341
Novice.
—   Odlični gostje. Na Bledu se mudita zdaj vojni minister pl Krieghammer in slavni berolinski zdravnik dr. Ko ch.
—   Osebne vesti. Drž. pravdnika namestnik dr. Alfred Schmid v Ljubljani je premeščen v Gradec — Pravni praktikant pri ljubljanskem dež sodišči Jos Preveč je imenovan avskultantom — Umrl je v Kranjski gori notar E. Backes — Vojaški župnik v Inomostu g. Fran Pollak, je imenovan častnim kanonikom pri stolnem kapitelju levan-tinske škofije. — Okrajni zdravnik dr. Rudolf S a dni kar je imenovan okr. nadzravnikom za Štajersko.
—   Kdo postane knezonadškof v Gorici ? To vprašanje je zdaj najvažnejše na Goriškem, zlasti ker ima goriški knezonadškof moč, da v dež zboru lahko prepreči vsa prizadevanja slovenskih poslancev že samo s tem, da se udeležuje sej takrat, kadar se jih slovenski poslanci necejo udeležiti. Lahi se z vso močjo poganjajo za poreškega škofa Flappa, kandidat Slovencev pa je c kr. dvorni kaplan in ravnatelja Avgustineja na Dunaji dr. Fran Sedej, rodim iz cerkljanska horibov na Goriškem, brezmadežen duhovnik, Čist značaj, plemenitega mišljenja in obsežnega znanja. Dr. Sedej je zaveden Slovenec in vrl slovenski pisatelj. Nekaj let sem je spovednik presvetlega cesarja Mitro za krško škofilo je odklonil, dal Bog, da se mu ponudi nadškofska  mitra in da jo sprejme.
—   Konjsko dirko priredi konjerejski odsek kranjske kmetijske družbe dne 12. septembra v Št. Jerneju.
—    Konjerejska enketa. Dne 24. avgusta vršila se je pod predsedstvom gospoda dež. predsednika barona Heina konjerejska enketa, katera je bila sklicana, da stoii primerne ukrepe o bodoči uredbi konjereje v naši deželi. En-kete so se udeležili Člani državne osreduje konjerejske komisije gg, grof Hardegg in major Gassebner z Dunaja, vitez H a u p t in major S1 a v i k iz Gradca, dalje ritmojster M e r e 11 h s Sela, ravnatelj G. Pire kot zastopnik kmetijske družbe kranjske, posl. J. P o vse kot zastopnik konjerejskega odseka kranjske kmetijske družbe ter zastopniki kranjskih konjerejcev posl. Lenarčič z Vrhnike, baron Cojz iz Ljubljane in graščak GloboČnik iz Dobrave. Izmej sklepov enkete je pred vsem omeniti, da se je ukrenila nova ureditev konjerejskih pokrajin na Kranjskem in sicer tako, da ostane Gorenjska Čista noriška (noriško-pineagavska) konjerejska pokrajina, kateri se še priklopi gorenjski del ljubljanskega pol okraja ter sodna okraja logaški in idrijski. Dolenjska pokrajina, ki je doslej imela le lahke žrebce, dobi odslej seveda sukcesivno in deloma mrzlokrvne žrebce francoskih pasem oziroma najtežje polukrvnike, s čimur bo gotovo dolenjskim konjerejcem zelo ustreženo. — Nadalje" se je ukrenilo, dosedanji način premovanja nekoliko premeniti, narediti premovanja slovesnejše ter jih združiti s poučnimi predavanji. Enketa se je tudi izrekla,   naj se jako plodonosna
342
predavanja gg. živinozdravnikov razširijo, zlasti tudi na pouk o vzreji konj ter končno pripoznala, da je bilo dosedanje ravnanje konjerejskega odseka, kateri je na Gorenjskem kupoval dobre plemene žrebice ter jih oddajal za polovično ceno pokrajinam s slabšim konjerejskim materi j al oni, jako dobro in sklenila, naj se to ravnanje še razširi. Eazen teh ukrepov storila j^ komisija tudi še nekaj drugih manjšega pomena Pričakovati je, da bodi ti uspehi imeli dobre posledice za konjerejo na Kranjskem.
—    Regulacijski načrt za Ljubljano je dež vlada potrdila, vsled česar dobi mestna občina svobodne roke glede razlastitve tistih poslopij, glede katerih potom pogajanj ni bilo doseči sporazumljenja.
—   Sokolski izlet v Idrijo. Dne 29. avgusta priredita ljubljanski in postojinski Sokol skupno izlet  v Idrijo.
—   Volilo. Dne 12. avgusta v Borovnici umrli Lovro Verbič je mej drugimi volili določil 5000 gld. za ustanovo za maše in v podporo siromakov ter 2000 gld. za ustanovo za podporo ljudsko šolo v Borovnici obiskujočih   učencev.
—   Vseslovenski shod. Doslej se še nič ne ve, kdaj se bo vršil vseslovenski shod. Gospodje poslanci, kateri imajo stvar v rokah, so menda precej zaspane narave. Zunaj Kranjske se pa Slovenci, na čelu jim njih poslanci, marljivo pripravljajo za shod. Eesolucijo o goriških razmerah bo utemeljeval dr. Frank o, resolucijo o štajerskih posl. dr. Dečko, resolucijo o koroških pa posl. Grafenauer.
—   Narodni dom v Barkovljah pri Trstu se otvori a primerno slovesnostjo dne 29. t. m.
—   „Naš dom". Zbirka, povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd., založil Drag. Hribar v Celji, je izšel II. zvezek: rZadnji grof celjski" in »Iskalci biserov na otoku Sv. Duha". Cena knjižici je 25 kr , s pošto 28 kr.
—   Umrli. Dne 23. t. m. je umrl g. Franc Tavčar, eksposit pri sv. Joštunad Kranjem, v starosti 65 let. — Dne 18. t. m. je umrl v Št. Jurju pri Kranju g. Valentin Skul, župnik v. p.
—  V blaznosti je gostilničar Franc Petričič pri sv. Lenartu poleg Brezič svoji ženi zabodel nož v vrat in jo tako hudo ranil, da je kmalu potem umrla.
—   Vmeščenje goriškega župana, na novic izvoljenega dr. Venuttija, je goriškim Lahom dalo povod za velike demonstracije proti Slovencem.
v
—   Šolski dom. V Gorici se je osnovalo društvo „ Šolski dom", kateremu je namen poskrbeti obstoječim in bodočim slovenskim zasebnim učnim zavodom potrebno poslopje. Načelnik dr. Gregorčič je razposlal okrožnico, v kateri vabi na pristop. Koj prve dni so goriški rodoljubi zložili 3000 gld. Naj bi prekoristno društvo našlo mnogo podpornikov, da bi moglo čim prej doseči svoj plemeniti namen.
—   Shod v Idriji. Politično društvo „Jednakopravnost" je minolo nedeljo priredilo v Idriji shod, kateri se je vršil ob mnogobrojni uleležbi. Na shodu sta poročala drž. posl. dr. FerianČič in dež. posl. dr. Maj ar on o svojem delovanju v drž. oziroma v dež. zboru
—   Gospodarska obramba. Izgredi celjskih nemšku-tarjev obrode še dober sad. Z vseh stranij se poroča o velikih agitacijah naperjenih proti nemškim trgovcem in obrtnikom v Celju. Slovenski trgovci so v raznih krajih že sklenili, da od celjskih nemškutarjev ničesar več ne kupijo, drugač pa pritiskajo konsumentje v tem smislu. Naj bi to živahno gibanje, čigar končni namen je, emancipovati slovensko ljudstvo tujega kapitala, obrodilo obilo sadu.
v
—   Shodi na Štajerskem. Dne 22. t. m. je „Slo-vensko politično društvo" za Slovenski Štajer priredilo v Ee-čici shod na haterem sta govoriia   drž. poslanca dr. Gregorec
in Berks, dne 29. t. m. bo shod pri sv. Jurju na Ščavnici, na katerem bodeta poročala drž. posl. Žičkar in dež posl. dr. Eosina, dne 5. septembra pa bo shod v Gornji Eadgoni, na katerem bodeta govorila drž posl. dr. Gregorec in drž. posl. dr. Eosina.
—    Nesreče. Dne 20. t. m. udarila je strela v poslopje necega kmeta v Žejah, v slavinski občini in jo užgal. Na vajah mudeči se vojaki so^ hitro i na druga poslopja razširjajoči se ogenj omejili. Škode je požar prouzročil za 3000 gld. — Na Eakeku je gad pičil nekega vojaka peš-polka št. 27. v roko. Vojaka so pripeljali v ljubljansko bolnico. — Dne 15. t. m. je gorelo pri posestnici Mariji Košak v Sp. goricah v ljubljanski okolici. Škode je 400 gld. — Dne 13 t. m. je pri Medvodah utonil delavec papirnice v Goričanah Franc Blažič. Truplo so našli šele 21. t. m. pod Šmarno goro. — Utonil je 13. t. m. v Blejskem jezeru 7 letni sin Marije Bohm omož. Soklič.
—   Protidinastična demonstracija  v Gradci se je
primerila v predvečer cesarjevega godu. V tem, ko je pred namestniško palačo svirala vojaška godba, so nemški nacijo-nalci sikali in žvižgali, da jim je kar sape primankovalo.
—   Medved je dne 17. t. m. blizu vasi Vimolje v občini Čeplje črnomaljskega okraja napadel čredo goveje živine in raztrgal jedno tele
—   Domačih živalij so na Kranjskem konec 1897 L uradno našteli: 21.406 konj, 195.796 glav goveje živine, 36 716 ovac, 4 883 koz, 87.757 prašičev in  182 volov.
—   Ob molku izgubila govor je neka Američanka mis Experience Guilford. Ker ji pred 50 leti stariši niso dovolili omožiti se so z možem, kateregv je ljubila, prisegla je, da ne spregovori več besede. In res, 50 let ni spregovorila besede. Ko pa nedavno temu praznovala 50 letnico svojega molčanja, hotela je v krogu svojih prijateljic zopet spregovoriti, a pokazalo se je, da ne morej ker je izgubila govor. — Ees, velika žrtev zveste ljubezni!
—   Surovost policije v Mostu. V Mostu na češkem preganjajo Nemci vse Čehe, kakor da so to sami stekli psi, policija pa ščuje Nemce in zapira Čehe. Pri tem postopa silno surovo. Orožniki pričajo, da policisti pretepajo Čehe do krvi, da jih brez uzroka dregajo s sulicami in sekajo po njih — a vzlic temu se vlada ne gane, da naredi konec temu divjaštvu.
—   Nemška surovost. V Teplicah se bi morala vršiti v restavrantu kneza Clarvja veselica na korist poplav-ljencev na Zgor. Češkem Knez je radovoljno prepustil odboru veselice tudi vrtne lokalitete. Ko pa je prišla knjeginja zjutraj pred veselico na svoj vrt, je zapazila, da je odbor okrasil ves restavrant s pruskimi zastavami. Pritožila se je radi tega pri predsedniku odbora, a ta jo je zavrnil, da je veselica nemška. „Dosti žalostno", je odgovorila knjeginja, „saj smo vendar v Avstriji !" — „„Jaz sem pred vsem Nemec !"" jo je zavrnil predsednik. Z besedami : „Sram Vas bodi !" mu je obrnila kneginja hrbet. In vsled tega napada sedaj zagrizeno nemška ^Ostd. Eundschau" kneza in kneginjo z najne-sramnejšimi psovkami.
Svetovna razstava v Parizu 1900. Leta tisočdevet-stotega se napravi v Parizu mednarodna razstava umetnih in proizvodov prirodninskih plodin, obrtnosti in industrij. Francoska si je postavila nalogo v svoji stolici zbrati v živi sliki vse kulturne pridobitve zdanjega časa, potekajoči dobi postaviti spomenik ter bližajočemu se novemu veku položiti temelj. Da se doseže ta visoki smoter, za to so nam porok štiri prekrasne razstave, ki so doslej ob Seni, na teh, v svojem svojstvu  za napravo  svetovnih   razstav klasičnih   tleh,
1
vzbujale občudovanje   naših vrstoikov.    Toda   apoteoza   devetnajstega veka, na katero se pripravljajo vsi   narodi,   ne   bode samo s svojo krasoto in sijajnostjo, ampak tudi s svojimi resnimi smotri, s Svojo stvarno   osnovo otemnila vse   poprejšnje naprave takšne vrste.  Avstrijska vlada se ni   odtegnila uvaže-vanju,   da je udeležba na tej   raztavi   reprezentativna  dolžnost zajedno   pa tudi   važna  narodnogospodarska   korist,   ker   daje priliko, da se okrepe obstoječe a tudi osnujejo nove prometne zveze.   Zato   se   je   na   podstovi   Najvišjega   odločila   povabilo francoske  republike  za uradno   udeležbo   sprejelo ter razsežna in  jednotna   organizacija    te    udeležbe   s   posebnim   zakonom omogočila   Da   se pa morem dostojno veljavi,   ki jo sme Avstrija   zahtevati   zase kot   gospodarska in umetnostna velesila, pokazati   v   Parizu, treba   je   napeti vse   moči.   Vsi, ki so   s svojim   delovanjem v   to   poklicani, se   zatorej   pozivajo, da v ta namen svoje najboljše moči posvete, da skušajo obseči najvišjo stopnjo   možne popolnosti. Ta poziv se obrača   do   vsakega, v tej   razsežni državi : do   izkušenih   in pravih   nastav-nikov   katerim   razsežnost   njih   obratov   dopušča   in   veleva večje stroške,   kakor  tudi   do gospodarsko   šibkejših,   toda po svoji zmožnosti   za uspehe   usposobljenih   producentov.   Da   se tem po   možnosti olajšajo   žrtve njih   udeležbe,   —   da se jim pomore tam, kjer bi sredstva   za primerno   razstavo objektov, za njih   pošiljatev ali zavarovalvino   dejanski ne zadoščala — to bode moraj biti resen prizadevek merodajnih faktorjev. Nadejati se je, da bode   širnim   patrijotičnim   krogom   ležeče   na tem, da bodo to piizadevek kar   najkrepkeje pospeševali.    Ta poziv sme   pričakovati   tem   krepkejšega   odziva,   ker  že   zdaj važne udeležne skupine   odločno   izjavljajo,  da se hočejo   udeležiti razstave   Razstava ni osnovana na teritorijalni   podstavi, ampak   je razdeljena v posamezne   strokovne  skupine;   to   pa ima za nasledek,   da   se bode vsak razstavljeni   predmet   presojal   in   primerjal   s   tekmujočimi   izdelki   drugih držav.    Ta uredba pa ta  zategatelj   obseza   tudi   opomin,   da   mora   vsak posamezen objekt po svoji kakovosti in po svojem   okusu, po svoji pripravnosti in ceni   biti tak,   da   bode častno prebil   to primerjanje.    Eesnično strogo samokritika bode tedaj najboljši kažipot in izbor tega,   ker  se   ima   in mora   leta 1900.  pred očmi   dovzetnega   in  kupovanja   zmožnega   občinstva   iz   vseh delov sveta   razgrniti,   in sodbi iz najumnejših veljakov vsake stroke sestavljenih presojevavcev podvreči.   V vsaki posemezni skupini   bo   tudi retrospektivni   oddelek   kazal  razvoj   posebne stroke v potekajočem   stoletju     Z izrecnim   namenom,   da  se vrata   razstavnih   palač  odpro   najširšim plastem producentov. daje   Francoska   njih prostor brez   vsakega   povračila na razpolaganje  —  ravnotake gonilne sile,   ki   so potrebne za obrat v njih delovanju kazanih aparatov. Tem visim zahtevam bodo mogli   raztavljavci   zadoščati   glede   primerne   instalacije   njih predmetov. V mnogih   slučajih se bode sicer   priporočalo individualne proizvode zbrati v kolektivne skupine ne samo v interesu varčnejše   uporabe   prostora in sredstev,   ki so na razpolaganje, ampak tudi zaradi boljšega   pregleda.   C. kr. generalni   komisarjat,   ki je   svoje delovanje   že   pričel  v   poslopju c. kr. trgovinskega ministerstva na   Dunaju, kakor tudi ostali organi, katerim je izročeno pripraviti in izvršiti   uleležbo Avstrije   na   pariški    razstavi,   bodo    kar   naj rado voljneje   udele žencem na razpolaganje z besedo   in dejanjem.  Pa tudi druga državna   oblastva,   kakor   tudi   trgovinske   in   obrtne   zbornice bodo kar najpazljiveje  pospeševale v   okviru svoje pristojnosti ta predmet.   Da  se   pravočasno   in  uspešno   zmagajo vsa pripravna dela in z ozirom na dispozicije drugih držav je vendar —  v kolikor posebni pravilniki za   posamezne   stroke   ne dopuste izjem  —   potrebno,   da  se zglasila   avstrijskih   razstavljavcev predlože do konca tega leta.
— Radi nemških izzivanj so se primerili v četrtek zvečer v Plznu veliki izgredi, češki delavci so ometavali različne nemške židovske hiše. Konjeniki in pešaki pa so kmalu razgnali ogorčene   demonstrante, čudno   ni, da je končno tudi
miroljubnim cehom zavrela kri po žilah, ko se vrše v raznih
v
nemških mestih na   Češkem toli ne^uvena nasilstva  in grozovite surovosti proti češkim prebivalcem!
— Kaj nabirajo vladarji ? Nemški cesar je strasten nabiralec autografov, t. j lastnoročnih pisem zmagovitih vojskovodij davno minolili in poslednjih stoletij. Tudi švedski in rumunski kralj nabirata autografe Ruski car Aleksander Ulje nabiral pisemske znamke in roparske tiče, kralj srbski tuii nabira znamke, piinc Waleski, bodoči angleški kralj, pa ima že velikansko zbirko različnih pip ; kraljica angleška nabira naprstnike kronanih šivilj. Mej naprstniki ima tudi jed-nega Marije Terezije. Kraljica italijanska je nabirala veliko let bisere za snaho, razen tega ima že ogromno zbirko črevr ljev, cipelij in rokavic: mej temi so eksemplarji, katere je nosila obglavljena francoska kraljica Marija Antonija, Katarina II.,  Kristina Švedska,  Elizabeta Angleška i. dr.
343