Mars.
Spominjajte se dijaškega društva „Domovina" /
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25.
Samo! K 410.
Samo! K 410.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine —po jako nizkih cenah. zz__.
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Ah, Burginjon je stal pred tem, kar je bilo nekdaj njegovo koncerti-šče: zdaj so se videle samo Še razvaline.
Začele so bile opustošenje granate. ostalo pa je oprav.il požar ...
In ko so se nabrali drug za drugim umetniki, godci in vse osobje. ki se je skrivalo svojih osem dni, kakor je vedelo in znalo — se je izvil vsem enoglasen vzklik potrtosti.
Samo Burginjon — on, ki je iz-Kubil vendar največ! — se ni genil. niti ni trenil z očesom.
Kot pustolovec, vajen nestalnosti sreče, mož, ki je bil začel svojo pot koj natakar, obogatel parkrat in obubožal 'stotolikokrat, je mislil Burginjon samo na to, kako bi si pomagal spet na noge.
»No, nakokodakajte se že enkrat!« je zagodrnjal in skomizgnil z ramami. »Ali mislite, da nam je s tuljenjem kaj pomagano?«
»Toda dovolili bodo odškodnine. Vlada nas vendar ne more pustiti v tem položaju. Saj so zapalili bajt.Q nieni lastni kanoni!...«
»Vlada?... Pravdala se bo deset mesecev, in nazadnje mi nakaže
dva tisoč frankov. Eh, moj dragi, lep osel bi bil, ako bi čakal na njo. Ne. ne, človek se mora obrniti drugam, ne da bi tratil svoj čas in s.vojo mladost.«
»Kaj namerjate torej storiti?...
»Ravno sedaj Čakam arhitekta, ki sem mu napovedal sestanek. Zopetna otvoritev »Sto norosti« čez mesec dni mora biti glasoviti dogodek ... in ako bo tudi.«
»Bravo, bravo, gospod ravnatelj!« so vzkliknili poslušalci, pomirjeni o svoji usodi.
»Med tem seveda vam dam dopust, prijatelji... mesec dni dopusta. Porabite ga v to, da se pozdravite in ^okrepite, kar se najbolj da. Naj-brže ste potrebni tega, ko ste se sladkali toliko Časa s podganjo obaro in pečenimi fijakarskimi konji.«
»Kaj pa bo z denarjem ta čas, gospod ravnatelj,« se ie pošalila neka pevka. Ali dobimo predujem pri vas? ...«
»Veš, kaj, hčerka moia: ako bi računala samo s vem, kar zaslužiš tu, ne bi irnela v ušesih kamenja, ki ga vidim. Ostali pa naj delajo, kakor vidijo mene: snujejo naj načrte.«
In ko je nastalo mrmranje;
»Pred vsem, otroci — vojna, ogenj in sploh kaka višja sila me odvezuje sklenjenih pogodb — to stoji črno na belem v naših koutraktih. Pojdite domov in prečitajte, ako ne verjamete. Ne dolgujem vam torej ničesr.r, Ce vam ni po volji, poiščite si mesta drugje. Ako hočete ostati.
mm m
vrnite se čez mesec dni. In zdaj — dovolj o tem. Evo — rnoj stavbenik in arhitekt že prihajata. Z Bogom, do svidenja čez mesec. Vi, Florestan pa ostanite. Imam vam še nekaj povedati.«
»Kaj neki. gospod ravnatelj?« je vprašal stari režiser, ko je odšla ostala družba v precejšnji nezadovoljnosti.
»Vi se vrnite čez štirinajst dni. Kup stvari bom imel za vas.«
»Pa do takrat?«
»Do takrat se pojdite izprehajat. kakor ostali. Ah! Počakajte.«
Pobrskal je v žepu svojih hlač, kamor je dajal po navadi denar.
Izvlekel je petinsedemdeset frankov.
»Vam plačam za štirinajst dni, ki sem tako neumen, da mi je do vaše butice — trapasta ideja, kaj ne? ...«
»Ah, vrl mož ste, gospod Burginjon!«
»Preklicano! Ako ne bi bili koristni in se jaz ne bi bal, da vas pobere kak konkurent — to bi videli, kak vrl mož sem jaz. vi stari trubadur!«
Zdajci so mu vztrepetale debele ustnice:
»Uboga Olimpija — tudi njej bi bil plačal za Štirinajst dni!«
Toda genotja pri njem niso trajala dolgo:
»Saj sem vam rekel, da ie ne nadomestim. Ta. ki sem jo posadil na njeno mesto, ie mula. Poiskati si
moram drugo. In da bi imel človek dvakrat tako srečno roko...«
»To je isto, kakor s Parižanko, gospod Burginjon; tudi nje ne boste mogli nadomestiti...«
»Prokleto bi si premislil dandanašnji!«
In dodal je — v največje začudenje Florestanovo:
»Ali mislite, da pojde to vedno tako naprej — venomer tiste rdeče pesmi?.., Oh, vi stari tepec! Samo enkrat naj storim to sedaj, pa mi za-pro bajto, preden mine štiriindvajset url... Ne, ne, izpremeniti bo treba repertoar, in prav temeljito. Lahko noč, arhitekt je tu. Vrnite se čez štirinajst dni — takrat vam povem kaj novega.«
Florestan se je vinil domov vts razigran, kljub presenečenjem današnjega dne.
Štirinajst dni — to je bilo dobre tri dni več nego je potreboval, da preseli Marto in malo Oilbei to in pohiti nato pogledat tja dol. na loren-sko stran.
S skrivnostnim smehljajem se je pojavil v ulici Recole:
»Novice vam prinašam, Martiča.«
»Ah!« je dejala ona in ga pogledala vprašujoče.
»Pred vsem je tu petinsedemdeset frankov, ki jih nc dolgujem nikomur in ki nai bodo za dva tedna, ki se začeniata z današnjim dnem.
»Ah! Bili ste tam doli? Pa se vrnete tja?«
»čez štirinajst dni, ne prej; a Burginjon mi jih je plačal vseeno. To je dobra novica.«
Nadaljeval je nekoliko obotavljaje:
»Imam pa še neko drugo. Povedal mi jo te čisto slučajno onile Ta-tor — saj se ga spominjate, komik Je...«
Se zdaj mu je trepetal glas, ko je nadaljeval:
»Podlost, ki naju ie zadela pred dvema mesecema, saj veste... tista podlost se je zgodila uro nato, ko ie Tator povedal Teodorju in Parižanki, da imam pri sebi mlado žensko in otroka...«
»Oh!...«
»Takrat jc prišlo med Teodorjem in Parižanko — zaradi vas tako-rekoč — do ljubosumnega nastopa, ki ga ni	razumel niti Tator	niti	kdo
drugi, a	po katerem sta	odšla	0114
dva drug za drugim...	in	kaj	se
nama je	zgodilo potem,	se	spomin-
jate sami... Vidite, Marta, nikoli ne bova izvedela, kdo naju je ovadil, Teodor ali Parižanka.«
»Saj je boljše, da ne izveva.« je dejala ona krotko. »Moliva rajša za njiju, ki sta mrtva.«
»Bog naj jima bo milostljiv sodnik ...«
»Kakor jima odpuščam tudi jaz od vse svoje duše,« je dejala Marta in stoiila križ.
(Dalje.)
Resolucije
Sprejete na shodu slov. strokovnih organizacij v Ljubljani dne 17. junija 1913.
1. Uvažuje da je narodov dobrobit odvisen od gospodarskega in so-cijalnega napredovanja vseh ljudskih stanov.smatramo za nujno potrebno organizacijo stanov po poklicu In po strokah.
Delavsko vprašanje.
2. Poživljamo delavce in uslužbence vseii strok naj se trdno in z zaupanjem oklenejo svojih stanoVr. skih organizacij, ker edino na ta način jim je mogoče posyedočiti svojo stanovsko zavest in braniti svoj interes. Slovenski delavci, delavke in uslužbenci vseh strok spadajo le v stanovske organizacije.
3. Tem' organizacijam priporočamo, da posvete kolikor mogoče največje brige izobraževalnemu delu med svojimi člani.
4. V spoznavanju, da je slovenski narod po svoji pretežni večini maloagraren narod, da naraščajoča industrija priteguje na se zmirom večje mase, ki jih poljedelstvo ne more več preživljati, da se vsled tega rnnože vrste nekvalificiranega in-dustrijalnega delavstva, da nove razmere,- katere tako nastajajo, spravljajo kulturno zaostalega delavca v odvisnost od tujega kapitala, ki v mešanih krajih tlači slovenskega delavca ne samo gospodarsko temveč ga tudi v narodnem pogledu demoralizuje, da vsled izpodrivanja d.'malega delavstva postaja za slovenskega delavca in uslužbenca narodno vprašanje v vedno večji meri krušno vprašanje, da je posamezni slovenski delavec v boju proti tem mogočim nasprotnikom izgubljen, ako je prepuščen svoji usodi, da je tedaj potrebno, da si išče slovenski delavec <n uslužbenec pomoči in zaščite v združitvi sebi enakih, proglaša kongres kot edino sredstvo uspešnega zastopanja stanovskih interesov slovenskih delavcev in uslužbencev proti vsem njegovim izkoriščevalcem kolikor mogoče ozko združitev vseh na narodni podlagi osnovaHih. nepolitičnih strokovnih organizacij in čim najboljše izvajanje načela skupnosti v vodstvu in enot-
» nostl dejstvovanja. V to svrho izvoljeni pripravljalni odbor naj po možnosti na prihodnjem kongresu predloži pravila »Zveze slov. strok, društev ali organizacij na narodni podlagi.«
5. Priznavamo nujno potrebo mladinske organizacije na Slovenskem. ki bi skrbela za vsestransko izobrazbo svojih članov v narodnem, vzgojeslovnem in socijainem oziru in bi na ta način pripravljale krepak naraščaj strokovnim organizacijam na Slovenskem. Obstoječe mladinske organizacije naj se organizujejo enotno ter razširjajo svoje delovanje po vsem Slovenskem.
6. Priporočamo stanovskim društvom, kakor trg. sotrudnikom in drugim, ki imajo več društev istega smotra in cilja v raznih pokrajinah in mestih,, naj se združijo v celoto, pu vzoru strokovnih organizacij.
7. Priporočamo N. D. O. in N. S. Z. naj si določita svoj delokrog in si urede svoja stremljenja tako, da se njuno delo ne križa; priporočamo pa v prvi vrsti, da se združita v eno organizacijo.
8. Izrekamo željo, da slov. narodne strok, organizacije stopijo v
solidaren stik s češkimi narodnimi in socijalnimi strok, organizacijami.
9. Obrtni zakon, kakršen je sedaj v veljavi, ne odgovarja duhu časa in potrebi del. ljudstva. Zahtevamo tedaj zlasti, naj se preurede določbe glede službenega razmerja in odpovedi med delodajalci in delojemalci, naj se uvede 8urni delavni čas za vse indstrijalne delavce in vse industrijalne obrate. Odpraviti je krivičnost sedaj obstoječih poselskih redov. Avtonomne občine se pa poživljajo. da ustanove bolniške blagajne za posle.
10. Socijalno zakonodajstvo in zlasti zakonodajstvo o bolniških blagajnah, o zavarovanju delavstva proti nezgodam, o starostnem zavarovanju, o zavarovanju za brezposelnost in onemoglost industrijalnega delavstva smatramo ne le kot eno najvažnejših socialno - političnih vprašanj, temveč z ozirom na malo-številnost in socijalno sestavo slovenskega naroda naravnost kot eminentno narodno vprašanje. Poživljamo tedaj vse narodne poslance brez razlike strankarske pripadnosti, naj zastavijo vsa parlamentarna sredstva, da se vendar enkrat v tem pogledu vresničijo znani in že sfari, upravičeni delavski postulati.
11. Priznavamo polno enakopravnost ženske z moškim v javnem življenju.
12. Gradnja delavskih hiš iti malih stanovanj sploh je ena najvažnejših nalog slovenske komunalne politike.
13. Zadružništvo tvori važno sredstvo za izboljšanje gospodarskega in vobče družabnega položaja delavskih slojev. Izkušnje mnogih kulturnih narodov dokazujejo, da delujejo v tem smislu posebno uspešno konsumne zadruge, ki tvorijo s svojimi centralnimi organizacijami tudi najzanesljivejšo podlago za zadružno produkcijo. Delovati je torej na to. da se slovensko ljudsko, oso-bito slovensko delavstvo pouči o gospodarskih in družabnih koristih konsumnega zadružništva in se pripravijo tla za ustanovitev narodne delavske zadružne organizacije.
Štajersko.
ščuvajo in grozijo. Ker se je v
zadnjem trenotku pričelo tudi med Slovenci živahno delati za prisostvovanje ob priliki otvoritve novega državnega mostu, so pogtali naši nemčurji čisto iz sebe in .kar najti ne morejo prave poti, da bi Slovencem izdatno onemogočili ta dan priti do splošne veljave. Ker drugače ne gre, pišejo, da hoče par jugoslovanskih hujskač v uporabiti priliko v jugoslovansko ščuvanje! Da bi nas pa po možnosti zatajili pred svetom, govore, da nas ie tako malo, da moramo poseči po — Potemkinovih vaseh. S poslednjim hočejo reci. da nas je tako malo, da moramo svojo narodno moč v Mariboru za ta dan gele umetno spraviti do veljave. Seveda. če bi bili mi, mariborski rene-gati, bi res ne mogli drugače priti do veljave. Kdor pa le mimogrede pozna razmere pri nas, ve, da teinu ni tako. pač pa nasprotno. K vsemu temu še milostno dostavljajo, da nam je sicer prisostvovanje pri tej otvoritvi dovoljeno, a hkratu nam še grozilno pristavljajo, da se »moramo tiho, mirno in dostojno obnašati, ce ne bi se moralo poseči po sredstvih, ki bi nas prisilila, da ta dan respek-tiramo nemški značaj Maribora.« Je to seveda velikansko protislovje: na
eni nam očitajo, da borno jtiorali poseči po »Potemkinovih vaseh«, na drugi pa groze z nasiljem — če ne bodemo molčali. Iz vsega tega groženja In ščuvania sledi dovolj jasno, da moramo biti Slovenci na tej slavnosti zadostno zastopani, če nočemo, da doživimo velikansko narodno ilamažo, blamažo, ki bi bila tem ob-čutnejša, če bi se posrečilo našim nemčurjem, ta dan brez ovire kot edini reprezentuiočl faktor nastopati pri otvoritvi tako, baš za nas Slovence velevažnega prometnega sredstva. — Vrh tega pa moramo tudi skrbeti, da bomo v dekoraciji mosta imeli svoj narod zastopan. Čim bo most okrašen z nemško trobojnico. je naša častna dolžnost zahtevati, da bo tudi slovenski trobojnici odkazano mesto, ki Ji gre na slovenskih tleh. Ce bi na merodajnih krajih temu ne hoteli zadostiti, bi morali z vso odločnostjo zahtevati, da se tudi nemške trobojnice ne razobesi. Če pa bi §e slednje zgodilo brez slovenskih barv, bi tudi mi ne stali za kakšne morebitne čine nepremišljenosti. Seveda bi potem tudi morali zavračati vsako odgovornost od naše strani, prepustiti pa bi jo morali na rovaš našim nemškim meščanom, ki s svojim renegatskim šovinizmom tirajo vse skupaj do skrajnosti. Kar nas pri vsem tem mora veseliti, je okolnost, da se v nemški boljši družbi opaža vedno večji in očitnejši odpor napram vsenemške-mu izzivanju. So ljudje strogo nemškega pokoljen-ja, ki ščuvanje »Nemcev« našega mestnega kalibra najstrožje obsojajo. Kdor bi mislil, da pretiravamo, dobi vsak čas njih imena na razpolago. Bilježimo zadnje radi tega, ker hoče peščica y F.d-mund Schmidovi ulici terorizirati vse ostale in ostalo, ki pride v tej aferi v poštev.
Otvoritev novega mostu. K otvoritveni slavnosti pride član cesarske rodbine, nadvojvoda Friderik. Visoki gost se pripelje v Maribor v soboto ob 2. uri 6 minut popoldne s posebnim dvornim vlakom. Na kolodvoru ga bo poleg raznih odličnjakov pričakovala častna vojaška stotnija. Nadvojvodov pobočnik (adjutant) grof Herberstein pa se pripelje že dne 22. avgusta v Maribor, da vse potrebno za sprejem nadvojvode uredi. Slavnostna otvoritev in blagoslavljanje mostu bo v času med pol 3. in pol 6. uro popoldne. Nadvojvoda se odpelje že v soboto, dne 23. avgusta, zvečer ob 6. uri zopet nazaj.
Ormož. (Ptujski »Žtajerc« v hudičevi koži.) V soboto zvečer, v temi, ko jc hodil okoliški čevljar Stojnico iz Ormoža v Pavlovce domov, mu je prišel na križpotju izven Ormoža v hudiča našemljen človek nasproti in ga pozval na dvoboj. Stojji-ko se je živega vraga res prestrašil. Na glavi je vrag nosil larlo z rogmi, v ustih pa žarečo gobo, velik kožuh z dvema kravjima repoma in v rokah veliko prekljo. Na prvi mah torej vragu res ni bilo težko prestrašenega Stojuka spraviti pod sebe in ga božati s svojimi vražjimi kremplji. Stoinko je že mislil, da mu bije zadnja ura, vrag ga je namreč davil z vsemi močmi 'n se povrh spuščal silen smrad od sebe (smrdelo je od šnopsa in starega, od podgan in dinge golazni parfumiranega kožuha). Končno pa se je Stoj n ku le posrečilo, se izviti in spraviti hudobo pod svoja kolena. Da sedaj Stojnkove pesti niso prizanašale hudobcu, je umevno. Namikastil je hudobca po čeljustih. da se mu je zareca goba zaletela v goltanec. Končno je hudobec, ne da bi se še Stojnku posrečilo, ga
spoznati, pobral pasja kopita in zbežal, kar so ga noge nesle, v bližnjo goščo. Dokument hudobčeve identitete pa ima Stoinko vsekakor v rokah. Ko sta se po zemlji valjala, je hudobcu padel iz žepa ptujski »Sta-jerc«, na katerem je zapisano ime znanega štajercijanca. Stojnko je vtaknil smrdljivega v žep. ker stvar preiskuje orožništvo, in ni vraga, katerega bi sedaj orožniki ne našli. Ko se bo posrečilo, spraviti hudobca na zatožno klop, poročamo njegovo ime, ker ptujski »Štajerc« bo gotovo vesel, zvedeti, kaj njegovi šnopsar-ski bratci po noči počenjajo.
Trbovlje. (Tukajšnje orožništvo je zasačilo neko po hosti se potikajočo tatinsko družbo. Orožništvu se je posrečilo prijeti samo nekega fanta Zupančiča, ki se je skril pri svoji materi in se potikal s tatinsko družbo. Govori se, da so v družbi tudi neke slaboglasne ženske. Pokradenih je bilo tu okoli že več stvari, a se ni moglo sumiti nikogar in najtj tatov. Tatinska družba jo je najbrž popihala dol na Kranjsko.
Sv, Tomaž pri Ormožu. (Smrtna nesreča na cesti.) Pred nekaj dnevi se je napotil posestnik Ivan Kranjc od Sv. Tomaža v Ptuj. Vozil se je s svojo ženo na enovprežnem kmečkem koleselju. Ko je privozil do posestnika Zmazeka, kjer zavije cesta nenadoma po klancu navzdol, je pognal, mesto, da bi bil zavrl, konja, da je pričel z veliko naglico dirjati po klancu navzdol. Isti čas pa je prišel po cesti SOletni, polglulii prevžit-kar, Jože Kuria. Kuria je preslišal Kranjčeve svarilne klice in komaj v zadnjem hipcu skušal uteči nesreči. Ker pa je bil preneokreten, je zadelo vanj oje, ga zvrnilo po cesti in konj ter voz sta zdirjala čezenj. Pri padcu se je zlomilo Kuriji troje reber nad srcem. Vsled te težke poškodbe in prestanega strahu, je Kuria naslednjega	dne	umrl, proti
Kranjcu pa so vložili kazensko ovadbo.
Boginska gora, (Detomor blazneža.)	Dne	11.	t. m.	je nenadoma
umrla	Bletna	hči posestnika Peper-
kota.	Dekle	je	bilo	neozdravljivo
bolno in vrhutega še popolnoma hromo in mutasto. Njen oče, Mihael Pe-perko. je kazal že nekaj časa sem sledove rastoče blaznosti. Tako je grozi! s požigom' in uboem, vrhu tega pa pretepal svojo ženo in sjna, a dne 8. t. m. je nanosil sena in slame ter stare obleke v hišo na en kup, ter vse skupaj zažgal. K sreči so bili navzoči domači, ki so ogenj že v prvem hipu zapazili in udušiti. Dne 11. t. m. pa je bil Mihael Pe-perko s svojim 15letnim sinom sam doma in delal v mlatilnici, doči.m je bila žena z ostalo služinčadjo na polju. Nakrat se je Peperko brez besedice odstranil, a se kmalu zopet vrnil. Sinu se je njegovo vedenje dozdevalo zelo sumljivo, kajti oče je kazal nenavadno zbeganost, plašlji-vost in bojazen. Nič dobrega sluteč je šel dečko, dasi mu je oče to branil, v hišo in našel tamkaj svojo 8let-no sestrico na postelji — mrtvo. Zblazneli oče ji je bil zvezal z ruto usta in nos, krog vratu pa ji je zadrgnil še drugo ruto. Seveda je fant takoj tekel do svojce in orožnike. Ko so mrtvo preiskali, so dognali, da je bila — zadavljena. Vrh tega pa je bilo opaziti po njeni glavi, licih, prsih. rokah itd. vse polno modrih in črnih lis. nastalih vsled okrutnega ravnanja blaznega očeta. Mihaela Peperka so odpeljali takoj v graško opazovalnico za blazne.
Železn. nesreča. Dne 15. avg. je imel Vabič, delavec linijske sekcije št. 3. na brzojavni progi med Laškim
trgom in Rimskimi toplicami opravka. Kar pripelje po progi tovorni vlak št. 980, katerega lokomotive bat ga je zadel s tako silo na glavo, da mu jo je popolnoma zmečkal. I/o-šli zdravnik je mogel le takojšnjo smrt Vabičevo potrditi.
Ljutomer. (Vlom.) Pred dnevi je nekdo vlomil v kopališko lopo tukajšnjega olepševalnega društva, ter pokradel perila za 212 K. Sumijo, da je to storil 25letni, brezposelni delavec Alojzij Lešnik, ki se je ob istem času klatil tam okrog, a kmalu na to izginil brez najmanjšega sledu.
V Pobrežju pri Mariboru je te dni ščuval neki koroški župnik Al-mer renegate proti Slovencem in jih spodbujal k delu za »Schulverein« in »Siidmarko«. Ne bomo tu niti v izvlečku podajali govora onega hujskača, konštatiramo pa žalostno dejstvo, da »Straža«, ta slovenski, »narodni« list, ni našla poguma, sc oglasiti. Seveda. 6e bi slovenski župnik govoril Slovencem (kot se je to zgodilo zadnjič v St. Jurju ob Južni železnici) v prid CMD., bi bruhala »Straža« ogeni in žveplo! Tako pa, ker je ščuval duhovnik-Nemec, ej dobila najbrže od zgoraj povelje »Kusch dicli!« in si ni upala ganiti se! Je to za klerikalno narodnjaštvo veleznačilno! Dr. Korošec, dr. lioh-njec i. dr. so tako strašno »narodni« in — mogočni gospodje, ampak tokrat jim je docela zmanjkalo toliko hvalisane korajže. Dobro so vedeli naši klerikalci, da pride Almer, da pride ščuvat, a niso se mu upali pokazati vrat, marveč trpeli so, da je ščuval v popolnoma mu tuji škofiji, torej v kraju, koder je užival gostoljubnost. In taki ljudje, kot so ti naši »narodni« klerikalci, hočejo braniti našo narodno mejo?! O, »Pfui Tenfel!«
Rok. Slatina. Najboljše smo se do sedaj Slovenci počutili v gostilni g. Ogrissegg. G. Ogrissegg ima poleg gostilne tudi mesarijo in je imel zmiraj pomočnika. Toda čujte! Sedaj so si pa to pravico tudi nekatere natakarice vzele iti tudi meso ven sekajo, samo s to razliko, da g. Ogrissegg na kile prodaja, natakarice pa kar črez in sicer je cena kosu 10 do 15 kron. Mislimo, da ima že okrajno glavarstvo to stvar v rokah in jiii nauči manire. Želimo, da se to spremeni, ker sicer bodemo primorani zahajati v druge gostilne. Toliko za danes.
Dnevni pregled.
4<aj čaka davkoplačevalce v jeseni. Davkoplačevalci bodo morali kriti 800 milijonov K izrednih izdatkov za armado. V to svoto se prištevajo tudi troški za tri nove vojne ladje, kojih vsaka bo stala 50 milijonov kron. Kanoni’ in druge takšne stvari, ki služijo za opremo vojnih ladij, vse to je že naročeno, če tudi stavba vojnih ladij še ni bila ustavno dovoljena. Namorska uprava dela brez ozira na parlament popolnoma protiustavno. Vlada bo parlamentu predložila vsa nedovoljena naročila da jih odobri. Razven tega bodo davkoplačevalci morali kriti, vsled zvišanja rekrutov za 40.000 mož nastale izdatke 50 milijonov in nadalje 80 milijonov vsako leto. Pa še novih kanonov. kasaren in bogve česa še bc treba, dasiravno je vlada lansko leto obljubila, da ne bo v tej smeri stavila novih zahtev. — In zastopniki slovenskega ljudstva, klerikalni poslanci, se bodo kar tlačili, kdo bo pieie dal dovoljenje obremeniti v Ameriko
Peklenšček.
(Spisal J os. Ciperle.)*
7.
Peklenšček je po naši ven poosebljeni princip vsega zlega, tudi hudobni duh sploh. Najprvo ga najdemo v staroperzijski veri. I u mu ie določil ustanovnik te vere Zoroaster ali Zarathustra jako odlično mesto. Zoroastrovi junaki so zbrani v tako zvani »zendavesti«. 'I u je opisan boj tme, katero predstavlja hudobni duh Ahriman, z lučjo, katero razširja Ormuzd, in kjer konečno zmaga luc.
Od starih Perzijanov so ga dobili Judie in pri teh šele se je prelevil v pravega hudiča. Pa še več. Judje so naredili iz enega peklenščeka kar na milijone večjih ali manjših peklenskih duhov. Ti so imeli poleg družili več ali manj peklenskih poslov tudi nalog obsedati ljudi. Pred 2000 leti je bila skoro polovica člove-veštva obsedena od hudičev. Ne smemo pa pozabiti, da se je smatral takrat vsak za obsedenca, kdor je bil malo prismuknjen ali božjasten, ali kdor ie imel sv. Vida ples. Celo omi-kanci so nosili takrat razne amulete, s katerimi so se zavarovali pred pe-klenščekom.
Kristus je. kakor pišejo evangelist! ozdravil mnogo obsedencev. On }e sploh rešil celo človeštvo oblasti
hudobnega duha. Toda njegovi nasledniki so ga spravili zopet kmalu v vso njegovo prejšnjo veljavo. Proglasili so na tudi bogove onih paga-nov, ki so se dali krstiti, za zle bogove. za zlomke ali hudiče. S to proglasitvijo so ujeli na tisoče boječih poganskih duš v krščanstvo.
Najstrašnejšo podobo je pa dobil peklenšček v srednjem veku. lu se je strašno mnogo besedičilo o njem, in tu je prav pridno obsedal ljudi, ki so se imenovali potem co-perniki in coprnice. Tudi popisali so ga tu čisto natančno. Rekli so, da je črn in kosmat, da ima kozlove ali konjske noge, kremplje, roge, kravji rep. grd obraz in dolg zakrivljen nos. Odkoder izgine, tam zapusti velik smrad.
V starih nemških pravlicali se pripoveduje, da se je prikazoval peklenšček ljudem v podobi meniha ali opata. K mladim devojkam je hodil kot elegantno oblečen kavalir. Večkrat se je pa tudi prikazal v kozlovi koži, pa tudi v drugih strahovitih podobah največ s kozlovimi nogami in rogovi.
Coprnice so izpovedale o njem, seve šele potem, ko so jih že strašno mučili, da ie prišel zdaj kot črno oblečeni gospod, zdaj s širokim klobukom, na katerem ie bilo dolgo pero. zdaj zopet čisto črn z rogovi, itd.
Toda dolgo niso bili cerkveni
učenjaki edini v tem. je li peklenšček iz mesa in kosti, kakor so ljudje, ali je samo duh. Dolgo, dolgo so se prepirali 6 tem. Vendar je prodrl sled-nrič o ni e m nazor, da nuna mesa. ampak da le gol duh. Rogovilil je pa peklenšček tudi v novem veku celo Lutra je hotel obsesti I oda ta se mu ni pustil, in pregnal ga je s tint-nikom. In tako —— piavl nemški pisa- i tpii _ bp nride danes se najložje s tfnto peklenščku do živega.	I
Koncem 18. stoletja so začeli ublaževati vero v peklenščka; nekateri cerkveni učenjaki so ga celo popolnoma izbacnili 1Z ‘^scanske veie, rekoč da so uravnane svetopisemske izjave o njem po tedanjih okoliščinah. Vendar dandanes se zopet veruie vanj ravno tako, kakor se ie varovalo v srednjem veku Videl ga je celo v devetnajstem stoletju slav-ni nemški teolog in slovstvenik Vilmar.
8.
Da danes vera v hudiča ni nič manj živa, nego je bila v srednjem veku. o tem je prepričal cel svet gla-soviti švindel Leona Taxila koncem prosvetljenega 19. stoletja.
Taxil je pisal izprva le spise, ki so nasprotovali cerkvenim naukom. A to ni dosti neslo, zato se je leta 1885. »izpreobrnil«. ter spisaval potem le stvari, ki so se popolnoma
ujemale s cerkvenimi nauki o peklenščku in o peklenskih duhovih. Pri tem delovanju ali prav za prav sleparenju sta ga podpirala Nemec dr. Hacks in Lah Margiotta. Med drugimi je spisal tudi knjigo z naslovom: »Spomini Mis Diane Vaughan, hčere hudiča Bitru«. Ta knjiga je največja lumparija, kar se je je zgodilo do danes. Pomisliti je le treba kako satansko predrzen je moral biti Taxil, da si je upal trditi koncem 19. stoletja, da ima hudič hčer. A še bolj se moramo pa čuditi strašni naivnosti cerkvenih krogov, ki so slepo verjeli tem izmišljotinam. Sam papež je pohvalil Taxila radi njegove delavnosti ter hranil njegove spise v svoji knjižnici. Pozneje je izdal še knjigo z naslovom »Hudič in ^revolucija«, katero je posvetil papežu Leonu, ki jc tudi sprejel to posvetila
Ves pobožni svet je verjel la-xilove izmišljotine. Nadškofje, škotje, med njimi tudi ranjki Missia, m duhovniki so verjeli to, ker se je l ax -lovo klobasarenje popolnoma strinjalo s tem. kar so že prej cerkveni učenjaki pisarili o tem predmetu; lajiki pa. ker so jim duhovniki zatrjevali da je to čista resnica. Duhovniki so bili obenem tudi najiskrenejši razširjevalci Taxilovih prismodam.
Seve Mis Diana Vaughan ni živela nkdar, in vendar ji je pisal kardinal Pargcchi 16. decembra 1895, da
ji pošilja po papeževem naročilu poseben papežev blagoslov, in da ie njeno izpreobrnenje eden najkras-nejših triumfov milosti božje. Skof Lazareschi je obelodanil članek, v katerem je jako toplo priporočal Ta-xiiove spise, in tedanji ljubljanski škof Missia ie provzročil, da so bili ti spisi prevedeni na slovenski jezik. Celo protiframasonski kongres v Tri-dentu leta 1896. se je priredil kot slovesna manifestacija vsega katoliškega sveta za razkritja Leona Ta-xila in Diane Vaughan. 1 a sleparija s Mis Diano in hudičem je prinesel Taxilu nad tri miljone frankov.
Ko je na takov način obogatel ta slepar, sklical je 19. aprila l&->7. v Parizu shod, na katerem ie povedal z največjim cinizmom, da je vse švindel. kar je pisal, in da je imel več kot 12 let ves katoliški svet za norca. Razjarleni duhovniki, ki so bili na shodu, bi bili Taxila gotovo ubili; a policija ga je ubranila. S tem velikanskim škandalom se je tako rekoč končalo prosvetljeno 19. sto-letje.
Kdor se hoče natančneje poučiti o Taxilu, naj čita »Slpvenqe« iz let 1895., 1896. in 1897. Tam so bile obelodanjene njegove lumparije.
9.
Mislili bi, da je afera Taxilova nekoliko spametovala vsaj duhovni-
sc izseljujočega kmeta. T i znajo delati v svojo korist — v korist dobrega slovenskega ljudstva. Toliko časa te bodo izžemali, dokler se ne izseliš v Ameriko, dokler te ne pripravijo v domovino, ki jo bodo za teboj zasedli tvoji smrtni sovražniki — Švabi.
Mažaroin postajajo razven Slovakov nevarni tildi Rumuni. A zakaj? Rumunsko učiteljstvo hoče imeti svoj kongres — nevarnost za pa-prikaše: Rumuni hočejo postaviti spomenik nekemu Rumunu, ki ima zasluge za narodno misel rumunsko; zopet nevarnost za Mažare. Buda-peški Hirlap, kamor odkladajo uradL-ni krogi svoje modrosti — se samega strahu zvija, kaj bo. Paprika.
Komur ni svetovati, teinu ni pomagati. Ko je avstrijska diplomacija še povsod in pri vsemu doživela polom, razglaša sedaj, da je položaj Avstrije silno kritičen in zato se bo. Berclitold s Kanio sedaj trudil z vsemi silami in sredstvi, da prepreči eventualno ustanovitev nove balkanske zveze, katere ost bi bila, seveda, naperjena samo proti Avstriji; ako pa avstrijska diplomacija niti pri tem ne bi imela sreče, potem bo mir pred odločilno borbo prav kratek. Torej na Dunaju vedo, da more biti vsaka nova balkanska zveza naperjena samo in izključno proti Avstriji in zato nam že prerokujejo skorajšnjo, prav skorajšnjo vojno, v kateri s« bo od vseh zapuščena Avstrija vojskovala z balkanskimi državami — za svo] obstanek! Kako neumna politika! AH ne bi bilo boljše spremeniti vso notranjo in zunanjo politiko in si osi-gurati mir, kakor riskirati vojno z Balkanom? Da, boljše in pametnejše bi to že bilo, ali kje morajo voditi Berchtoldi in Kanie, Stiirgkhi in Tis-ze dobro in pametno politiko? »Slovenec« upa, da bodo na Dunaju vendar enkrat prišli k pameti, ali to je malo, zelo malo, ali pa čisto nič verjeti. Nemški in madžarski šovinizem, to je največji sovražnik monarhije In tega šovinizma so navzeti vsi oni. ki vodijo monarhijo. Kam? Težko je dati odgovor na to vprašanje. o.
Kaka ironija! Iz Cetinja javljajo, da je tamošnji nemški poslanik interveniral pri črnogorski vladi za sloboden razvoj Albancev v Crni Gori, ali mu je 'črnogorski minister zunanjih del odgovoril, da je v Crni Gori dovolj preskrbljeno za pravice pripadnikov vseh ver in narodnosti. Črnogorska vlada je mogla pri tem čisto mirno odgovoriti nemškemu poslaniku, naj se rajše Nemčija pobriga za svoje Poljake, Dance in Francoze, ki nimajo niti najprimitiv-nejših pravic. Končno bo morda še celo Avstrija intervenirala za pravice Arnavtov. ker misli, da izven Avstrije ne vedo za krivice, ki se godijo Jugoslovanom Y njenih mejah. o.
Naša poročila. O prihodu srbskih. črnogorskih in grških mirovnih delegatov v Belgrad smo mi poročali že v nedelo zjutraj brzojavno, graški nemški listi pa poročajo o temu še-le včeraj zvečer! In vendar se bo še našlo ljudi, ki bodo rekli, da so nemški listi bolje informirani. Tako zaslepljeni sq še vedno nekateri naši ljudje, ki jim silno imponira vse kar je nemško, samo zato, ker je — nemško. In. to ni prvi slučaj, temveč se je že večkrat zgodilo, da Smo mi poročali o kakem važnem dogodku prej kot graški listi. Omenjamo samo naša izborna brzojavna poročila o mirovnih pogajanjih v Bukareštu. s kakršnimi se je moglo pohvaliti prav malo svetovnih listov — da graških nemških listov niti ne omenjamo, ker so prihajali s poročili vedno vsaj 24 ur za nami.	#	°*
Patriotizem prodajajo sedaj po raznih vojašnicah. Založili so razni regimenti razglednice, katere potem vojakom prodajajo, da bi se širila vojaška ideja. Iz Avstrije hočejo napraviti vojaško državo kakor Nemčijo in potem nam zasijejo srečni časi. Učiteljem ubijajo zdaj posebne vrste »patriotizem« pri vojaških vajah. Od nekod smo dobili poročilo, ki nam slika take razmere, da je res škandal.
ke. Toda temu ni tako. Nemci se sicer radi hvalijo, da imajo tako veliko zalogo kulture, da jo prav lahko prodajajo celo drugim narodom, ali kako zabito je pa nemško ljudstvo posebno v goratih krajih, kaže dogodek, ki se je vršil 20. novembra 1902 v nekem selu blizo mesta Steyr na Zgornjem Avstrijskem. Tu je obdolžila neka kmetica svojo sosedo, da ie coprnica, ki ji je zacoprala živino. Coprnica je namreč ženska ki ie s peklenščkom v zvezi. Na prošnjo Kmetice, ki je domnevala, da ji je soseda zacoprala živino je prišel iz bteyrja neki jezuit, ki se je podal v hišo sesede. ji velel poklekniti, ter ji podelil papežev blagoslov. S tem je pregnal baje iz nje hudiča.
6. marca 1903 se je pa vršila v Trstu sodnijska obravnava proti Ivanu Held in Mariji Held. ki sta na Krasu izganjala hudiča. Na Vrhu sta osleparila nekega Boškina, katerega je cigan Held pregovoril, da ie obseden. v Brestovici pa neko Franči
Radovedni smo, če se morejo potem učitejji-vojaki navduševati za vojaštvo in kaj si lahko mislijo otroci, če zvedo, kakšen red in snaga sta pri vojakih. Seveda je rdeči svinčnik takoj pri roki, da se ne izve resnice. Pa kakor si je lansko leto pridobil slovenski list imuniziran čla.-nek, tako bomo i mi za to poskrbeli, da bo prišlo vse med svet. Slovensko učiteljstvo pa prosimo, da nam poroča vse, kar se mu nepostavno zgodi, da bo gradiva dovolj. Priobčili bomo potem obširen popis, kako se je postopalo z učiteljstvom pri vojakih.
Resolucije, ki so se sprejele na zborovanju nar. strok, organizacij, so tako važne, da bomo vse ponatisnili. Vsled pomanjkanja prostora prinašamo danes le en del. namreč one, ki se tičejo delavstva. Jutri priobčimo drugi del. Mislimo, da bo to za čitatelje še bolj pregledno. O posameznih točkah bomo imeli še priliko govoriti.
»Zarja«, kongres strokovnih organizacij in zmešani možgani socialistov. Pri »Zarji« postajajo res tako »hladni« zaradi kongresa strokovnih organizacij, da bodo nazadnje res podobni onemu »volu, ki sanja o vegetaciji na martu«. — Kakor so sami zadnjič pisali o drugih usmiljenja vredni ljudje, ki se morajo hoditi »ohlajat« v vročo »Zarjo«. Včeraj so obrali nekatere, predvčerajšnjem zopet druge. Tako, »hvala Bogu«. kakor vedno vzdiše »Zarja«, bo kmalu nad vsemi ohladila svojo jezo in pri tem ostaja le »hladna« — kakor sama pravi. S svojo »hladnokrvnostjo« in psovanjem, n. pr. kreature i. dr. si je že eno tožbo naprtila na hrbet. Tako se list ne iznebi svoje originalnosti!
Lepo karijero brez posebnih študij lahko napravi Y.sak, ki stopi k klerikalcem v službo. Znani župan Bartol iz Sodražice, ki je s svojimi špekulacijami spravil sebe in druge v nesrečo, je potsal — kmetijski ve-ščak v VI. plač. razredu. Bartol ima dva razreda ljudske šote. Koliko se razume na kmetijstvo, je dokazal s svojim gospodarstvom. Bartol je imel le malo kmetijo, pečal se je s spekulacijami in je hotel po polomu iti v Ameriko. Toda klerikalcem manjka ljudi, zato so ga obdržali tu in srečna kranjska dežela naj zdaj plačuje človeka, ki je obenem dežel, poslanec, zato, ker je mož z nerodnimi spekulacijami propadel? Drugod se nastavljajo zmožni ljudje s študijami. pri nas pa je dovolj univerza v Sodražici z 2 razredi — in se pride v VI. plač. razred.
Nemška predrznost na pošti. Marsikaj moramo Slovenci potrpeti
— ampak včasih se dogode slučaji, ki so skoraj neverjetni — a resnični. »Učiteljska tiskarna« je poslala neke tiskovine v Ruše na Štajersko, Ruše so slovenska občina s slovenskim prebivalstvom. Naslov je bil: Ruše, Štajersko. Tiskovina pa je prišla nazaj z nemškim pripisom, »ker rti pripisano nemško krajevno ime
— se ne more dostaviti.« Take predrznosti si dovoljujejo v Avstriji c. kr. uradniki. Ta nemčurski lopov pač zasluži, da takoj izgubi službo. Mi bomo tudi poskrbeli, da se bo ta slučaj slišal na višjem mestu.
Iz Škofje Loke nam poročajo: Pretečeni teden je imel klerikalni poslanec Jarc. ki straši v zadnjem času v naši okolici, v neki predmestni gostilni nekak shod, na katerem so navzoči — kakor poroča »Slovenec« — sklenili soglasno zaupanje voditeljem klerikalne stranke. Kot se nam iz gotovega vira poroča. je na tem shodu, kjer so bili navzoči skoro sami obrtniki tudi neki Š., ki se šteje sicer za naprednega slavil delovanje voditeljev klerikalne stranke. Zato bi ga za danes vprašali samo toliko, ali je bila to le šala ali pa morebiti resnica, kajti da bi kdo, ki se prišteva k naprednjakom, zamogel hvaliti delovanje klerikalcev, pa ie nam neuinljivo in
ško Stanič. Tej je rekel Held: »Vi ste obsedena! Ako boste imela sinove. rodili se bodo z rogovi; vaš mož pa se ponesreči v kamnolomu.«
—	Čudno- se bode zdelo marsikomu, da se v 20. stoletju dogajajo še take reči tudi med Slovenci, o katerih Vodnik prav po pravici poje: »Za uk si prebrisane glave.« — »Slov. N.« odgovarja na to takole: »Zato ker drži naš narod duhovščina v ti neumnosti in to neumnost še neti in utrjuje. Kaj čuda, če verjamejo ljudje v izganjanje hudiča in podobna praz-noverstva, ko jih duhovniki sami izganjajo — seve za boljšo plačo, kakor cigani.« Blizo omenjenih dveh krajev na Krasu je vas Kostanjevica in tam je leta 1901. tamošnji duhovnik ogenj »panal«.
Na takov način peklenščka še ne bo tako kmalu konec. Rogovilil bo še dolgo, dolgo, obsedal bo ljudi še dolgo, dolgo, dokler ga ne ugonobi duševna zrelost naroda.
zgleda tudi nekam sumljivo. Loški obrtniki naj pa kaj prida pomoči od Jarca nikar ne pričakujejo, kakor tudi ne od drugih klerikalnih voditeljev. Saj pač gotovo pozna vsak njihovo delovanje. Naj se spomni vsak na onih 60.000 kron katere je porabil deželni glavar za opravo svojega stanovanja, ki gotovo niso šle iz njegovega žepa, pač pa bodo šle iz žepov nas davkoplačevalcev in med te se menda tudi prištevajo loški obrtniki, razim seveda, če jim bo J*rc »skomandiral«, da jim ne bo treba plačevati več davkov. Dokler pa tega ne stori pa mu nič verjeti! Kdor pa je še toliko zaslepljen, da pričakuje podpore od klerikalcev, pa mu ni pomagati. Pa kaj hočemo bližajo se volitve, in zato je treba vse štim-ce že vnaprej »zaarati«, dočim se od naše strani nihče nič ne zmeni. Se pa v tem oziru kmetje na Muha-berju precej bolj postavijo, kot naši obrtniki in meščani.
Kak0 se pride brez truda do denarja! Minulo je 3 leta. kar sem hodil po krasni Gorenjski, občudoval njeno čudovito naravo in pot me je peljala tudi na Brezje z namenom, da si ogledam, kar bi me zanimalo. Razume se, da si privošči vsak popotnik z veseljem pokrepčila, ako pride do kake boljše gostilne in tudi jaz zavijem naravnost v gostilno g. B. Že sem mislil, da sem edini gost, ko zapazim pri eni mizi 4 visoke glave, seveda ker je Brezje že precej visoko nad morsko gladino. Eden izmed gospodov je bil tudi en mlad frančiškan, kateremu se je poznalo, da je gotovo strog abstinent, ker ni mogel videti praznega kozarca. Ugibali so, kakšne so kupčije s romarji, frančiškan je v veliko zanimanje povedal, da opisuje »Zgodovino« božje poti na Brezjah in da potrebuje gradiva. Da sem jaz v gostilni bil. to tega fratra ni veliko motilo, ker sem bil zatopljen na videz v časopis, seveda klerikalen, posrkal je zlatorumeno kapljico iz kozarca in začel pripovedovati: Ta teden je bila pri meni pri spovedi stara gospa. Povedala mi je pri spovedi, da ima 12 tisoč premoženja, no in nazadnje mi je obljubila, da bode ono svoto zapustila za veliki zvon, pa ni daleč doma. mi je tudi povedala, kje da stanuje,^ in bodem že pazil, da ne bo ušlo. Zvon stane samo 3 tisoč, drugi denar pa ostane nam. Sedaj imamo zopet nekaj podučnega 1. Kadar bode treba pri vas nov' zvon, da ne boste preveč denarja skup zvekli nikdar polni malhi voditeljev S. L. S. oziroma duš. pastirjev. 2. Imamo dokaz, kakor se agitira in slepi ljudi, da versko blazni ljudje ves svoj denar izroče cerkvi, ko ima marsikatera oseba gotovo uboge sorodnike! In to je jako častno za blagoslovljene dušne pastirje. Pra-vicoljub.
V	dneh 4. in 6. septembra zboruje v Solnogradu drugi avstr, kongres za mladinsko skrb. Razpravljalo se bode osobito tudi vprašanje, kako urediti delo otrok. Prijave sprejema: »Zentralstelle fiir Kinderschutz und Jugendfursorge. Wien I.. Biberstra-8e 2.« ki tudi daje radevolje interesentom nadaljna pojasnila.
Zemljevid Albanije. Znana tvrdka Freytag je izdala zemljeyid Albanije. Slavna kneževina je torej ustvarjena in nje meje so določene.
Iz Kamnika. V pondeljek ob 3. popoldne bi se bila zgodila skoraj velika nesreča. Po cesti je priletel težek z apnom naložen voz naravnost proti lekarni. Pred lekarno sta stala en deček in ena deklica. Ako bi bila vrata v lekarno zaprta, bi bil konj z vozom priletel naravnost v otroka in zgodila bi se bila nesreča. Tako sta se otroka pravočasno rešila v lekarno, konj pa je priletel z oii v vrata, ki so se razbila. Vsa krivda pade na voznika, ki ni voza zavrl oz. na one, ki ne poskrbe za to, da se izvršujejo določbe glede vožnje po mestu.
Šala z žalostnimi posledicami.
re dni je neka služkinja podstavila v šali 4letni Jožefi Čerin palico. Otrok je padel tako nesrečno na tl.&, da si ie zlomil levo nogo.
Kar s koso čez leva pleča je udaril te dni Josip Peršič, mizarski pomočnik iz Staneč. Preniožeta Janeza in ga težko poškodoval. Fantje so pili v neki tamošnji gostilni, plesali so tudi in bili dobre volje, kakor je ž- navada. Samo omenjena dva fanta sta sc grdo gledala. Nastal je med njima prepir, katerega posledice srno pa že omenili. Premože je moral iti v deželno bolnico v Ljubljano, kjer so mn rano zašili. Peršiča bodo tudi zašili, pa malo drugače.
Z votlim ključem je streljal te dni 91etni Janez Dodič iz Čirčič pri Kranju. Ključ se je pri tem razletel in je odtrgal fantu en prst desne roke.
Na koso je padel in si žile prere. zal na levi roki te dni Janez Grčar iz Spodnjih Palovč. Pri košnji mu je nenadoma spodrsnilo, Grčar se je lovil z levo roko, a je vkljub temu
padel na ostrino Kose tn se poškodoval. Iskati je moral pomoči v deželni bolnici v Ljubljani.
V Bistrici utonil. Posestnik Iv. Lenček iz Preloga je dne 12. t. m. zjutraj našel v bližini Preloga, v ihanski občini, na produ Kamniške Bistrice truplo 70!etnega posestnika Matevža Sojerja iz Doba. Kakor se je dognalo, se je Sojer pri vožnji peska iz reke ponesrečil, padel y vodo in utonil.
Svinjar je Leopold Pirnat iz Jarš pri Domžalah. Dne 1. julija je posilil komaj 10 let staro Antonijo Pirk na nekem tamošnjem skednju. Otrok je sedaj v deželni bolnici v Ljubljani.
Krvava drama. Kakor se iz Dunaja poroča, je dne 19. t. m. umoril častniški sluga Jakobovič, ljubico tamošnjega stotnika Eisenkolba, grofico Marijo Bolza iz Budimpešte. Umorjenka je bila hči stotnika Bol-ze. Rojena je bila v Ljubljani leta 1881. Učila se je petja in se je hotela posvetiti gledališču. Pri častniških diletantskih predstavah je večkrat nastopala. Tam se je tudi stotnik Eisenkolb seznanil z njo. Zadnji čas je bila družabnica pri lesnem trgovcu baronu Grodlu v Budimpešti.
Kolera v Bosni. V Bosni se kolera še razširja. V Dračenici pri Tuzli so konstatirali nov slučaj; v Broki in okolici je več oseb umrlo. Dognano je. da je Broka, kjer je bilo doslej trinajst slučajev, izhodišče bolezni, ki je bila zanesena s savsko vodo. Okuženi kraji so popolnoma ločeni od zunanjega sveta, vodnjaki in reke, so vojaško zastražene. Pitna voda za prebivalstvo se dovaža destilirana.
V blaznosti streljal na svojo ženo hi nase. V Zižkovu pri Pragi je dne 17. t. m. kovaški pomočnik Svi-hal v blaznosti streljal na svojo ženo in potem nase. Oba so umirajoča prepeljali v bolnico.
Morilec pobegnil. Miljarder Thaw, ki je umori! arhitekta Wighta in je bil interniran v državni blaznici za zločince v Matteavanu v državi Novi Jork, je v nedeljo zjutraj pobegnil iz blaznice, čakal ga je avtomobil, Oblasti so sicer takoj zasledovale begimca. a Thaw je bil ušel že čez mejo države Novi Jork in ga sedaj ne morejo več aretirati kot morilca. S posebno ladjo se je odpeljal Thaw v Evropo. Baje pride v London, kjer nastopa njegova žena, zaradi katere ie izvršit umor, v gledališču.
Ljub! j? na.
— Gledališča ne bo. »Dan« je že poročal, da je za letos slov. gledališče ubito. »Slovenec« se je takrat ujedal, češ da naše poročilo ni pravo. Sedaj pa čitamo v poročilu iz seje dež. odbora sledeče:	»Na	vlogo
gledališke komisije se sklene prepustiti vporabo deželnega gledališča mestni občini ljubljanski, a le proti pogojem, katere je svojčas deželni odbor stavil za prepustitev gledališča dramatičnemu društvu.« — To se pravi, da je bil trud komisije zaman in da imajo klerikalci z gledališčem svoje namene. Mestna občina je storila vse, kar je mogla, da bi gledališče rešila, klerikalci pa so pokazali, da jim ni ni? za gledališče. To. da bo Ljubljana brez gledališča, je pač sramota za slov. narod!
— Javno vprašanje. Ker za letos ne bo gledališča, razpisuje »Dan« javno vprašanje: Zakaj naj se porabi stavba slov. gledališča v Ljubljani. Odgovore bomo priobčili.
— Še en glas. Piše se nam: Opravičeno ste s par noticami označili nedeljsko hladnost ljubljanskega občinstva ob prihodu tržaških gostov kot nekaj nelepega za nas. Znano je. da je bila nekdaj Ljubljana drugačna in da Ljubija n ci niso bili taki zaspanci. Toda zadnje čase sc vidi. da sistematično uničevanje narodnega čustva počasi doseza svoje uspehe. To bi ;>e znalo nad nami zelo maščevati — pred svetom pa bi lahko pokazali, da smo pozabili — sami nase. Prepričan sem, da jc bilo tudi v nedeljo mnogo takih, ki so v srcu čutili drugače, nego so kazali na zunanje. To ie posledica naših razmer, da si ne damo več pokazati odkrito svojih čustev. Spomnimo se. kako n. pr. Čehi sprejemajo svoje brate, ki pridejo z meje v stolno mesto zlato Prago. Oni se zavedajo, da so njih bratje ob meji po svojem položaju vredni spoštovanja. Kako so n. rn>. sprejemali lansko leto ameriške Čehe, ki so se vrnili v domovino. To Je bila prava manifestacija narodnega čustva. Kako Pa bi. bilo pri nas. ko bi bili n. pr. letos prišli naši ameriški Slovenci na vsesokolski zlet? Ako bo Ljubljana taka postala — poten« ie zrela, da jo vzamejo tujci ali pa klerikalci. Sai so prišli k nam oni bojevniki, ki so pred nekaj tedni hoteli na tržaškem korzu s shodom zahtevati slov. obrtno šolo v Trstu. Ali
znamo ceniti mi ta boj za slovensko stvar. Ali ni naša dolžnost, da izkažemo bratom ob meji čast, ki jim gre. Posebno, ko so prišli delavci, bi jih bili morali tem bolj z veseljem sprejeti. Ali smo navdušeni samo za parado, za uniformo in frake? Nedeljski slučaj naj nam bo svarilen zgled.
— Velika draginja je nastala zadnje dni na ljubljanskem trgu. Po
zaslugi »Bogoljuba«, »Domoljuba« itd. je nastala te dni v Ljbljani neznosna draginja. Včeraj je stala ena kokoš 5 kron, piščanci pa so bili po 2 K, 2.20 K. Par piščancev 4 K. Jajca po 8 do 10 vin. Race po 4 K. Ako so se meščanke čudile, zakaj so cene naenkrat tako poskočile — so se prodajalke sklicevale na klerikalne liste. Naše gospodinje, ki so že sedaj čutile draginjo in so morale pri vinarjih štediti, da so izhajale, sedaj vidijo kje imajo svoje prijatelje.
— Iz šentpeterske fare. Ni še bilo take reklame in takega bobnanja za kako veselico, kakor je bila reklama za Šentpetersko prosvetno društvo v »Slovencu«. V št. 181. je bila na prvem mestu med lubljan$ki-: mi noticami, naravnost predrzno povedano, da Bog Šentpcterčanov 'Se nikoli ni zapustil — in da mora biti v nedeljo lepo vreme. Zato strah proč in vsi na veselico šentpeterske-ga prosv. društva. Na to reklamo se je pa sv. Peter zelo razjezil, kajti tisto nedeljo je lilo, kakor že dolgo ne, in sv. Peter je kot farni patron šentpeterske klerikalce za njih predrznost prav pošteno našeškal. Odprl je vse zatvornice in je polil ošabneže, da si bodo zapomnili, kdaj so previsoko govorili. Mislili smo, da se bodo klerikalci potem spravili na samega sv. Petra — no, pa sl niso upali — ampak so prav tiho molili. Mi bi o tem ne pisali, ko bi ne bilo pri. tem oškodovanih nekaj ljudi, ki so preveč zaupali na ono reklamo. Tako je n. pr. gostilničar Flegar za to veselico mnogo pripravil. sedaj mora pa marsikako grenko od svojih hudomušnih gostov slišati in nekateri pravijo, da se sv. Peter maščuje nad župnikom Petričem in njegovim prijateljem Černičem. ker sta ta dva vse poštene može, ki so s ponosom dolgo vrsto let izpolnjevali svojo službo, ko So svetili pri procesiji in nosili nebo, vrgla ven — in med temi možmi, ki sta' jih Petrič in Černič škarti-ala je tudi Flegar. O šentpeterska fara, kam st prišla. Kaj bi rekel pokojni župnik Malenšek, ko bi se vrnil! Kako deluje med nami nepriljubljeni Petrič in njegovo prosvetno drštvo, o tem pa drugič.
— Hm! — Kaj pa to? Vsa dela, ki sj se vršilci pri domobranski vojašnici za katoliški shod so ustavljeno. Kakor čujemo. Čuki ne bodo mogli nastopiti. To je prva polomija klerikalne komedije. Resnica je namreč, da vojaška oblast še ni dovolila klerikalcem svojih prostorov. Kako; se zatrjuje, ie s to zadevo v zvezi tudi dr. šusteršičeva avdienca pri baronu Sch\varzu po čestitki za cesarjev rojstni dan. Vsekakor — komplikacije!
— Ljubljansko ljudsko šolstvo nazaduje leto za letom bolj in bolj. In zakaj? Zato, ker je zatrosil nadzornik Maier v šolo in med učiteljstvo politika in strankarstvo. Ko je bila na krmilu narodna napredna stranka, je bil Maier liberalec, da mu ga ni bilo para; nastopal je najodločneje proti Šlomškarjem in ljubljanskim nunam;*njegovo delo je tudi. da so se odpravile šolske maše. Danes, ko je na krmilu S. L. S., pa klerikalcem v čreva sili, zapostavlja in preganja napredno učiteljstvo in protežira na vse mogoče načine Slomškarje. Človeku se kar gabi pred takim »značajem.«! Nihče ga ne mara: tudi Slomškarji zabavljajo črezenj; leti samo izkoriščajo, kolu kor ga le morejo; ta jim pa v vsem vstreže, da se z njih pomočjo vzdrži na površju. Kmalu bo treba iznova voliti enega učitelja v c. kr. mestni šolski svet. Da bi Slomškarji dobili večino, je odpravil mesto stalnega supletita, ker je bil na tem mestu napreden učitelj: poskrbel je, dg se je proti volji mestnega šolskega sveta ustanovilo mesto šestega kateheta in pa mesto učitelja extra statum na II. mestni šoli Obe ti dve službi sta že razpisani, dočim služba po pokojnem Pretnarju na I. mestni šoli še danes ni razpisana. Dvojna mera! Pri vsem tem pa trpita šola in učiteljstvo. Ke-daj bo konec teh korumpiranih razmer?
— Znamenje zaupnosti pri c. kr, javni straži v Ljubljani! Pred nekaj dnevi ie imel neki stražnik v eni trgovini premirje doseči! Po preteku pol ure pridrdra »Polizei-Inspektor« (se je videlo, da je še mlad) v do-tično trgovino in vpraša, ako ie bil tu stražnik in premirje delal s siran-ko. Vprašali bi tega inšpektorja, kal je mislil s tem? Ali ni ime! zaupanja v dotičnega stražnika? Obenem
se prosi tem potoni »inšpektorja«, da se naj prej uči slovenščine. Katn je prišla že slavna policija! Mesto da se tako javno išče resnice za stražnike, na se malo pregleda tudi pri drugih, ker ni vse zlato kar se sveti! Vedno !se čujejo pritožbe stražnikov, kako 'še dela ž njimi! Za vsako malenkost je »Rapport« tu! Bodi povedano, da ni stražnik v slabi luči ostal, ampak eden drugi! — Stražnikom, ki bodo svojo službo vestno, nepristransko in resnično opravljali, bodo vedno ljudje na razpolago, ako bi se jim zgodila krivica.
— Zopet nov pritisk na žepe gostilničarjev odnosno konsumcnfov piva. Pred nekaj tedni so poslale to-,varne oziroma zaloge piva gostilnam okrožnico, s katero nam naročajo. da si moramo sami prenašati sodčke in zaboje, in utemeljujejo to zahteva s takoimenovano strogo policijsko službo. Ni mppotreba navajati. da ie imenovana okrožnica zbudila med gostilničarji veliko ne-voljo. Predsedstvo gostilničarske zadruge je vršeč svojo nalogo, sklicalo takoj protestni sestanek, kjer se je opravičeno ožigosal ta nečuveni in za gostilničarje ponižujoči nastop kartelašev, ki je padel celo pod nivo ljubljanskih mlekaric, katere tudi morajo nositi mleko v 1. in II. nadstropje, in vendar do danes še ni znano, da bi zahtevale od gospodinj, naj to same nosijo odnosno njih vozove nadzorujejo med tem na ulici.
— Trezno presoditi imenovano okrožnico. popolnoma opravičuje sumnja, da je to samo začetni atentat na žepe gostilničarjev, odnosno konsumentov piva. ker če bi enostavno ne odbili tega sramotnega poskusa, bi gotovo, (ker bi kapitalisti videli, da se jim pokorimo) hitro doživeli še kaj ob-čutneišega. zato pa jc opravičeno priznanje vodstva gost. zadruge, da se ie na to nezaslišano postopanje takoj protestiralo. Nasprotno pa je obžalovati, da se ni po časopisju ožigosalo, ker je občinstvo ravno tako in še boli prizadeto, kakor pa gostilničar. če bi se na tako rafinirane načine pivo dražilo.
Sodna obravnava v zadevi pisatelja Cankarja se vrši jutri pred tukajšnjim dežel, sodiščem.
— Iz seje deželnega odbora dne 18. avgusta 1913. V 8. činovni razred se pomaknejo deželni uradniki Pihler, Seljan in Erman. — V deželnem kulturnem uradu se nastavi kot kmetijski veščak župan in deželni poslanec Bartol z dohodki — VI. plačilnega razreda. — Za katoliški shod se dovolijo potrebščine iz deželne bolnišnice za 8 rešilnih postaj.
— Za avtomobilno tekmovalno vožnjo za Kranjsko-Koroško se je določilo častno darilo. — Alojzij Bučar, paznik v prisilni delavnici, je bil vr-nivši se po večmesečni vojaški službi na jugu monarhije domov, zvedel, da mu je, kakor je neki dnevnik poročal, neki »klerikalni mogotec« za-peljaval ženo. Ker je o tem pustil poročati v listu, sklene večina deželnega odbora proti glasu naprednega zastopnika uvesti proti njemu disciplinarno preiskavo. — Pripravljalni odbor za katoliški shod prosi, da se na deželnem dvorcu razobesijo deželne belo - modre - rdeče zastave poleg cesarske in "papeževe, čemur se seveda soglasno pritrdi. Dr. Novak izraža pri tem svoje zadovoljstvo. da se prizna kot deželna zastava belo-modra-rdeča zastava. — Ravnotako se principijelno obljubi podporo za katoliški shod, o katere visokosti se bo sklepalo pozneje in sicer za izdatke, kijih ima pripravljalni odbor za probujo smisla in za oživljenje narodnih noš. — Podjetje Czeczowiczka toži deželo, mesto in močvirski odbor za doplačilo zneska nad 1,033.000 K. — Deželni odbor se spusti v pravdo. — Vodovod v Žalni bo stal 52.000 K. Obljubi se 30% deželni prispevek proti temu. da tudi država prispeva. — Poljedelsko ministrstvo odgovarja na svoječasno vlogo deželnega odbora, da se bo melijoracijski zaklad tudi za vodovode na Kranjskem vporabljal. vsled česar je upati, da se dobi za blejski vodovod tudi 40% podpora. — V vodopravni zadevi mej deželnim odborom in Eeykam-Josefsthal je ministrstvo razsodilo v prilog Leykam-Josefsthal. sklicuje se na določbo § 71. a vodopravnega zak.. dočim je deželna vlada ozir. okrajno glavarstvo opiralo svojo razsodbo na določilo § 71. b vodopravnega zakona. Sklene se vložiti pritožbo na upravno sodišče. — Novi cestni zakon ie stopil v veljavo. Določi se število odbornikov, ki odpadejo na posamezne občine v svrho sestave cestnih odborov. Predlog dr. Novaka, naj se mestom v principu priznata po 2 zastopnika, se odkloni. Dan volitev je določen na 14. septembra 1913. — Pritrdi se razširjenju dvorazredue šole v Vrhpolju pri Vipavi v troraz-rednico. — Dovolijo se podpore obrtno nadaljevalnim šolam. Mesta, ki niso še prosila za to podporo, se pozovejo k vložitvi prošnie. izvzamejo se le Zagorje, Idrija. Pogojna in No-
vo mesto, katerim se odreka pode pora.
— Nakup umetnin. Magistratni gremij je sklenil nakupiti iz razstave v Jakopičevem paviljonu umetnin za 1400 kron. Gosp. Jakopiču da občina po soglasnem sklepu magistratne-ga gremija k njegovim stroškom za paviljon za letos 2000 K. Nadejati se je za paviljon stalne letne subvencije.
— Ustanove za uboge vdove
po 80 K za leto 1913. so dobile po sklepu magistratnega gremija: Marija Huber, Marijana Mehkota, Marija Jesenko. Ivana Podbevšek, Marija Svetlin.
— »Knez Semberijski odpovedan. Za nedeljo 24. t. m. popoldan napovedana gledališka predstava na prostem tik parkhotela »Tivoli« odpade, ker mora nekaj drugam angažiranih slovenskih igralcev že v soboto odpotovati v novi angažma in ker je večina iz prijaznosti sodelujočih kotnparzov svoje sodelovanje za ta dan odpovedalo, vsled česar je gledališka predstava postala nemogoča. Pač pa bo v restavraciji parkhotela »Tivoli« v nedeljo 24. t. m. varietetna gledališka predstava, o čimer se bo še pravočasno poročalo.
— Odbor napr. pol. gospodarskega in izobraževalnega društva v Mostah se je v svoji seji z dne 13. avgusta 1913. naslednje konstituiral: Novak Franc, predsednik, Peklaj Ivan, podpredsednik. Vidmar Matija, tajnik. Pogačar Franc, namestnik. Joško Primc, blagajnik, Jevnikar Karol, namestnik, Svetek Andrej, knjižničar, Skoda Anton, nam., Bavdek Alojzij. Sklepi odbora:	Redne seje se vršijo vsak prvi pondeljek vsakega meseča ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu brez vsakih vabil. Društveni lokal se nahaja od 1. avgusta 1913 v gostilni pri Joškotu na Selu štev.#23. Odbor obžaluje, da se je nas nap#ačno razumelo ob priliki afere g. dr. Trillerja. Dotični sklep jc bil le namenjen samo lokalnim razmeram meščanskim, nikakor pa ni imel namena, obuditi sum nezaupanja odbora nar. napr. stranke oz. osebo g. dr. Trillerja. Nasprotno Pa je odbor hvaležen zgoraj onienje-nui in vsem tistim činiteljem, ki so in še podpirajo narodno misleče občane. organizirane v tem društvu v Mostah, osobito pa g. dr. Trillerju za njegovo naklonjenost ob priliki zadnjih občinskih volitev v Mostah. Zato mu odbor izreka svoje najiskrenejše zaupanje. — "Vsi dopisi za društvo naj se pošiljajo na naslov: Novak Franc, brivec. Zaloška cesta št. 58, v denarnih zadevah pa na Joško Primc, gostilničar, Selo 23.
— Na dr Kušarjevo mesto v Kranj sc ne bo preselil tukajšnji odvetnik dr. Janko Žirovnik; tudi dr. Janko Savnik se ne naseli v Kranju, marveč v Trstu.
— Invalidska ustanova. Na magistratu je nabit razglas, s katerim se razpisuje eno mesto invalidske ustanove društva ljubljanskih gospa v letnem znesku 67 K 20 v. Več razvidno iz razglasa.
— Zmešalo se je trgovskemu sotrudniku Kosmu iz Mejačeve trgovine. Zadnje čase je izginil in so ga pogrešali. Včeraj se je pojavil v Ljubljani in je prišel v nekatere trgovine, kjer je zmedeno govoril. Odvedli so ga v bolnico.
— Zopet nesreča pri mlatilnem stroju. Štiriletna Frančiška Krpan iz Spodnje Šiške je prišla te dni po neprevidnosti k mlatilncmu stroju, ki ji je odtrgal palec desne roke. Kdaj bodo vendar začeli stariši paziti na svoje otroke?! Krivda zadene nje, samo nje in nikdar otroka, ki se ne zna varovati.
— Poziv. Zamenjana je bila po povratku posebnega vlaka s sokolskega zleta v Novem mestu v kavarni Evropa zelenkasta pelerina. Ker se še do danes ni nihče oglasil, se prosi ponovno, kdor jo je zamenjal, naj io pošlje lastniku nazaj, ker mu je mnogo ležeče na tem, da pride do svoje lastnine. Pošlje naj se na Tomo Jerala, Škofja Loka, kjer dobi svojo nazaj.
— Izgubila sta se v nedeljo na poti od hotela »Bellevue« do vrtiljaka v Tivoliju in od tam pa do Narodnega doma in do Južnega kolodvora dva moška prstana z dragocenima kamnoma. Pošten najditelj se prosi, da odda ista proti dobri nagradi pri Bandelju. Karlovška cesta 15/11. ali pa na policijo.
— Našla se Je predvčerajšnjim na Zeleni poti srebna ura z dvojnim pokrovom. Dobi se pri g. Alojziju Požarju, Cesta na loko št. 2.
— »Kakor so peli stari«. Ta sijajna burka z Moricem je dosegla včeraj popolen uspeh. Smeha ni bilo ne konca ne kraja, sploh je to najboljša veseloigra, ki se je do sedaj kazala. Izborna ie drama v 3 delih »Očetova zapuščina«. V petek bo
»Ljubljenec dam«. Psylander bo igral glavno vlogo v drami »Beg skozi oblake«.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
SRBIJA IN BOLGARSKO-TURSKI KONFLIKT.
Belgrad, 19. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Nasproti vestem, da bo Srbija eventualno podpirala Bolgarsko proti Turčiji, je treba naglasiti, da ni v Srbiji za to niti najmanjšega razpoloženja in sicer iz naslednjih vzrokov: Prvič: bi bilo skoro nemogoče pridobiti srbsko armado za tako pomoč, ko so Bolgari v ravno končani vojni rezali ušesa srbskim ranjencem in ujetnikom, ki so se za Bolgare borili pred Drlnopoljem in, drugo: ie tudi sedanja politika Bolgarske taka, da izključuje vsako kooperacijo Srbije z Bolgarsko.
Raznih izjav bolgarskih državnikov, ki samo spopolnjujejo znano dnevno povelje kralja Ferdinanda, v katerem ta žuga z revanšo. ne jemlje tukaj nihče tragično, ker je očitno, da vse te pretnje niso resne vse dotlej, dokler Bolgarska nima moči izvršiti jih, do tega pa še ne pride tako kmalu, ali pa nikdar, ker je Bolgarska preveč oslabela, da bi mogla v doglednem času misliti na vojno tudi s Srbijo samo, še mani pa z več državami istočasno. V Srbiji se za te Pretnje nihče niti ne zmeni, ker bo sedai srbska vojna moč tako velika, da bi Srbija sama lahko odbila vsak napad od strani Bolgarske in Bolgarska ima od take nespametne svoje politike samo škodo, ker njej so najbolj potrebni dobri, ali pa vsai korektni odnošaji z vsemi sosednjimi državami.
BREZUSPEŠNI POSKUSI.
Belgrad, 19. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgarski četaši so že večkrat poskušali vdreti na srbsko - macedonsko ozemlje, ali so bili pravočasno za-paženi in pobiti. Ena četa se je vendar vtihotapila čez mejo in se poskušala skriti pri kmetih, kakor so se tudi poprej skrivali četaši. ali sedaj so kmetje hitro poklicali srbsko oro-
žnlštvo. kj je četaše polovilo. Kmetje so sploh zelo ogorčeni radi teh poskusov in pravijo, da niso več pod Turčijo in da se ne bodo dal? vznemirjati od četašev. Bolgari bodo kmalu morali sprevideti, da so raz-hiere popolnoma spremenjene in da se ne bo dalo voditi četaško politiko v Macedonijo kot pod Turčijo.
MACEDONCI SE PRIZNAVAJO ZA SRBE!
Belgrad, 19. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Macedonsko prebivalstvo zapušča trumoma bolgarsko eksarhistično cerkev in pristopa k srbski samostalni cerkvi, skupno z duhovniki in učitelji, tako, da kmalu ne bo nobenega BoLgara več v Macedomji, kjer uh je ustvarila takointako samo propaganda, ki je pod turškim režimom imela pomen, sedaj P« nima nobenega več.
AVSTRO - OGRSKA IN BALKAN.
Belgrad, 19. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Tukajšnje časopisje se veliko peča z držanjem avstro - ogrske monarhije nasproti balkanskim državam in vsi liste naglašajo, da se avstro -ogrska diplomacija ki ^ zgodovine ni ničesar naučila in da je neozdravljivo bolna.
Žuganja poiuslužbenega dunajskega časopisja novi^ balkanski zvezi, ki se šele ustvarja, se smatrajo splošno za izraz onemogle jeze in ravno zato ostajaj«* tukajšnji merodajni krogi popolnoma hladni in mirni. Balkanske države so polnoletne, ne potrebujejo nobenega tu-torstva in bodo vodile tako politiko, ki odgovarja njihovim interesom, in tudi vezi bodo sklepale take, ki bodo njim konvenirale, brez vsakega ozira na to, ako je ta politika in ako so te zveze simpatične avstro - ogrski diplomaciji ali ne.
Balkan je danes toliko samozavesten in tako se zaveda svoje moči. da se ne boji več nobenih pretenj z Dunaja, ki je vedno z intrigami izigraval eno balkansko državo proti drugi. Take intrige so sedal postale nemogoče, ker so vse balkanske države sprevidele, da je njihova moč samo v skupnosti. Bolgarska za se_ daj še stoji po strani, ali upati je, da prei ali slej tudi ona sprevidi resnico in si poišče zaslombo tam, kjer
jo najsigurnejše tudi dobi, namreč v balkanski zvezi.
GRŠKA.
Atene, 19. avgusta. Vlada bo sklicala zbornico koncem tega tedna v svrho ratificiranja miru.
RUSIJA BO KRCNILA TURČIJO PO PRSTIH.
Petrograd, 19. avgusta. . Razmerje med Rusijo in Turčijo postaja tako napeto, da utegne Rusija odpoklicati svojega veleposlanika, če Turčije glede odrinskega vprašanja ne sreča kmalu razum.
TURŠKO PRODIRANJE NAPRAVI ŠE VEČJE HOMATIJE.
Petrograd, 19. avgusta. Ako Turčija zasede Trakijo in morske obale Egejskega morja, tedaj zgubi Bolgarija ono ozemlje, ki je bilo v Bukarešti! všteto v ravnotežje, in s tem bi bilo uničeno tudi ravnotežje; ker je pa bilo ravno to temelj buka-reškega miru in rumunske pridobitve na Bolgarskem, bi s tem postala ta pridobitev brezpredmetna.
DOBRO GA JE POUČIL.
Cetinje, 19. avgusta. Nemški poslanik Ekart je izročil črnogorski vladi v imenu velesil noto, v kateri zahteva garancije a prostost vere in narodnosti Albancev, ki pridejo pod Crnogoro. Črnogorski zunanji minister je odgovoril, da črnogorska vlada ne čuti dolžnosti dati tozadevno posebnih garancij, ker je v črnogorski ustavi že podanih dovolj garancij za popolno svobodo vere in narodnosti vseh črnogorskih državljanov, ker se je Črnagora vedno odlikovala s toleranco proti državljanom druge vere. (To je pa Nemec zijal, ko mu je dajal Črnogorec takšno lekcijo, kajti za Nemce, ene ali druge, je to spoštovanje ustave čisto nekaj novega. Švab smatra ustavo za nekaj humorističnega, čemur sc lahko smeje.)z
SAMOZAVESTNA IZJAVA ATENTATORJA.
Zagreb, 19. avgusta. Atentator Dojčič je napram policijskemu šefu izjavil sledeče: »Hotel sem oprostiti Hrvatsko od tiranov, Budimepešti in Dunaju dokazati, da ne moreta s Hrvatsko delati, kakor se jima poljubi. Prvi komisar je strelu srečn0 utekel, drugi je bil že ranjen, če bo pa nastavljen tretji komisar, ta pa že ne bo odšel živ od tod. Jaz ne obžalujem ničesar, tudi nisem nervozen in
ne eksaltlran; storil sem svoj Cin pri popolni avestl, s prevdarkom, kar
povdarjam, ker se je Jukiča slikalo kot nemoralnega. Hotel sem dokazati, da se tudi normalen človek lahko odloči tem razmeram napraviti konec. «
Listnica uredništva. G. S. V. v
N. M. Prejeli, pride o priliki. — G. E. P. v T. p. M. Enako, sedaj smo preobloženi. Priporočamo se za poročila. — G. J. S. Istotako. Ker nam redko preostaja prostora za drugi listek. bo treba nekoliko počakati.
laii. oglasi.
Izprašana šolska vrtnarica želi primernega mesta. Ponudbe pod »Vrtnarica« na »Prvo anončuo pisalno^____________^__________ 689-8
Soba s posebnim vhodom se ceno odda eni ali dvema gospodičnama. Ravnotam se proda več krasnih cvetic. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	755__j
(L) Plošče preje K 4'—, >i/ sedaj samo K U95.
Velikanska zaloga O gramofonov I “2? Zahtevajte cenike.
i' 5$ O $
o
E 25 cm velike, dvostranske, priznano ra najboljših znamk prodajam radi velike V/ zaloge fiod last. ceno
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Damski modni sin
za angleška in francoska •\ dela se priporoča. .*.
Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenll-ov, vrtnih :: miz, stolov :: in sploh vsa v mi zarsko obrt spada joča dela.
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna
Ceniki sc pošiljajo franko In zastonj.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Hotel Xloyd‘
z restavrsci o in najlepšim vrtom
priporoča p. p. slav. občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št. 7.
Gospice, ki imajo veselje učiti se kuhati, se ve«Jno sprejemajo.
r
PRAN KRAIGHER
Isrcjašlsi mojster
G-ospcsika uillca. šite-TT-, S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. -- Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
N
Zdravnik želodca'
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Edna posebnost
likerja je
Ite#!
V
Zastonj dobi panama slamnik
kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40'—. Imam priznano ogromnd zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin
po izvanredno nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5