Itfaaovitelji: občinska konferenca SZDL Jeteaiee, Kranj, Radovljica, Skofja Loka a Trti* - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASI L O S O C I A BRNIK — Na brniško letališč se je vrnil prvi del jugoslovanske olimpijske reprezentance. Domov so se vrnili skakalci Bogdan Norčič, Brane Benedik, Miran Tepeš, umetnostna drsalka Sanda Dubravčič, biatlonec Marjan Burger ter tekača Ivo Čarman in Tone Djuričič. Alpski tekmovalci in tekmovalke nastopajo v Ameriki v svetovnem pokalu. Olimpijce so pozdravili podpredsednik ZTKOS Ljubo Jasnič, podpredsednik JOK Avgust Likovnik, sekretar ZTKOS Rudi Ziernicki, sekretar TKS SRS Vlado Vodovnik in sekretar SZ Slovenije Ciril Jeras. — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 29. 2. Cena: 5 din 1980 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dostojanstven je njegov in naš boj 0 našem predsedniku Titu je bilo v svetu doslej že veliko rečenega in napisanega. Dnevi njegovega boja z boleznijo pa Titovo veličino še bolj potrjujejo in njegovo silno moč prenašajo na nas, Jugoslovane, ki nas svet občuduje bolj kot kdajkoli prej. . . Ko predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito in zdravniki kljubujejo bolezni, ko Jugoslovani in z nami večina narodov in narodnosti sveta občuduje njegov in naš boj, ko vsi skupaj izrekamo iskrene želje po zdravju velikana sedanjega stoletja, stebra svetovnega miru, ustvarjalna misel našega predsednika znova in dlawatrka na vest človeštva ter opozarja, hrabri in vzpodbuja. Svet je jkfo njegova zadnja poslanica. Prejeli so jo indijska predsednica fndtra Gandhi, voditelja Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike Leaoid Brežnjev in Jimmv Carter, predsednik Gvineje Sekou Toure in kubanski voditelj Fidel Ćastro. V poslanici predsednik Tito opozarja na zaskrbljujoč mednarodni položaj in poziva mednarodno skupnost ter vse države k obnavljanju in razvoju popuščanja v svetu, univerzalnega procesa pri krepitvi miru in svetovne varnosti. Nemogoče je povzeti vse, kar je bilo v zadnjih sedmih, osmih tednih napisanega o Titu. V Alžiriji so med drugim zapisali, da je Jugoslavija izbrala izvirno pot razvoja, ki omogoča rojstvo novega ćloveka. samoupravljavca, ki sam odloča o svoji usodi. Jugoslaviji je Tito posvetil vse življenje, um, srce in kri, pišejo v Alžiriji. V Jugoslaviji ni nemira. Ljudstvo zaupa v prihodnost, ker spoštuje in ljubi Tita. V Italiji pa so zadnje dni med drugim zapisali, da se je v zgodovini le redko zgodilo, da bi se Življenjska usoda nekega človeka tako močno poistovetila z zgodovino vse države. Tito je velik človek, pravijo v •vetu. in kot tak je ustvarjal velika dejanja, z njim pa je taksna dejanja lahko delal hrabri in ponosni jugoslovanski človek. Desetletja dolgo jugoslovansko obdobje in svetovno zgodovino zadnjih štirideset let je Tito zaznamoval z izjemno osebnostjo in veličino dela. Ko prebiramo vsebino pisem, izjav, poslanic in želja, ki prihajajo k nam iz vseh koncev sveta, v vseh jezikih, napisanih z okorno in uglajeno pisavo, iz držav z različnimi ideologijami, sistemi in usmeritvami, smo prepričani v trditev, da nobena zgodovinska osebnost doslej ni bila deležna taksnega priznanja kot Tito. izrečenega na referendumu človeštva, ki vre spontano iz src. To ni nenavaden pojav. To je bilo pričakovati. To je zavestna aasadtJitev človeštva k neodvisnosti, svobodi človeka, dežel in držav, k enakopravnosti velikih in malih. Titov boj je hkrati tudi boj človeštva za te cilje. Kdorkoli danes v tujini piše in govori o Titu in Jugoslaviji, poudarja Titovo sposobnost združiti težnje jugoslovanskih narodov v svobodi, neodvisnosti in enakopravnosti. Tito je vzniknil iz jugoslovanskih narodov na jugoslovanski zemlji. Skoval je bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, postal skupaj z Jugoslovani jez, ki je zadržal vse ujme in napade, soustvarjal sistem socialističnega samoupravljanja in gradil našo ljudsko obrambo. V svetu je ustvaril novo samostojno silo. neuvrščenost, pred katero se mora ustaviti še tako vojaško in gospodarsko močna sila. Tito je gradil in gradi nas, zato smo danes lahko ponosni, saj svet občuduje naš dostojanstveni boj. Zato je danes v svetu vedno manj ljudi in besed, ki se še odločajo za občasne nepomembne špekulacije z nami in našo prihodnostjo. Mi pa zanjo najbolj vemo. saj smo jo pod Titovim vodstvom potrjevali vsa leta . .. J. Košnjek Uvoz in izvoz na Gorenjsk Stranska vrata se em KRANJ _ Ce so bila lani se stranska vrata, skozi katera so prišle posamezne organizacije združenega dela do deviz za nakup surovin, reprodukcijskega materiala in opreme, potem se letos vedno več teh stranskih vrat zapira in trdno zaklepa. Vrata do deviznih sredstev so samo ena, odpre pa jih ali neposredni izvoz ali prelivanje presežkov izvoza med takoimeno-vane izvozne »aktivce« in »pasi vce«. a.,J P« razpolaganje z deviznimi sredstvi v okviru reprodukcijskih celot, skupnega vlaganja in poslovanja na osnovi skupnega deviznega prihodka. Drugih vrat ni in le skozi prej £vorJe?a b° mof°*e uveljavljati «voz ter pravice do uvoza. 1 •■»eljne organizacije združenega dela po novem same raz- polagajo z devizami, ki so jih ustvarile, vendar uresničevanje tega načela Se ne teče gladko zaradi omejenosti republiških kvot deviznih sredstev in še nepopolnega dogovora v okviru zveze in interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Gorenjsko gospodarstvo, ki je lani preseglo plan izvoza (pa tudi uvoza), povečalo izvozno usmerjenost bolj kot v poprečju v republiki, dve tretjini izvoza usmerilo na konvertibilno področje in doseglo ugodnejši odstotek pokrivanja uvoza z izvozom, pozna usmeritve, ki zagotavljajo devize, čeprav prva letošnja dva meseca kažeta, da je tako tistemu, ki ima deviz dovolj, in tistemu, ki mu jih manjka, težko pri uvozu reprodukcijskega materiala, surovin Gorenjska ima marsikaj skupnega Loviti republiško poprečje je premalo Izvršilni odbor medobčinske Gospodarske zbornice za Gorenjsko je na sredini seji, na kateri sta sodelovala tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič in sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina obravnaval izhodišča za dogovor o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za prihodnjih pet let \tjt u vrtilnega odbora gorenjske Gospodarske zbornice sta se udel" ». i udi ^rdnednik slovenske Gospodarske zbornice Andrej Verbič in se' ret ti med-ga »veta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina — Fof . /'. Perdan Kranj - Razvoj gorenjskih občin v prihodnjih petih letih se ne sme zožiti le na lovljenje in prizadevanja za doseganje poprečnih republiških kazalcev razvoja, ampak jih mora naše področje tam, kjer so prednosti na strani Gorenjske, prekositi. So področja družbenega in gospodarskega življenja, kjer smo Gorenjci lahko vzorniki drugim. Zato pa morajo biti izhodišča za dogovor o skupnih temeljih planov gorenjskih občin v prihodnjem srednjeročnem obdobju smelejša, konkretnejša in bolj obvezujoča. O izhodiščih morajo spregovoriti vsi, ki jih dokument zadeva, predvsem pa občinske skupščine in izvršni sveti. Sele potem bomo lahko rekli, da imamo gradivo, kakršnega smo si želeli in nam bo koristil. Ko ga bodo sprejele občinske skupščine in skupščina gorenjskih občin, to ne bo le kos papirja, ampak obveza za vse! To je srž razprave o izhodiščih za dogovor o skupnih temeljih planov gorenjskih občin, ki je bila v sredo na izvršilnem odboru medobčinske Gospodarske zbornice, v razpravi pa sta sodelovala tudi predsednik slovenske Gospodarske zbornice Andrej Verbič in sekretar medobčinskega komiteja ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Predlog izhodišč povzema sedanji položaj Gorenjske, obravnava prednosti in probleme, kjer zaostajamo za drugimi in obravnava med drugim skupne naloge pri razvoju samoupravnega in političnega sistema, pri gospodarstvu, infrastrukturi, kmetijstvu in urejanju ter varstvu prostora, pri druž- benih dejavnostih gorenjskega pomena, ljudski obrambi ter mednarodnem gospodarskem sodelovanju Po sodbi izvršilnega odbora zbornice je treba v izhodiščih več in konkretneje zapisati o gradnji toplarne v kranjski Savi, ki bo širšega pomena, o pomanjkanju strokovnih kadrov v nekaterih panogah in politiki zaposlovanja nasploh, o obmejnem sodelovanju z Avstrijo in Italijo, o nepovezanosti gradbeništva širitvi in graditvi rekreacijskih ter športnih središč in urejanju prostora. Skupni gorenjski problem so komunala, odstranjevanje komunalnih in industrijskih odpadkov, med katerimi so nekateri strupeni, razvijanje družbenoekonomskih odnosov, dohodkovno povezovanje in združevanje dela in sredstev. Predvsem pa pri stvareh, ki so jasne in do določene mere že dogovorjene, ni treba čakati na sprejem izhodišč. Občine je treba vzpodbuditi k sodelovanju in ukrepanju. Takšna področja so na primer turizem, kmečki turizem in zasebno gostinstvo, pa žičničarstvo in še nekatera področja. Omenjan je bil primer žičnic. Povsod to dejavnost financirajo tudi tisti. Mj imajo od zimskega turizma razen gostinskih in turističnih organizacij korist. Avstrija na primer pomaga žičničar-jem na osnovi prometnega davka, pri nas pa še vedno čakamo z ukrepi. Primere zavlačevanja z uresničevanjem že dogovorjenega bi lahko našli tudi na drugih področjih. J. Košnjek zapirajo in opreme. Zaradi uvoznih težav marsikje kopnijo zaloge reprodukcijskega materiala, kar se utegne nadaljevati tudi v prihodnjih mesecih. Začetne težave se pojavljajo pri sodelovanju pasiv-cev in aktivcev ob zagotavljanju deviz, kjer se še premalo zavedamo dolgoročnosti takšnega sodelovanja. Čevljarji in tudi tekstilci, ki smo jim leta nazaj očitali, da so v izjemnem položaju in jim zato v sedanjem srednjeročnem planu in tudi v prihodnjem ne namenjamo prednostnega položaja, pa so že pred tem našli izhod. Čevljarji, devizno aktivni, že nakaj časa pomagajo z devizami organizacijam, ki jim Marotsvljsjo surovine, predvsem kote. Zaradi tega teče njihova proizvodnja__normalno, z njo pa tudi prodaja, čeprav težav seveda ne manjka. Takšne primere lahko najdemo tudi drugje v Sloveniji in na Gorenjskem. Marsikomu je danes žal, da ni sledil takšnim zgledom. .. Na številne druge slabosti, ki se nam letos maščujejo, je v sredo še opozoril izvršilni odbor gorenjske medobčinske Gospodarske zbornice v razpravi o lanskem in letošnjem izvozu in uvozu. Nekateri so lani pretirano uvažali, letos pa se jim to otepa. Drugi pa možnost prelivanja deviz med izvozno aktivnimi in pasivnimi zlorabljajo na načine, ki nimajo niti poslovne niti družbenopolitične opore. Dogaja se, da proizvajalec surovine ali posameznega dela izsiljuje proizvajalca končnega izdelka, da mu proda blago le za devize, ne oziraje se, če je ogrožena normalna proizvodnja. Organi družbene kontrole bodo strogo ukrepali in kaznovali takšne primere, ko se na primer lomijo leta trajajoče pogodbe, se odpovedujejo posli s teleksi, posamezniki pa ne najdejo volje, da bi skupno ustvarjalno našli rešitve. Za Gorenjsko ostaja izvoz ena temeljnih letošnjih usmeritev, saj lanski podatki govorijo, da realno le z okrog 60 odstotki pokrivamo uvoz z izvozom. To razmerje pa je treba /boljšati. J. Košnjek NASLOV: S--> Mimo delegatov V smernicah za delo sin* dikatov v delegatskem sistemu je rečeno, da je bistvenega pomena za uspešen razvoj delegatskih odnosov uskla jen program dela družbenopolitičnih organizacij in to znotraj socialistične zveze. Sele skladnost programov lahko omogoči ustrezno, hkratno razpravo v delegat ski bazi. Skupščine in skupnosti pa morajo pri tem upoštevati, da so za vsako raz-'pravo v delegatski bazi potrebni ustrezni časovni roki. Večja skrb za okolje Delegati zveznega zbora skupščine SFRJ so osrednjo pozornost posvetili okolju, prostorskemu urejanju in dejavnostim, ki naj bi prispevale k hitrejšemu urejanju te problematike. Opozorili so, da predpise hitreje in dosledneje sprejemamo kot jih v praksi uresničujemo. Temu je kriva »družbena klima«, ki podpira veliko tolerantnost do tistih, ki se ne vedejo skladno s predpisi. Slovenski plinovod v roku Slovenski plinovod je ena redkih energetskih naložb, ki smo jo izpeljali v roku. Pred koncem lanskega leta je bil dokončan primorski, konec tega tedna pa bo nared zasavski krak plinovoda, ki je veljal skoraj 4 milijarde dinarjev in je bil le za 7 odstotkov dražji od predvidevanj. Sporazum o prevzemu plina je doslej podpisalo 88 porabnikov, od tega se jih je več kot 50 že priključilo na plinovod. Petinsedemdeset podpisnikov je prijavilo, da bo porabilo milijardo kubičnih metrov plina, zato jih bo 13 moralo počakati dokler ne l bodo iz SZ dobili dodatnih 250 milijonov kubičnih metrov plina. Dr. Alojz Šuštar novi ljubljanski nadškof Papež Janez Pavel H. je za novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita imenoval dr. Alojza Šuštarja, dosedanjega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani. Dr. Alojz Šuštar je bil rojen leta 1920 v Garmadi pri Trebnjem. Po končanih teoloških študijah je več let živel in deloval v tujini, zlasti v Švici, kjer je bil v mestu Chur škofov vikar, hkrati pa je bil tudi tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc, nakar se je leta 1977 vrnil v Ljubljano. Dosedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Jože Pogačnik, ki je kot je znano, v ostavki od leta 1977, ko je dopolnil 75 let, kar po merilih rimsko-katoliške vere pomeni gornjo starostno mejo za opravljanje škofovskih dolžnosti pa je bil imenovan za apostolskega administratorja nadškofije. Razstava idejnih osnutkov V Mestni galeriji v Ljub Ijani je od včeraj pa do 7. marca odprta razstava idejnih osnutkov za postavitev spomenika Edvardu Kardelju. Razstavljenih je 11 del, ki so prispela na osnovni javnega natečaja. Ostreje proti posredništvu Ni opravičila za posredni štvo z delavci, ki se je raz paslo v gradbeništvu. One mogočiti je treba obrtnike, ki našim delovnim organizaci jam ponujajo samo delovne roke svojih delavcev, ne da bi hkrati tem delavcem žago tovili pravice, ki iz dela izha jajo. Zato bodo sodišča po segla po ostrejših kaznoval nih ukrepih. m Svet v tem tednu Ne zoper i uvrš upor čeni abo sile1 Tržič - Včeraj so Splošno gradbeno podjetje Tržič obiskali predstavniki republiškega, medobčinskega in občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije ter republiškega odbora gradbenih delavcev. Beseda je tekla o gospodarjenju v preteklem letu ter o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. — Foto: F Perdan JESENICE V sredo, 5 marca, oh Hi. uri bo v spodnjih prostorih restavracije jeseniške železarne seja občinske konference Zveze komunistov Slovenije z Jesenic. Udeleženci seje bodo potrdili spremembe statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije Zveze komunistov, ocenili organiziranost in delovanje strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti pa nadaljnje naloge na tem področju ter sprejeli osnutek dogovora o ustanovitvi družbenih svetov občine Jesenice. Potrdili bodo tudi sklepni račun občinske konference ZKS z Jesenic za lansko leto. (S) KRANJ ske »U.rJSŽS ,hr»«na. je bila v Kranju seja izvršnega sveta občin-bHn(>IwKne' ,1H ,en so Uravnavali zaključni račun organov druž-"! "kupnostl. razpravljali o analizi razvoja delovnih skup- dimniL, VH,,)raV^,h ,nf^sruh skupnosti, obravnavali problematiko t>0"" V . »v Lr(,oren.l«kem in razpravljali o reševanju problematike izvršna./ KrarV Oovora je bilo o letošnjem delovnem programu špekcijskihshižb,n njegOVih 0r**no\ ter o organizaciji gorenjskih in- RADOVLJICA L._ lk i!'"?' 26 rebri|arja. je bila v Radovljici 13. seja konference ZKS. in n h ''k n V*"0'01" orpnizacij ter organov konference v zadnjih dveh ' snre'el' P« so tudi dopolnjen statutarni sklep o organiziranosti in delovan,., občmske organizacije ZKS -jk TRZIC občinski i 7 marca-< bo oh 17. uri v domu družbenih dejavnosti litično oreno o^n ?KS Trfič Obravnavali bodo varnostno-po- ter finančno nnr ,n or8aniz«ranosti zveze komunistov v občini letos l»»rocuo za minulo leto in finančni načrt komiteja za H J ^ovljiška konferenca ZKS o preteklem delu Dve plati odstotka Radovljica — Torkovo zasedanje občinske konference ZKS Radovljica je ocenilo volilne konferenee po osnovnih organizacijah, hkrati pa tudi delovanje radovljiške občinske organizacije Zveze komunistov v preteklih dveh letih. V občini deluje 114 osnovnih organizacij, v katerih je povezanih 1657 članov. Največ, 63 osnovnih organizacij je v gospodarstvu, 24 oziroma 27 pa jih je v družbenih dejavnostih in krajevnih skupnostih. V zadnjih dveh letih je bilo na novo ustanovljenih več osnovnih organizacij na osnovi načela, da mora biti Zveza komunistov organizirana v vseh temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih sredinah. Prizadevanja so rodila sadove, vendar pa ostajajo še sredine, kjer Zveze komunistov ni. čeprav je nad 20 zaposlenih. Zveza komunistov je v preteklih dveh letih v radovljiški občini prevzemala vodilno akcijsko in idejno vlogo, zboljšala pa se je tudi vez med osnovno organizacijo in občinsko konferenco. Na novo so bili ustanovljeni nekateri aktivi ZK kot metoda dela, v večjih delovnih organizacijah, kjer je več temeljnih organizacij in zato tudi več osnovnih organizacij ZK, pa so začeli delo- Mladi iz Medicine na obisku V petek. 22. februarja, je prišla na tridnevni obisk v ftkofjo Loko 21-članska delegacija mladih iz pobratene občine Medicina v Italiji. Mladi iz Italije so tako vrnili obisk Skofieločanom. ki so gostovali pri njih lani jeseni. Med tridnevnim bivanjem v Skofji Loki so si mladi iz Medicine ogledali znamenitosti mesta in okolice. Navdušeni so bili nad spomenikom v Dražgošah. ogledali so si delovno organizacijo Alples. predstavila pa se [im je tudi folklorna skupina iz Skofie Loke, za konec pa so si ogledali še Bled. V pogovoru so mladi iz obeh občin izmenjali mnenja o delovanju mladinskih organizacij pri nas in v občini Medicina M Pirman vati usklajevalci dela oziroma posebna usklajevalna telesa. Zasedanje občinske konference ZKS Radovljica je opozorilo tudi na nekatere pomanjkljivosti v delovanju ZK. Gre predvsem za dve plati podatka, da je med delavci v gospodarstvu in družbenih dejavnostih 10,5 odstotka komunistov. Podatek je po eni plati razveseljiv, saj potrjuje uresničitev cilja, da mora odstotek komunistov med zaposlenimi preseči 10. Po drugi plati pa natančnejša analiza pove, da k doseženemu odstotku članstva največ prispeva visok odstotek komunistov v delovnih skupnostih skupnih služb in nekaterih družbenih dejavnostih kar je pozitivno, v proizvodnih organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah pa se ta odstotek giblje med 3 in 8! So temeljne organizacije, kjer je več sto zaposlenih, komunistov pa je komaj 20. Ti podatki pa niso več tako razveseljivi. Temu je bilo na seji radovljiške konference namenjeno največ pozornosti. Med delavci imamo ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v ZK, pa jih s svojim delovanjem ne znamo pridobiti, so poudarjali na konferenci. To je posledica slabosti političnega dela. zaprtosti osnovnih organizacij in mišljenja, da je delo komunista na sestanku opravljeno, čeprav je to v resnici šele začetek njegove politične aktivnosti. Redko se med kandidati za sprejem v ZK najdejo aktivni mladinci in člani SZDL, otroci borcev, komunistov in aktivistov ter ljudje, ki zavzeto delujejo za družbeni napredek. Pri kadrovanju mora Zveza spremeniti delo, kar pa ne pomeni, da moramo pozabiti na vse kriterije. Na konferenci so tudi poudarili, da se razni koordinatorji dela med osnovnimi organizacijami in sveti ne smejo preleviti v vmesne organe, ki smo jih odpravili, in priveske poslovodnih struktur. Vodstva osnovnih organizacij bo treba še bolj usposabljati, osnovne organizacije pa tesneje povezati z občinsko konferenco, kar je naloga članov konference, zadolženih za posamezne osnovne organizacije. To so problemi, o katerih bodo radovljiški komunisti temeljiteje spregovorili na prihodnji programski konferenci. J. Košnjek Zvezni sekretar za zunanje zadeve Vrhovec obiskal Bangladeš in Indijo, kj« je bila obsojena politika sile v reševanji mednarodnih sporov — Sprejet nov sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki je hkrati za nas tid obveznost — Komisija OZN v Iranu -Upor v Afganistanu naraščal, kar pn znavajo tudi v Moskvi — Diplomatski odnosi med Egiptom in Izraelom — Voliti* v Južni Rodeziji BEOGRAD - Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje r*ttw Josip Vrhovec je končal uspešna obiska v dveh prijateljskih in nesr ščenih državah Bangladešu in Indiji. Voditeljema obeh držav Zats Rahmanu in Indiri Gandhi je izročil osebni poslanici predsednik*Tte| državnika in pomembna voditelja neuvrščenega gibanja pa sta nate zveznemu sekretarju izrekla iskrene želje po čim prejšnji nsdlte predsednika Tita. Zvezni sekretar Josip Vrhovec se je še po««* izčrpno pogovarjal /. zunanjima ministroma obeh azijskih držav zunanjim ministrom Bangladeša Samsulom Hakom in zunanjim mm strom Indije Narasimom Raomom. Vrhovca pa je sprejel tudi pre»j sednik indijske republike Sandživo Redi. V nekaj skupnih ugotovitev bi lahko strnili pogovore našega n*«!-nega sekretarja v Bangladešu in Indiji, dre za soglasno stališče.# mora neuvrščeno gibanje ostajati še naprej neodvisen in aktiV dejavnik v mednarodnih odnosih. Neuvrščeni naj začno skupno al za krepitev miroljubnega sožitja med narodi in državami Gosi skupaj /. našim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve ugotovili vojaške intervencije, uporaba sile v mednarodnih odnosih in v r»» sevanju problemov izražajo težnjo, da bi bilo takšno ravnanje ste praksa v mednarodnih odnosih, kar je nesprejemljivo. Posebne poar nosti so bile deležne razmere v Afganistanu. Tuje sile se m«i* umakniti, prav tako pa je treba prekiniti z vmešavanjem v notr*s» zadeve Afganistana. Ta država naj postane neuvrščena in sam osi ker je le to lahko porok za mir v tej deželi in tem delu sveta Tal zapisano v dokumentih Organizacije združenih narodov in v re*v jah. ki so bile v svetovni organizaciji sprejete ob razmerah v t« Med obiskom Josipa Vrhovca v Bangladešu in Indiji je bilo tun zorjeno. da se kriza na Bližnjem vzhodu spet zaostruje V tem A« sveta bo zavladal mir le v primeru, če bo Izrael vrnil zasedena v podpredsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupni VVilhelm Haferkamp sta v Bruslju parafirala zajeten svež« mentov o sodelovanju med EGS in Jugoslavijo. Sporazum bo poorv kmalu, pred tem pa bo o njem govora še na sestanku mM deveterice. Novi sporazum upošteva Jugoslavijo kot neuvrifc državo in deželo v razvoju ter njen pomemben gospodarski in iv položaj Kar 40 odstotkov našega uvoza je vezanega na dežele Fvr* ske gospodarske skupnosti, na te dežele pa odpade le četrtina nt*f izvoza. V trgovanju s temi državami smo lani dosegli dve tretjini našega trgovskega primanjkljaja in tudi zato so bile naše zahtel novem, ugodnejšem sporazumu utemeljene. Novi sporazum daj« v možnosti, bo pa uresničen, če se bomo mi znali dobro organizirati.«^ števati želje trga. zagotoviti rednejšo dobavo in zmernejšo politih ter vztrajati na določilih sporazuma Sporazum posega razen ni dročje trgovine še na industrijsko sodelovanje, znanost. eneriK* področje, turizem, varstvo okolja in ribištvo. SFRJ naj hi dok* prihodnjih petih letih od EGS 286 milijonov dolarjev ugodnih m 70 odstotkov našega izvoza v te dežele pa bo odslej oproščerfcarins* bo količinskih omejitev. Strožji pogoji, vendar blažji kot do-veljali za tekstilne in kmetijske izdelke, za 29 drugih naših prante pa bodo veljale količinske omejitve. EGS ho pomagala pri gradr -saj bo Grčija že drugo leto nova članica EGS. naši delavci n < enakopravnejši z delavci iz dežel, članic EGS. V sporazumu w «M tudi o brezcarinski coni med Italijo in Jugoslavijo na osnovi o«*** sporazumov. Skratka, možnosti, ki jih imamo na osnovi noveta«f*» zuma. so večje in jih kaže izkoristiti. V Iran-je že prišla komisija OZN. ki raziskuje zločine *atat njegovega režima. Združene države upajo, da se bodo odnosi i |nj| uredili in da bo tudi 49 talcev, ki so še vedno v ameriškem vekfajh ništvu v Teheranu, kmalu svobodnih Manj razveseljiv pa je pok* v Afganistanu. Tudi Sovjetska zveza prvič priznava upor v deželi # žen z orožjem ali tihim bojkotom nove oblasti in intervencijskih< Delno olajšanje pomeni izjava Brežnjeva. da bi utegnil umakniti sv.v sile iz Afganistana, vendar to bistveno položaja ne zboljšuje AaM predsednik Carter je pozval predsednika zahodnonemške demokr* Brandta. naj posreduje med ZDA in Sovjetsko zvezo, med katenoM* odnosi zaradi Afganistana dosegli kritično mejo. Se na dva dogodka kaže opozoriti. Egipt in Izrael sta iznww>< veleposlanika, kar je povzročilo novo negodovanje med nasprote* takšnega sporazumevanja in Arabci, ki so na zasedenih ozemljih -Palestinci. V Južni Rodeziji pa bodo danes zaključene volit« t katerih naj bi črnci izvolili 80 svojih predstavnikov v parlament Val telje domoljubne fronte Mugabe in Nkomo obljubljata skupen iuv\y vendar večina sveta dvomi v pravičen izid teh volitev J. Ko$nj4 V nt tat te in; K bt \n te te »' te Wl %fc te S »s M «TV< iS I 1 te Višje oskrbnine v vrtcih Tržič — V torek, 26. februarja, so delegati skupščine skupnosti otroškega varstva Tržič potrdili nove cene oskrbnin, ki bodo letos veljale v vzgojnovarstvenem zavodu. Soglasje o višjih cenah je pred tem dala tudi občinska skupnost socialnega skrbstva, zdaj pa ga pričakujejo še od izvršnega sveta skupščine občine Tržič. Vzgojnovarstvena dejavnost bo letos zahtevala okrog 2,2 milijona dinarjev. 56,45 odstotka bo skupnost zbrala v okviru prispevne stopnje iz kosmatih osebnih dohodkov zapo- slenih občanov. 43,55 odstort* bodo prispevali starši. k» *1 otroke v vrtcih. Mesečna ostrt** ki jo plačujejo starši, je v prten z lanskim letom večja i* 2HfcA, jev ali 36.94 odstotka. Izdelana je tudi nova lestm kateri imajo starši, katerih teV na člana družine ne preseta^tf 1 narjev na mesec, pravico d* m*i oskrbnine. Polna cena je otroke od drugega do sedir*f»,l 986 dinarjev, za otroke do ihvcf leta starosti pa 1500dinarjev FESSUAIU* 19Bfl 3.STRAN GLA Napori za ustalitev gospodarstva V tovarni obutve Peko Tržič se je sindikat aktiv no vključil v prizadevanja za uresničevanje poli tike gospodarske stabilizacije IrUt - Plan za letos so v tovarni Peko potrjevali decembra na zborih delavcev vseh temeljni organizacij Tedaj Se niso bila fauna dokončna določila zvezne in tepobtiftke resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980. Kako * je v Peku konferenca lanovnih organizacij zveze sindikatov vključila v prizadevanja za %r«nie>vanje politike gospodarske lizanje, je pripovedoval pred-vdnik konference Janez Dacar. »Takoj, ko je bila vsebina reso-mana, smo se v izvršnem konference dogovorili za d program, točneje pa aaloge osnovnih organizacij lili na zadnji seji kon-t. Pri tem smo sodelovali ostalimi družbenopolitičnimi inizacijami in strokovnimi imi.c »Znane so že dopolnitve letnega •lovnega sporazuma. Kako ome-rve vplivajo na zaposlovanje?« »Prvotno stopnjo zaposlovanja Trtic smo znižali od 2,44 na odstotka. Mislim, da je ne presegli, čeprav je tre-v delovni organizaciji, tršem v tozdu Obutev, precej praznih. Več pozornosti posvetili tudi zmanjšanju inkov z dela in odsotnosti z U med delovnim časom.« »Kaj pa investicije?« »Zaradi stabilizacijskih ukre-ia omejitve kreditov smemo iti v glavnem le na lastna ra. Vseh načrtovanih na-zato ne bomo mogli uresni- Janez Do car čiti. Letos smo nameravali začeti gradnjo nove tovarne za temeljno organizacijo Obutev v industrijski coni. Zdaj bomo morali dobro pretehtati ali pristopiti k etapni gradnji ali pa počakati. S preselitvijo te temeljne organizacije bi dobili prostor za obrat PUR, ki v mestno jedro res ne sodi, ter razširili oddelek plastike in gumarno.« »Kako nameravate povečati proizvodnjo?« »Varčevali bomo z vsem reprodukcijskim materialom ter si prizadevali, da bomo proizvodne plane izpolnjevali v rokih in kvalitetno. V zvezi s tem bomo Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske Kranj Sa podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo dela in naloge na področju POKLICNEGA SVETOVANJA Zahteve: — višja strokovna izobrazba kadrovske, socialne, pedagoške ali podobne smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj: Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, lielo pa se opravlja na izpostavi Strokovne službe v Skofji Loki. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske Kranj, Cesta JLA 12. Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Res upravičen »ne«? Tržič — Pitne vode bo v tržiški občini začelo primanjkovati že čez dve Uti. Zato so v samoupravni komunalni skupnosti dovolj zgodaj naročili strokovne meritve voda. ki bi bile primerne za novo zajetje. Bakteriološki izvidi so pokazali, da hi bilo najprikladnejše zajetje frni gozd. iz katerega bi lahko dobivali ISO litrov vode na sekundo in hi je bilo din olj najmanj za petdeset let. Po predračunu bi gradnja vodovoda od zajetja do Ziganje vasi ttala okrog S.1.3 milijona dinarjev. Glede na to. da so se za ta vir vode zanimali tudi v Kranju, sta obe komunalni skupnosti sklenili združiti denar za gradnjo. Samoupravni sporazum so na tržiški skupščini komunalne ukupnosti sprejeli novembra lani. nekaj kasneje pa tudi na kranjski. Vuaka skupnost bo prispevala polovico vsote, izkoriščala polovico rode. enak delež pa si bosta delili tudi ob kasnejšem vzdrževanju rodnvoda. Ob dngttvorih za izgradnjo zajetja je nastalo nekaj težav Bombažna predilnica in tkalnica, ki ima na Mošeniku tri lastne hidroelektrarne, bi s tem izgubila dobršen del energije. Gradnjo je bila pnpravljena podpreti le. če bi ji skupnosti odškitdnino nadoknadili. Kranjska komunalna skupnost je že pristala, da bo Bombažni predilnici in tkalnici poravnala polovico izgube, medtem ko se tržiška te dogovarja, kakšna oblika nadomestila bi bila za obe strani najbolj sprejemljiva. Na zadnji seji skupščine komunalne skupnosti v Tržiču, ki je bila ta ponedeljek, pa je delegatka iz Bombažne predilnice in tkalnice pojasnila, da se tako vodstveni kot samoupravni odstotka od zaposlenih, kadrovskih pa je še enkrat več! Kaže. da je kranjski občini sicer uspelo večino štipendistov usmeriti na kadrovske štipendije, ki so vsekakor odraz potreb po kadrih v organizacijah združenega dela. vendar pa samo število štipendij nikakor še ni zadostno. Tudi v ostalih občinah si sicer prizadevajo, da bi kadrovske štipendije, ki so sicer temeljna oblika družbene pomeni, mladini pri izobraževanju, prevladovale med ostalimi oblikami, predvsem pa naj bi se povečale predvsem na račun deleža štipendij iz združenih sredstev: le-te so predvsem namenjene študentom s slabšim gmotnim položajem Sicer delež štipendistov iz združenih sredstev vsa leta nazaj upada, kar pa seveda še ne pomeni, da je razmerje med tema dvema vrstama štipendij že zadovoljivo. Prav tako je bilo doslej tudi Titovih štipendistov v gorenjskih občinah premalo: le v Skofji Loki in na Jesenicah jih je bilo celo več. kot je republiško poprečje. V tem šolskem letu je bilo podeljenih Mi štipendij Titovega sklada mladim delavcem, kar vsekakor nekoliko popravlja prejšnjo dokaj skromno sliko Se mimo ene značilnosti ne gre iti: tudi višina štipendij iz združenih sredstev je v gorenjskih občinah nižja, kot je republiško poprečje, vsaj za preteklo šolsko leto je bilo tako. Le malo nižje so bile stipendije iz združenih sredstev v Skofji Loki. medtem ko so bile v ostalih občinah za deset do dvajset odstotkov nižje od republiških. Vzrok je jirav gotovo iskati v visoki zaposlenosti prebivalstva, kar vsekakor tudi zvišuje družinski dohodek, ^ Rudnik urana Žirovski vrh v ustanavljanju SKOFJA LOKA, Šolska 2 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja Rudnik urana Žirovski vrh v ustanavljanju, Skofja Loka, Šolska 2 objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja delavcev za opravljanje naslednjih prostih del: 1 PROJEKTIRANJE 1 delavec 2 IZVAJANJE JAMOMERSKE OPERATIVE - JAMO-MEREC 1 delavec \ IZDELAVA TEHNIČNE IN GRAFIČNE DOKUMENTACIJE * delavec 4 NADZOR JAMSKIH DELOVIŠC 2 delavca 5 DELO Z RAZSTRELIVNIMI SREDSTVI V JAMI 2 delavca 6 OPRAVLJANJE RAZNIH RUDARSKIH DEL 5 delavcev 7 VZDRŽEVANJE VOZIL 2 delavca 8 KLJUČAVNIČARSKA, KOVAŠKA IN INŠTALATERSKA DELA 3 delavci 9 OPRAVLJANJE ELEKTROMONTAŽNIH DEL 2 delavca 10 DELA VOZNIKA 1 delavec 11! DELA ČUVAJA 1 delavec Pogoji: pod 1.: - pod 2.: - pod 3.: - pod pod pod pod pod pod pod 10.: 4.: - 5.: - 6. : - 7. : - 8.: - 9.: - visoka izobrazba rudarske smeri, znanje tujega jezika, do pet let delovnih izkušenj rudarski ali geodetski tehnik, eno leto delovnih izkuSenj na področju jamomerstva in geodezije tehnični risar ali opravljen tečaj tehničnega ali geodetskega risanja prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami, obvezen predhodni preizkus znanja srednja Sola rudarske smeri ali nadzorniSka Sola, opravljen strokovni izpit KV rudar - strelec, minerski izpit za rudnike KV rudar, starost nad 21 let poklicna Sola za avtomehanike, do pet let delovnih izkušenj poklicna Sola ustrezne smeri starost nad 21 let poklicna Sola elektro smeri. starost nad 21 let KV voznik, vozniški izpit D kategorije osnovna šola pod 11. Za dela pod 1 se sklene delovno razmerje za določen čas eno leto, za vsa ostala pa za nedoločen čas s polnim delovnim (asom. Dela pod številko 4, 5, 6, 7, 8 in 9 se opravljajo v treh izmenah, dela pod številko 11 pa v dveh izmenah (popoldan in ponoči). Poskusno delo dva meseca je določeno za dela pod 2, 4, 5, 6, 7, 8 in 9. Za objavljena dela se zahteva opravljen zdravniški pregled. Kandidati naj svoje ponudbe in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od objave oglasa na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Gorenjski gospodarstveniki o stabilizaciji: Najbrž ni dvoma, da lahko samo utvare vodijo k prepričanju o zadostnosti resolucijskih dogovorov za izpeljavo gospodarske stabilizacije. Razum veli, da je resolucija le usmeritev, na podlagi katere je treba narediti odločen obrat za obvladovanje in odpravljanje vzrokov ekonomske nestabilnosti. Res je, da ni preprosto oblikovati reiitev, ki bi bile hkrati odgovor vsem vprašanjem, ki se odpirajo v obdobju ustalitve. Predvsem pa se je treba soočiti z dejstvom, da je bistven dejavnik razvoja, ki mu v tem trenutku dajemo največji pomen, ekonomski odnos s tujino, da bi našo plačilno bilanco spravili na razumno raven. Zato namenja naša stabilizacijska politika osrednje mesto izvozu in trajnim izvoznim programom. Resolucija je samo izhodišč Teža gospodarske stabilizacije je tako v proizvodnji in dobri poslovni politiki. Zato smo k besedi povabili glavne direktorje delovnih organizacij treh različnih industrijskih panog na Gorenjskem: Marka Vraničarja iz Skofjeloftkih LTH, Janeza Bedino iz tržiškega Peka in Štefana Nemca iz jeseniške Železarne. »Na skupnem sestanku medobčinskih svetov ZKS in ZSS za Gorenjsko, ki je bil v začetku oktobra v Gorenjski predilnici v Skofji Loki, je bilo : največ govora o gospodarski stabilizaciji in v zvezi s tem o zunanjetrgovinskem sistemu, ki bi moral veliko bolj kot doslej spodbujati izvoz. Od tedaj je preteklo štiri mesece. Torej dovolj časa, da se že lahko da ocena, koliko predvidenih usmeritev je bilo z letošnjimi resolucijami in gospodarskimi ukrepi uresničenih in da se lahko oceni, kakšne so gospodarske možnosti delovnih organizacij, ki jih vodite.« Marko Vraničar: »Gospodarske možnosti LTH v letu 1980 so sicer ugodne, vendar obremenjene z vrsto močno izraženih neznank, od katerih vsaka in vse skupaj lahko pomembneje vplivajo na obseg in kvaliteto gospodarjenja. Planski cilji v proizvodnji, prodaji doma in v tujini in v naložbah so pogumni, vendar je njihova uresničitev odvisna predvsem od doseženega obsega proizvodnje, ta pa od vrste notranjih in zunanjih dejavnikov. V tovarnah bo ključno vpraSanje bitka za učinkovitejše izkoriščanje delovnega časa, za bojSo organizacijo dela in za NA DELOVNEM MESTU boljSo preskrbo s potrebnimi materiali. Zunanji dejavniki, ki bodo pospeSevali ali zavirali gospodarsko rast pa bodo predvsem kvaliteta in količina dobav domačih surovin in preskrba z uvoženimi surovinami ob doseženih izvoznih rezultatih.« Janez Bedina: »Družbena resolucija o gospodarskem razvoju in samoupravni sporazum o merilih in pogojih za razpolaganje z deviznimi sredstvi za uvoz reprodukcijskega materiala in opreme, sta nedvomno glavna dokumenta, na katerih gr* dimo letoSnji plan in sprejemamo poslovne odločitve. Strinjam se z večkrat izrečeno oceno, da so delovni ljudje odločbe resolucije sprejeli prebiscitarno in da so pripravljeni prispevati k njenemu uresničevanju, da nam bo vsem bolje. materiala, energife in drugih surovin iz domačih virov. ekonomski odnosi s tujino — pridobivanje potrebnih deviz za uvoz nujnih surovin, rezervnih delov in opreme iz uvoza — eden od osrednjih problemov razvojne in gospodarske politike. Pri tem je potrebno poudariti, da nobena železarna ni sposobna s svojim izvozom pokriti potrebe po uvozu. Tudi nadaljna programska in razvojna usmeritev je. da bi železarne izvažale le okoli 10 odstotkov svojih proizvodov in tako pridobivale le del deviz za svoje uvozne potrebe. Ni pa mogoče računati, da bi na ta način lahko dobile tudi denar za opremo, ki je potrebna za vzdrževanje, modernizacijo in nove investicije. To je težak problem, ter stara in izrabljena slovenska meta- Ze takoj na začetku pa moram podvomiti v vaSo trditev, češ da je poteklo že dovolj časa, da se lahko oceni, koliko predvidenih usmeritev je že bilo uresničenih. Pri tako pomembnih spremembah, kot je usmeritev v izvoz, stabilizacija v nestabilnih pogojih, varčevanje v trenutku, ko cene strahovito rasejo, se ne bi smeli zadovoljiti samo za zapisom v resolucijo, temveč bomo morali skrbno spremljati in meriti učinke posameznih ukrepov skozi daljše obdobje, ustvariti stabilne pogoje gospodarjenja, jih dograjevati in šele po določenem časovnem odmiku ocenjevati uspešnost ukrepov.« Štefan N emec: »V Železarni se srečujemo s poostrenimi gospodarskimi pogoji že od lanskega polletja, zato je poleg pridobivanja repro- lurgija, odmaknjena od surovinskih osnov, prepočasi sledi razvoju v svetu in lahko kaj hitro postane nerentabilna. Modernizacija pa je nujna tudi zaradi pomanjkanja delavcev in predvsem zaradi varstva okolja.« »Kakšni so vaši letošnji cilji in katere ukrepe ste sprejeli, da bi v vaši delovni organizaciji uresničili predvidevanja resolucije o gospodarskem razvoju letos? Kakšen bo vaš prispevek k stabilizaciji na-Sega gospodarstva in k bolj uravnovešeni zunanjetrgovinski bilanci Slovenije in Jugoslavije?« Marko Vraničar: »Letos so v ospredju nekatri ključni cilji, brez katerih ne bo moč uspešno poslovati in sicer: dokončanje druge etape investicije pri gradnji novih proz-vodnih prostorov in posodobitvi tehnologije, ki naj bi v drugem polletju zmanjšala razliko med ponudbo in povpraševanjem v proizvodnji zamrzovalnikov: bitka za produktivnost, katera rast naj bi bila v poprečju 12 odstotna, je med posameznimi TOZD oziroma delovnimi enotami zelo različna. Tam, kjer delovni proces pomembneje rekonstruiramo, je načrtovana celo 40 odstotna rast (zamrzovalniki), tam pa, kjer ostaja delovni proces nespremenjen, naj bi se z boljSo organizacijo dela, manj zastoji in večjo prizadevnostjo zvečala za f> do 8 odstotkov. Naslednji cilj je izvoz. Leta 1975 je LTH izvozila na tuja tržišča za 5.5 milijona dolarjev, lani za 8 milijonov, letos pa načrtujemo izvoz prek 11 milijonov dolarjev. Tak obseg izvoza nam zagotavlja dodatna tržišča, brez katerih si razvoja delovne organizacije ne moremo več predstavljati, hkrati pa je po obsegu prvič zadosti velik, da približno pokrije potrebe po uvozu s konvertibilnih tržiSč. Oh tem je važna naloga nadomeščanje konvertibilnih uvoznih materialov z domačimi in klirinškimi, kjer imamo že nekaj let lepe uspehe. Za letos načrtujemo nove prihranke, vendar se bojimo, da se ne bi ponovila stara zgodba, ko domači proizvajalci sklenejo pogodbe, potem pa v teku poslovnega leta pozabijo nanje ali jih vsaj ne izpolnijo v celoti« Janez Bedina: »Izvoz je glavno področje našega stabilizacijskega ukrepanja. Lani smo ga povečali za 21 odstotkov, konvertibilnega pa celo za 43 odstotkov. Za nas izvoz ni le pridobivanje uvoznih pravic, ampak pomemben vir dohodka, saj je delež izvoza v skupnem prihodku že tako pomemben, da izgub v izvozu ne bi mogli več pokrivati z navijanjem cen na domačem trgu. Doseči tak izvoz pa pomeni deset let vlaganj, žrtve in napore in ne samo odločitev povečati izvoz! Letos rast izvoza najbrž ne bo več tako velika. Planiramo rast 4 odstotke po količini in 9 odstotkov po vrednosti. Pri tem želim naglasiti, da predstavlja za nas v zadnjem obdobju oskrba z domačim materialom glavno prepreko v rasti izvoza. Pričakovanja, da bodo zadeve lažje, ker bo vsak razpolagal z devizami, ki jih bo sam ustvaril, se niso uresničila. Sistem še ni zaživel pa je kljub temu že ogrožen zaradi rastočega primanjkljaja v plačilni bilanci. Treba je naglasiti tudi dejstvo, da je uvozna odvisnost in občutljivost na težave v oskrbi tem večja, čim večji je delež izvoza. Zato ni čudno, da ima pri nas nerešena oskrba tako hude posledice. Vendar ne mečemo puške v koruzo! Naš letni poslovni sporazum in najnovejše spremembe in dopolnitve, so konkretizacija resolucijskih nalog in stabilizacijskih prizadevanj: od zaposlovanja, izostankov od dela, prihrankov pri materialu do zmanjšanja izmeta in izboljšanja delitvenih razmerij. Naš prispevek k Niko Je&e — vodja stiskalnice pri LIP Bled Lipova proizvodna hala na Rečici pri Bledu je velika, svetla in vsa daje vtis popolne urejenosti, organiziranosti, kjer je delo utečeno v svoj stalni ritem. Tam, v zadnjem delu hale se začne proizvodnja, na drugem koncu pa izgotovljena vrata le še pakirajo in viličar jih vozi v skladišče. Srce proizvodnje je pri stiskalnici, kjer je zrak poln ostrega vonja po lepilih. Tu pravzaprav vrata nastajajo. Iz kupov pripravljenega furnirja, lesonitnih plošč, enostavnih okvirjev, ki se potem na valjčkih napolnijo s kartonastimi polnilci, na katere lepijo plošče . . . Niko JeSe je po poklicu mizar. Sedem let je že v Lipu in dve leti vodja stiskalnice. Pozna vsa dela te proizvodne hale, kajti prav na vseh je že delal in če je treba, lahko vsak trenutek zamenja vsakega delavca. Kot vodja stiskalnice pa mora paziti, da je material za delo pripravljen, da je pravilno pobrušen. točno na dimenzijo, da se lepilo pravilno nanaša, da je pravilna sestava okvirjev. Najpomembnejša pa je sama stiskalnica, ki mora imeti pravo temperaturo, pravi čas stiskanja in pravilen pritisk. Od tu naprej se surova vrata le Se obre-žejo, zlužijo in obrusijo. Potem jih prevzame kontrola. Odgovorno delo ima. Njihova prva naloga je kvaliteta. In če dobro ne paziš, so napake takoj tu. Lahko je le slabo lepilo, pa vrata ne bodo držala In če ima stiskalnica previsoko temperatu ro. bodo imela vrata »doline«, če je pritisk v stiskalnici prevelik bodo vrata preveč stisnjena, pretanka, če se na enih vratih znajdeta dve vrsti lesonita, so vrata lahko kriva in tako naprej. Paziti pa mora tudi. da ima obrezovalka nastavljene prave mere in potem, če so vrata prav zlužena in po-bruSena. Posamezne vrste vrat zahtevajo različen čas obdelave. Pravzaprav je za delo oddelka nekakšno merilo prav stiskalnica, ki mora v eni izmeni stisniti od 512 do 928 vrat. Zavisi od časa stiskanja, od širine, vrste vrat. Različna vrata na liniji zahtevajo tudi različno število delavcev: 9 jih je na liniji, kadar imajo v delu navadna vrata. 12 za furnirana, ki niso lužena in 14 za furnirana lužena vrata. V dveh izmenah delajo in linija teče od šestih do pol dveh. Za malico ustavijo, vmes pa. če je treba, manjkajočega delavca zamenja Niko. Delo teče gladko, brez zastojev in skoraj se zdi, da bi tu težko iztisniti še kaj več. Pa vseeno povprašam. »Bi se mogoče dalo še kako izboljšati vaše delo? »Vedno se da še kaj narediti. Tudi pri nas. Več bi se lahko naredilo. Če bi stiskalnica delala polnih 8 ur. Tako pa jo pet minut čez pol dveh zaradi čiščenja ustavimo. Ko bi se delavci zamenjali na delovnem mestu ne da bi stroj ustavili, bi stroja tudi ne bilo treba vsakokrat čistiti, prihranek bi bil na zagonski energiji, pa tudi proizvodnja bi bila večja. Seveda bi se pa to moralo poznati tudi pri zaslužku delavcev « D. Dolenc stabilizaciji vidimo v kvaliteti delu: boljšem in mikavnej«err.I vodu. izpolnjevanju pogodbeni1 veznosti in manjšem izmetu W bo dalo večji izvoz in VfrJ dek.« Štefan Nemec: »Za ur vanje plana v letu 1980 je tal zarni potrebno zagotoviti 555 aH jonov dinarjev deviznih sašn samo za nujno potrebne surov«* opremo. Predvideli smo 23 ostat povečanje izvoza, kar pa wa1 komaj polovico uvoznih p tem pa niso vštete potrebe pos* giji. za kar dobavitelji tudi aH vajo devize. Sicer se dogovarjaš] pridobivanju deviz na dotadbai osnovah, vendar tudi s tem ds»i potrebe Se ne bodo krite. Zato odpiramo novo razpnw; rebalans letošnjega plana, h i predvidi večji izvoz in sicer bi -povečali še za 20 odstotkov Ten# ke sicer potrebuje domaća vrate" ja, so pa možnosti, da jih pnkd na tuje. Seveda se ob tem zavesa da bomo ustvarili manjši dol**1 saj izvozne cene metalurških pat vodov ne dosegajo domaćih >*' gotovo bi bilo bolje, da inaM jeklo, predelano v končni pnav zato se hkrati pogovarjamo i vinsko-predelovalnimi or~" jami o povečanem izvozu in delitvi iztržka v medseho hodkovni povezavi. V zrezi bodo potrebni večji napori naj okviru Gospodarske zborna drugih institucij. Stabilizacijske programe sprejele vse temeljne or Za primer naj povem, da za manjšo porabo rezervni uvoza. Veliko lahko k te more inovacijska dejavi mača predelovalna industr vse preveč usmerjena v serijskih proizvodov in izdelavo rezervnih delov. Drug tak primer je zi porabe energije: z večjim njem odpadne toplote, racionalizacijami in zame tekočih goriv na zemel jal Največ pa bomo prihranili i ^ oskrbo z repromateriali. saj k •*] delo brez ustavljanja *ftm lahko zagotavlja nizko porabo« Rije. Za konec bi dejal, da so i ■ tek razmere težke. Z dogov.r tudi na planskih osnovah -ramo prebroditi.« I. Slav* L. Bo<*| Elektro Gorenjska DO za distribucijo in proizvodnjo električne energije n. sub. o. Kranj JLA 6 TOZD ELEKTRO KRANJ n. sub. o. Kranj, Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja dela in naloft 1 DELA IN NALOGE FAKTURIRANJA IN LIKVIDIRANJA KONZUMNE DOKUMENTACIJE - 2 delavca Pogoj: - poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolniev.v « naslednje pogoje, — da ima srednješolsko izobrazbo — ekonomski tehnik v komercialni tehnik, — 1 leto delovnih izkušenj 2. za področje Kranja, Tržiča, Medvod, Škofje Loke in Železnikov a) DELA IN NALOGE K V ELEKTROMONTERJA — 9 delavcev Pogoj: - poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnit pogoj, da imajo poklicno šolo elektro stroke b) DELA IN NALOGE NK DELAVCA ZA OPRAVLJANJE POMOŽNIH IN FIZIČNIH DEL - 12 delavcev Pogoj: - poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati n goj, da imajo osnovno šolo Objavljamo prosta učna mesta ZA POKLIC ELEKTROMONTERJA za področje Kranja, Tržiča, Medvod, Škofje Loke in Železnikov — 16 učencev ZA POKLIC KOVINSKE STROKE _ i učenec v kovinski delavnici Kranj ZA POKLIC AVTOMEHANIKA — 1 učenec v avtomehanični delavnici Primskovo Delovno razmerje za objavljena dela pod točkami 1. in 2. a in b * sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjih del s dokazila o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZr ELEKTRO Kranj, Mirka Vadnova 3. Rok prijave je 15 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obve^Vr izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. Učenci, ki se odločajo za poklic, morajo pred vpisom v šolo skler^. učno pogodbo. Informacije na naslov TOZD ELEKTRO Kranj. Mirka Vadnova | MBLMflBRUARJA 1980 5. STRAN. O L, A Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj k podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve, xjavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj s sklepom It teje skupščine SSS občine Kranj z dne 13. 2. 1980 RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM I. Splošni razpisni pogoji 1. člen tjupita $e lahko udeležijo delavci tistih družbeno pravnih oseb, ki zdru-bti*;o del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu o izločanju trtitiev » sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od tfi do 1980 (Uradni vestnik Gorenjske, St. 14-182/77). Belavci lahko zaprosijo posojilo za: - *a?.hf. standardnega stanovanja v okviru usmerjene in organizirane sta- gradnje na območju občine Kranj po programu za leto 1980; - zgmaitev standardnega stanovanja v individualni hiši na območju ob-Hne Kranj, ki je že zgrajena do vključno III. gradbene faze; • rvzrmtrukcijo stanovanjske hiše na območju občine Kranj, kadar prođite t to rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine, ki z ob-rtojeSimi površinami ne presegajo velikosti standardnega stanovanja za njegovo družino; - ta nakup montažnih hiš na območju občine Kranj, če je Se zgrajena yna plošča. hsojilo se lahko zaprosi tudi za stanovanje, ki se gradi oziroma kupuje &raj občine Kranj, vendar na območju občine, kjer ima TOZD ali obrat, ff( >:'j>rem delavec združuje svoje delo, svoj sedež. Posojilo se lahko stfrosi tudi za gradnjo stanovanj zunaj občine Kranj, če se delavec Štšmo vozi oziroma se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi hišo (nt velja za nakup stanovanj). 2. člen ivsojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije v if^ljmski banki, Temeljni banki Gorenjske, PE Kranj, in sicer za nakup M&vmj in ostale namene v višini 30,000.000, jO din. 3. člen ' iu-zpvta se lahko udeležijo le delavci: - taterim njihove organizacije dajo soglasje za odobritev posojila, - ki mdno namensko varčujejo najmanj 6 mesecev (individualna gradnja) . H »klene pogodbo o namenskem varčevanju sredstev po bančnem pravilniku (velja za nakup stanovanj in montažnih hiš), • tli utajo do objave razpisa sklenjeno posojilno pogodbo z banko na osnovi rionenekega varčevanja oziroma vezave sredstev. la {klavce, katerih povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 4.U1,00 dinarjev pri nakupu stanovanj in montažnih hiš, oz. 3.542,00 din yr. -jttalih namenih, določilo o namenskem varčevanju in odobrenih posoji-lik ni obvezno. Ulaoei, ki so dolžni namensko varčevati, morajo ob odobritvi posojila pndUiiti potrdilo organizacije, da mu bo od osebnega dohodka redno '/Avy/vaia obrok.e namenskega varčevanja do poteka varčevalne dobe. 4. člen U tumovanjske objekte, za katere je bilo že odobreno posojilo po razpisu estertkoli samoupravne stanovanjske skupnosti, ni možno po tem razpisu zaprositi ta posojilo, ne glede na to, kdo od družinskih članov je najel po-V/jilo. ' ■ 5. člen 'Itak. delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis, posojilo za tzmSardno stanovanje. klavec, ki kupuje ali dograjuje stanovanje, katerega površina je večja oi površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem nzpisu posojilo za večjo stanovanjsko površino. HUkost standardnega stanovanja j«: ii :-4 člansko družino je 60,5 do 68 kvadratnih metrov, - m t-članskjo družino je 68 do 75 kvadratnih metrov, ta (-člansko družino je 75 do 83 kvadratnih metrov, ta 7-ilansko družino je 83 do 100 kvadratnih metrov. la itraiun vrednosti standardnega stanovanja v blokovni gradnji se upošte-w orientacijska cena za 1 kvadratni meter v višini 12.500,00 din za blo-gradnjo (v Cerkljah 16.700,00, v Preddvoru IS.000,00 , v Stražišču :i.MO,00 in na Zlatem polju 12.000,00 din). Ta itraiun vrednosti standardnega stanovanja v individualni gradnji se lotevajo stroški gradnje »a 1 kvadratni meter ugotovljeni za leto Wt (din 7.800,00 din) po odloku o povprečni gradbeni ceni stanovanj 's. -//oprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Umj ' .rodni vestnik. Gorenjske, št. 16/79). 6. člen 'brtttna mera za posojilo je 4 % letno. Po preteku 10 let od pričetka od-p'siAroanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na t l letno. ?. člen tijdaljia odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme biti 20 let pri -a>4,\r. stanovanj oziroma 18 let pri ostalih namenih. Najkrajša doba je i Ut. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in že oUjcrtniJh posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega osebnega dohodka pro-r.ica. Obveznosti do 1 leta se ne upoštevajo kot obremenitev. V primeru, ta prosilec ni kreditno sposoben, zakonec pa združuje delo na območju ingt samoupravne stanovanjske skupnosti, se pri odobritvi posojila upo-tu-yt kreditna sposobnost obeh zakoncev. erosilci, ki imajo glede na socialno stanje možnost, da zaprosijo 55 X oor.iila pri nakupu stanovanj, montažni gradnji in 45 X posojila pri ostalih nmtnih, se jim odobri posojilo z odplačilnim rokom 20 oziroma 18 let, vtrćar pa mesečni obrok odplačila posojila ne more biti nižji od 300,00 ■iinarjtm. to. zahteve SSS občine Kranj se lahko ob ugotovitvi večjega odstopanja itete od OD, v času odplačevanja posojila, mesečni obrok poveča do 1/3 r_ posoji ya bo posojilojemalec takrat dobival. im*»gg&»*&J* f je vplačala organizacija do 31. 12. 1979 na račun združenih sredstev> V banki znižanega za že odobrena posojila organizaciji m njenim delavcem. SSaisSSTS " 'družile do 700.000,00 din^ko zaprosijo zo, posojili do višine 5-kratnega zneska združenih sredstev »■W* znižanega za že odobrena posojila organizaciji m njenim ££^»V U^«i-leženci samoupravnega sporazuma o skupnem nastopanju ^SSs^u 8IVd' etev (osnovne šole) lahko zaprosijo za posojilo do 3-kratnega zneska združenih sredstev v banki do 31. 12. 1979, znižanega za že odobrena posojila udeležencev samoupravnega sporazuma m njihovim delavcem. 9. člen Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah. Polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali več stanovanj ne morejo biti nižje od polletne stanarine za to stanovanje ali več stanovanj, ki bi jo posojilojemalec plačal po predpisih o stanarinah. 10. člen Prednost pri odobritvi posojila imajo tiste organizacije, ki Se niso dobile posojila iz sredstev po razpisu SSS občine Kranj m tiste, kx so se razpisa udeležile V letu 1979 in jim ni bilo odobreno posojilo. III. Dokumentacije in informacije Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za jW^^,g3^S^i5Sb. cih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki, Temeljni banki GorenjeKe, PE Kranj, predložiti: - kupno pogodbo za stanovanje, overjeno na sodišču od strani prodajalca, če jo je prosilec že sklenil, - srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vpra-Sanj svojih delavcev, - sklep organizacije o najetju posojila, - dokazilo o lastni udeležbi. Vse informacije in sprejemanje ^evkov pojtem ^Z^s^^tt^' ska banka, Temeljna_ banka ^njske PE f^^ZiTZtooU,, do 1. aprila Prešernova 6, Kranj, vsak dan od 10. *- m. uri ra*» 1980. Na podlagi finančnega načrta Samoupravne stanovanjske Kranj je skupščine SSS občine Kranj na 12. seji dne 1 jela skupnosti okW 3. 2. 198C SKLEP o razpisu za dodelitev posojil delavcem zaposlenim pri samostojni}. .-H. nikih, ki kupujejo etažno stanovanje v zasebni lasti, dograjujejo standardno stanovanje v individualni stanovanjski rekonstruirajo individualno stanovanjsko hišo, kupujejo montažno stanovanjsko hišo. Razpisa se lahko udeležijo delavci, ki združujejo svoje delo pri stojnih obrtnikih, če le-ti vplačujejo sredstva v solidarnostni *toic» . vanjski sklad občine Kranj od skupnega zneska izplačanih osebr.i kov. Prosilci morajo predložiti zahtevku za posojilo: a) potrdilo samoupravne stanovanjske skupnosti, da delodajalec plAjt stanovanjski prispevek v solidarnostni stanovanjski sklad; b) potrdilo delodajalca, da ima s prosilcem sklenjeno redno delom) razmerje; c) soglasje osnovne organizacija sindikata delavcev, zaposlenih zri nt- stojnih obrtnikih. Posojilo je razpisano do skupne višine 2,000.000,00 din. 4. p vm Uri ta im T to "»I aw v h % 1 Vai. Vrt Vf \v »ur, *u Vn tri) V> Kil tak Trgovska delovna org. GOLICA o. o. TO Rožca o. sub. o. Jesenice Delavska 11 objavlja prosta dela in naloge KORESPONDENTA — sestavljanje enostavnejših dopisov in pisanje zapisnikov v Delovni skupnosti TO s polnim delovnim časom za določen čas za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom od 20. 3. do 31. 12. 1980 Pogoji: — zaželena je končana 2-let na administrativna Sola, — obvladanje strojepisja Kandidatke naj ponudbe z dokazili o strokovnosti ter opisom dosedanjih del, pošljejo na naslov: ABC Pomurka - Trgovska delovna organizacija Golica Jesenice, Kadrovska služba, Titova 1, v 16 dneb od objave oglasa. O izbiri bomo prijavljene kandidatke obvestili v 15 dneh po opravljenem postopku. DIJAŠKI DOM KRANJ Kidričeva 2 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela In naloge za VZGOJITELJA za določen čas Pogoj: - višja izobrazba pedagoške smeri SNAŽILKO za nedoločen čas za čiščenje prostorov v novem domu SNAŽILKO za delo po pogodbi za 4 ure dnevno Razpis velja 15 dni po objavi. OBIŠČITE TINO — OBIŠČITE Na preurejenem otroškem oddelku dobite vse za vašega dojenčka _ oblačila, kozmetiko, košarice, vozičke, stajice, hodaljk* odejice in malčka — perilo, pižame, spalne srajčke, trenerke, igralne hlačke, srajčke, bluzice in pletenine OBIŠČITE TINO - OBIŠČITE TINO Iskra — Šolski center Kranj p. o. Savska loka 2 razpisuje po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v usmerjenem izobraževanju naslednja prosta dela in naloge: UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Pogoj: — profesor slovenskega jezika UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ALI SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA Pogoj: - profesor slovenskega in angleškega jezika ali profesor slovenskega in nemškega jezika UČ^Tm^SPLOSNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE Pogoj: - diplomirani zgodovinar (profesor) K£!T5kJA spLOSNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE BIOLOGIJE Pogoj: k- diplomirani biolog (profesor) K£lI,E.t,A SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE KEMIJE Pogoj: — profesor kemije STROKOVNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE ELEKTRO PREDMETOV Pogoj: - diplomirani inženir elektrotehnike-elektronik HŠ'JELJA SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE OBRAMBE IN ZAŠČITE Pogoj: - fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, smer SLO Zaželeno je, da imajo kandidati opravljen pedagoški strokovni izpit. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ali oddajo osebno pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na Iskra - Šolski center Kranj, Savska loka 2. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v SO dneh po preteku roka za vložitev prijav. OBVESTILO! Borce Kokrškega in Gorenjskega odreda, ter ostale akti: viste iz območja občine Kranj vabimo, da se udeležujejo rednih srečanj aktiva Kokrškega odreda, ki je vsako prvo sredo v mesecu ob 18. uri v Domu JLA Kranj, Nazorjeva ul. 3. Q Gozdno gospodarstvo TOZD Gozdarstvo Skofja Loka n. sub. o. objavlja prosta dela in naloge GOZDNO VZDRŽEVALNA DELA Pogoji: - končana osemletka, skupinsko delo, praksa zaželena Delo se združuje za določen čas (mesec - september). Samsko stanovanje v delavskem centru. Kandidati naj v roku 15 dni po objavi pošljejo vloge na naslov: TOZD Gozdarstvo skofja Loka, Partizanska 22. Izvršni svet skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi sklepa vseh zborov z dne 26. 12. ltfl t javno dražbo za prodajo OSEBNEGA AVTOMOBILA FIAT 132 - GLS, letnik 1975. Začetna cena je 120.000, - din. Javna dražba bo v sredo, dne 5. marca 1980 ob 15. uri za druH* sektor in 15.30 za zasebni sektor na dvoriSču pred vhodom v Ki* Radovljica, kjer bo vozilo na ogled od 12. ure dalje. Vozilo se prodrl po klavzuli »ogledano — kupljeno«. Udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom dražbe potok* 10. odstotno kavcijo od začetne cene pri blagajni upravnega orjjansjl' Radovljica. Kupec je v 15 dneh po nakupu vozila dolžan plačati osnov«, republiški in občinski prometni davek za motorna vozila * kraju svojega stalnega bivališča (Uradni list SFRJ, št. 25 ;n -„---> -_----^ Obvestilo o razpisu kadrovskih štipendij Vse OZD na Gorenjskem obveščamo, da bo tudi letos skupni raq§ kadrovskih Štipendij (učnih razmerij ne bo več) v Delu ob koncu m»Ki 1980. Celotni seznam moramo pripraviti najkasneje do 4. 3. 19*1 Z* pozivamo vse OZD in obrtnike, ki Se niso prijavili potreb ali so 4 naknadno spremenili, da nam to sporočijo na obrazcu LP-a) it 4. 3.1980. Kasnejših dopolnil ali popravkov ne bomo upoštevali. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAJ* SLOVANJE GORENJSKE KRANJ ■ne«. ttFfMUAftJA 1980 7.STRAN GLAS Studentsko kUaiO dete Delavni filatelisti Po predavanjih najraje sedejo /a %jbo v zavijejo v cigaretni dim in tarno fiste dolge pogovore, polne hnemirijivih misli in idej. Potem pa V) fu *e izpiti in prazni (ali polni) Wrk*i 7 vpisanimi ocenami, načrti U prihodnost in mladost, mlako bi nekako skopo zajeli štu-fski utrip vsakdana, če seveda zanemarimo vso tisto de-«t;ki je razpeta v njihov prosti *a« m zajema širok spekter od V'11* kulture in kdo ve česa se. Kranjska studentarija ni izjema *i vidno ne izstopa iz študentskega tfm. No. kljub vsemu pa je injska visokošolska mladina v ftm vendarle zaostajala za vrstni-Na< Klub studentov je bil ireč kilavo dete skupine žalnih, ki kljub dolgotrajnemu zvo-. ni uspela predramiti svojih |ov. ki so sicer znali ob pivu in tnem kramljanju udrihati čez rjaniziranost. v žilah pa jim ni vroča kri dejanj, temveč so se dali apatiji tistega »no. ho že se je peščica zagnancev. ki kmalu prerasla v skupino stiri-nh. oh pomoči OK ZSMS Kranj ila. da temu kilavemu otroku, le nekajkrat zavekal in za-I. pomaga na trdne in zdrave Skratka, spanja je konec — vsaj pravijo. Toda. ne kličimo dokler je zajec še v h ost i! In Mi zajčkov, plašnih in neodločnih, lepa večina, če jih istovetimo s io*olsko mladino kranjske obči- 'inhartov Matiček v ponedeljek. 3. marca začne fcgfcrnovo gledališče uprizarjati niz bedrfav znamenite slovenske koli* a t Linharta: TA veseli Tali matič*ek se ženi. ki vidnim uspehom pri publiki la letošnji Teden slovenske dra-Predstavo bodo igralci kranj-eledališča ponavljali ves teden ik večer — za abonente Prešer-veza gledališča ter za ostale gle- tpnzoritev slovenske klasične ko-jije so pripravili režiser Sergej dramaturg Vladimir Kocjan-dramaturški svetovalec dr. Mir-Zupančič. asistentka dramaturga Štendler. scenograf in kostumo-Zmago Modic. skladatelj Aleš mlc ter lektor Ludvik Kaluža, istvu se bodo predstavili igral-Tine Oman. Biba Uršič. Jože ijmsek. Martina Stern. Dušan Tipe. diha Kriselj. Jože Kovačič. Jože Jelka Stular. Janez Doli-ok Alidič. Na citre igra Breda v množičnih prizorih pa so-folklorna skupina DPD i Primskovo. M. L, Vinko Hlebš razstavIja v LTH Jedilnico Loških tovarn hladilnika/v so popestrila likovna dela trži-fktga slikarja, sicer zdravstvenega delavca. Vinka Hlebša. Z njim se, kljub številnim razstavam, ki jih je imel po Gorenjski, v Skofji Loki sre-ifnjemo prvič in upam, da ne zadnjič, Mj j« avtor zanimiv in kvaliteten. Pri tem je posebej vredno omeniti unj lasten odnos do »mikro« sveta, ki v njegovih delih zaživi v novi raz-težnosti. Dokazuje nam, da stvari a so pomembne ali nepomembne, »redne ali nevredne likovne upodobitve zaradi svoje velikosti oziroma iMjhnosti. Drobni mahovi, pritlične aočvirske rastline ali komaj pol pedi raoko cvetje nas na njegovih plat-•ih pravzaprav preseneti s svojo pomembnostjo pred širnim modrim •tadjem Hlebš ne prikazuje vsega lep rastlinskega sveta z namenom. It bi dosegel tehnično popoln ali aianstveno neoporečen posnetek lirave, ampak te naravne tvorbe E>vzdigne v novo kvaliteto. Mesnati rti, popki in cvetovi odsevajo neko fritnost in so blizu sanjskemu in f§ota»Učnemu občutju Henrija fcv/usseauja. Mogoče je zmotno trdili da je svet Hlebševe flore nenaraven ali vsaj iz narave iztrgan. Ta M dejansko obstaja, le da ga obi-hu'i prezremo in zanj ne vemo niti. lo ga v naglici svojih korakov po-fcendramo Kdaj pa kdaj bi se teijslo spomniti na to. da niso lepe « pozornosti vredne le velike reči in ff»v ta kanček vzhodnjaškega pozitivnega odnosa do »malega« v naravi dan med drugim posreduje tudi V»ko Hleb* Andrej Perko Upajmo srčno, da se bodo ti za-pečkarji prebudili vsaj do 6. 3. Takrat bo namreč skupščina Kluba študentov in pobudniki vabijo prav vse ob 19. uri v Dom JLA. da bodo dokazali, da tudi kranjski študentje niso od muh in znajo zagrabiti za delo. Kajti delo bo glavno vodilo novega predsedstva Kluba, v katerega so predlagani Stane Sraka. Majda Rakovec. Frida , Lazar. Marjan Hafner. Iztok Krašovec. Nika Doli-nar. Cveto Zaplotnik. Tomo Novak. Milan Bilandžija. Grega Starman in predstavniki posameznih fakultet Načrtujejo delo komisij, še poseben poudarek pa bo na položaju študentov, na štipendiranju, idejno-političnem delu. informiranju, kulturi in športu. Pričujoče vrstice torej zvenijo kot povabilo vsem. ki še omahujejo. Postanimo fantje in dekleta dejanj in ne le nemi opazovalci okolice in »piflarji« iz debelih skript in knjig. Studentski klub je namenjen študentom, naše vloge v družbeni stvarnosti pa se še vedno premalo jr.a-vedamo! Saj nas vendar vzgajajo,v tvorce naše samoupravne realnosti in naša pasivnost temu ni v prid! Ko bo torej kilavo dete kranjskih študentov s čvrstim korakom stopilo naprej, bomo znova dvomljivcem dokazali, da še kako velja tista: »Računajte na nas!« Miran Šubic Radovljica — Čeprav odmaknjena od širše pozornosti občanov, je dejavnost filatelističnega društva iz Radovljice, ki ima 63 članov, vredna pohvale. Njihovo delo. ki mu krivično pripisujemo zgolj zbiratelj-sko konjičkarstvo, ima tudi velik vzgojni pomen. Prav zaradi tega si prizadevajo pridobiti čimveč mladih. Zdaj jih je šele osem. Na rednem občnem zboru v začetku februarja so člani pohvalno ocenili svoje dosežke in delo izvršilnega odbora. Vsak mesec prirejajo v Radovljici delovne sestanke, na katerih se posvetujejo o strokovnih vprašanjih in si podeljujejo oziroma izmenjavajo nove zbirke poštnih znamk. Lani so za občinski praznik v dvorani radovljiške graščine pripravili izjemno zanimivo in dobro obiskano razstavo znamk, posvečeno tovarišu Titu. Nekateri člani so s svojimi zbirkami sodelovali na razstavah v drugih krajih Slovenije, udeležili pa so se tudi velikega mednarodnega srečanja filatelistov na Bledu. V programu dela za 1980. leto. ki so ga sprejeli na občnem zboru, načrtujejo razen rednih mesečnih sestankov še organizacijo dveh večjih razstav, ene v Radovljici in ene v Kranju. Tokrat bodo k sodelovanju pritegnili podpredsednika slovenske filatelistične zveze, ki bo razstavljal zanimivo zbirko znamk iz vojaških taborišč v drugi svetovni vojni. JR Prizor iz kranjske postavitve Linhartovega Matička - Fot,>: M Aljanfič Mladi skrbe za vzgojo glasbenega občinstva Jeseniška Glasbena mladina ni le koncertna poslovalnica - Po štirih letih plodnega dela vse bolj postaja oblikovalec glasbenega življenja v občini Štiri leta dela jeseniška Glasbena mladina, njen pobudnik in ustanovitelj je bila mladinska občinska konferenca. Če so bili začetni koraki ti pajoči, danes lahko rečemo, da je društvo, v katerem mladinci zagnano delajo, našlo svojo pravo vsebino. Dokaz delavnosti je tudi lansko priznanje Glasbene mladine Slovenije, ki so ga prejeli kot njeno najboljše občinsko društvo. Obilica dela je že skoraj prerasla moči mladincev. Za letos so predvideli kar 86 glasbenih prireditev, kar je za prostovoljno delo krepak zalogaj, saj terja že poklicni pristop. Uspelo jim je z glasbenimi prireditvami pokriti predšolsko in šolsko vzgojo, vključili so dve od treh srednjih šol, prirejajo tudi koncerte za izven. Tečejo štirje abonmaji, ki so vključeni v delovne programe šol in vrtec, zato mladi pri prirejanju koncertov nimajo težav, tudi če so dopoldne. Šli so v posamezne sredine, od Kranjske gore do Žirovnice, šole in vrtci so obogateni s štirimi glasbenimi prireditvami letno. V bodoče bodo tudi s koncerti za izven šli v različne kraje jeseniške občine. Vzgojiti glasbeno zahtevno občinstvo je cilj jeseniške Glasbene mladine, zato niso le koncertna poslovalnica, zato so šli s koncerti tudi v vrtce in osnovne šole. Izvajalce izbirajo iz ponudbe Glasbene mladine Slovenije in na Jesenicah je gostovala že vrsta znanih slovenskih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjal-cev. Koncerte opremijo s komentarjy s katerimi vodijo mladega poslušalca v spoznavanje izvajalcev in instrumentov. Pripravijo ga na poslušanje, mu povedo kaj bo slišal, na kaj naj bo pozoren, razvije pogovor z gostujoči glasbeniki. Na šolah že delujejo skupine učencev, ki poskrbe za sprejem gostov, urejajo stenčase z glasbeno tematiko, so torej podaljšana roka občinskega društva. Jeseniška Glasbena mladina je gostila vrsto kvalitetnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev in poustvar-jalcev. Na žalost pa med njimi ni bilo domačih skupin. Kot da med njimi ni zanimanja za domače občinstvo. Pa vendar bi lahko napolnili zlasti program za mlade in s tem poskrbeli tudi za svojo popularizacijo. Spodbuditi tudi ustvarjalnost mladih je ob številnih glasbenih prireditvah, s kateri mladi na Jesenicah vzgajajo zahtevno glasbeno občinstvo, vsebinska naravnanost dela Glasbene mladine. Lani so ustanovili folklorno skupino pri DPD Svoboda Tone Cufar in mešani pevski zbor Blaž Arnič, ki nadaljuje tradicijo gimnazijskega pevskega zbora in deluje v okviru Pevskega društva Jesenice, na pedagoški gimnaziji so spodbudili skupino pravljičark, ki se je že uspešno predstavila, radi bi oživili plesno dejavnost. Predvsem pa bi radi imeli glasbeni klub, ne pisarno, temveč prostor, kjer bi se lahko srečevali tisti, ki jih zanima glasba. Kaže, da je teh na Jesenicah vse več. Glasbena mladina je lani pripravila seminar za animatorje, od 44 tečajnikov jih polovica aktivno dela. Pripravljajo tudi radijske glasbene oddaje, ki so vsak torek vključene v mladinske oddaje Radia Jesenice. Štiriletno vse bolj uspešno delo je za jeseniško Glasbeno mladino postala že obveznost. Obudili so glasbeno življenje, zato morajo skrbeti, da spet ne zamre. Društvo se zato vse bolj sooča z zahtevo po poklicnem delu, saj je organizacija številnih prireditev in spodbujanje ustvarjalnosti mladih preveliko breme za nekaj prostovoljcev. Svojo bodočnost vidijo tudi v usmerjenem izobraževanju, saj naj bi predmet estetske vzgoje še bolj pomenil srečanje z ustvarjalci. Vez Glasbene mladine s šolami bi se torej lahko še okrepila. M Volčjak Bi Kulturni koledar PODELITEV KURNIKOVIH NAGRAD Tržič — Drevi oh 18. uri bodo v domu družbenih organizacij v Podljubelju podelili Kurnikove nagrade in priznanja najbolj zaslužnim delavcem na področju amaterske kulture v tržiški občini v preteklem letu GORENJSKI MUZEJ Kranj - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja V drugem nadstropju pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Goren jesavski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Barvni prostor poezije. Razstavo sta pripravila France Pibernik in Nejč Slapar. V mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo slikarskih del Živka Marušiča. ki so jo posredovale Obalne galerije Piran, v galeriji Mestne hiše pa so na ogled likovna dela slovenskih re-stavratorjev. Na razstavi sodeluje 27 avtorjev. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate razstavo Foto-reporterska služba med narodnoosvobodilno borbo. Razstave oziroma zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 10 do 12. ure. ob ponedeljkih so zaprte. V kasarni Stane Žagar v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik Jenkova kasarna, ki je opremljen z etnološkim gradivom. OBČINSKA PEVSKA REVIJA Drevi ob 19. uri bo v Kulturnem domu Franc Mrak na Kokrici prvi koncert v sklopu letošnje občinske revije odraslih pevskih zborov. Na koncertu bodo nastopili domači moški zbor KUD Storžič Kokrica. noski zbor Društva upokojencev Predoslje. Oktet DPD Svoboda Iritof. mešani oktet Glasbene šole Kranj ter moški in mešani zbor DPD Svoboda Primskovo Ljubitelji zborovskega petja so vljudno vabljeni, da se udeleže prireditve. Obenem opozarjamo na nadaljevanje pevske revije, ki bo obsegalo še dva koncerta zapored v petek. 7. marca, in petek. 14. marca, prvič v dvorani OŠ Lucijan Seljak v Stražišču. drugič pa v Koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V GORENJI VASI Gorenja vas - V galeriji Ivana Tavčarja bo v nedeljo. 2. marca, ob 11 uri dopoldne otvoritev razstave fotografij treh mojstrov fotografije. Razstavljali bodo Marjan Pfeifer. Vlastja Simončič in Jože Mallv. Razstava bo odprta do konca meseca PLANINSKA FOTOGRAFIJA NA LOŠKEM GRADU Skofja Loka - Foto klub Gorenja vas pripravlja za petek. 7 marca otvoritev 24. razstave planinske fotografije, ki jo je pripravil Foto klub Planinske zveze Slovenije. Otvoritev razstave bo v petek. 7 marca, ob 18. uri v galeriji na loškem gradu, obiskovalcem pa bo na ogled do konca marca KOMEDIJA NA JAVORN1KU Javornik-Koroska Bela - Delavskoprosvetno društvo »Franc Mencinger« Javornik-Koroška Bela bo jutri. I. marca, ob pol osmih zvečerTdvorani doma Jlllka in Albin Pibernik na Javornikii prvič uprizorilo komedijo »Komedija ljubezni« Režiserje domačin Janez Keižar Jutrišnja uprizoritev komedije je prva letošnja predstava domačih dramskih igralcev, ki vabijo k udeležbi. Vstopnina bo minimalna Ce bo zanimanje, bodo prizadevni igralci doma komedijo se ponovili, načrtujejo pa tudi nekatera gostovanja GOSTOVANJE NA JEZERSKEM Predoslje - Igralci KUD Svoboda iz Predoselj se v soboto odpravljajo že na sedmo gostovanje v tej sezoni. Igro Lumpacij Vagabund bodo jutri ob 19. uri uprizorili v kulturnem domu na Jezerskem ZAKLJUČEK TEDNA KULTURNIH VEČEROV Ribno — Danes se v Ribnem j>ri Bledu nadaljuje Teden kulturnih večerov Ob 19.30 se bo v zadružnem domu predstavila godba na pihala iz Lesc Jutri ob 19.30 pa bo nastopila domača mladinska dramska skupina Predstavila bo mladinsko priredbo Levstikovega Martina Krpana To bo že tretja premiera DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Rihnega. ki ho obenem sklenila letošnji Teden kulturnih večerov v Ribnem PUŠTALSKA KAPELA VABI Skofja Loka — V Puštalski kapeli bo v ponedeljek. 3. marca, ob 19 uri zanimiva kulturna prireditev, na kateri bodo predstavili izbor del akademskega slikarja Iveta Šuhica. v klavirskem večeru f>a bosta nastopila Ingrid Sili«' in Hinko Hass. Zaigrala bosta DebussvjevPou, le piano SrehotnJakove Makedonske plese. :> prejudljev op. 11 Skrja-hina 7 balkanskih plesov Tajčevića in Sonato št. 2 op. 14 V d-niolu ProkofjeVB Izbor del Iveta Šubica bo predstavil Andrej Pavlovec. »red koncert« pianistov pa Barbara Sieherl za pismeno izražanje. V sedmem letu starosti mora otrok pravilno izgoianc-glasove, ima bogat besedni zaklad. tv>>ri že sestavljen je statkt | sfovničmt pravilni. Ce otrok nepravilno izgovarja katerikoli fia\* lahko pojavijo prve težave v šoli. (i/as. ki ga nepravilno izgonih. (tt\ nepravilno napiše in ocena pismene naloge je. kljub tttrmkmtm velikemu trudu, nižja Ce sam ugotovi, da je njegov govor drugatr* i govora vrstnikov, ali da ga ne razumejo, se jih izogiba, nerad g>< nerad gre v šolo. Najpogosteje imajo otroci v osnovni šoli težave v frjjpirnnisinčki in šumnikov in glasu R. Vzrokov zakaj otrok ne izgovarja ^../.^v-.. glasu pravilno, je veliko: otrok predolgo — preko dveh let sesa d. Največkrat pa je vzrok otrokova duševna neodpornost, ki in posledica poškodb v dobi nosečnosti matere, med porodom in kt ali pa nekaterih otroških bolezni. Ti otroci so zelo občutljivi in. različni, za otroka pomembni dogodki, sprožijo jecljanje: vstop v. šolo. rojstvo bratca ali sestrice, velik strah otroka, nerazumeim družini, prezahtevnost staršev do otroka. Ce starši opazijo pri otroku govorno motnjo, ali jih nanje ttšvtd učitelj, naj poiščejo ustrezno strokovno pomiič na šoli ali zdrais-ustanovi. S skupno pomočjo ho otrok premaga/ težave in bo domn -med vrstniki sproščen, srečen in uspešen Milek Darinka IomK almifci Alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja TOZD proizvodnja pletenin rarri.* prosta dela in naloge dvoriščno-transportna dela Poleg splošnih pogojev določenih v pravilniku o delovnih merjih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — dokončana osemletka. Delo se združuje za nedoločen čas. Določa se 3-mesečno poskusno« Zainteresirane kandidate vabimo, da v 15 dneh po objavi oglasa p jo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov A — alpska modna industrija, Radovljica, Jalnova 2. Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin dovljica. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po ii Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) V Kamniku je Rosumek vzdrževal zvezo z znanim aktivistom. Sčasoma ga je Rosumek z raznimi uslugami prepričal, da je resnično skrivaj na strani OF. Rosumek je veliko obljubljal, malo dal, a vse, kar je dal, se mu je vračalo z bogatimi obrestmi. Kamniškega aktivista je prepričal, kako skuša ohraniti življenje resničnim aktivistom OF, na spisek za talce pa določa manj pomembne ljudi. Da bi lahko posredoval za zaprte kamniške aktiviste, mora imeti seznam pravih članov OF. Aktivist je verjel, izročil Rosumeku spisek, s tega spiska pa so bili mesec dni pozneje skoraj vsi ustreljeni v Šentvidu pri Ljubljani (januarjal944 leta). Nemci so kasneje ustrelili tudi omenjenega aktivista, ker Rosumek za seboj ni puščal sledi. Kaj bi rekli ljudje v drugih krajih, če bi to zvedeli! Rosumekova krinka bi bila za vedno sneta. Na prošnjo svoje ljubice Olge Bohinjčeve iz Medvod je Rosumek res izpustil iz begunjskih zaporov več aktivistov OF. In ne samo na njeno prošnjo, ampak tudi na prošnjo drugih svojih znancev. Kdo bi dvomil o tem človeku, ki se bori za življenja zaprtih aktivistov OF! Kakšna zmota! Poskusi zastrupitve partizanskih mot, posebno štabov, z vlivanjem »trupa v kotel, zahrbtni uboji ku- Kranjski plavogardisti in črnorokci rirjev in funkcionarjev, vse to je Rosumekovo delo. Na jesen 1943. leta so se v kamniškem okrožju pojavili samozvani funkcionarji pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Minilo je več mesecev, preden so odkrili, da so gestapovski agenti. Toda v tem času so ti navidezni funkcionarji ovadili veliko ljudi. Lažne partizanske javke in lažne odbore OF so Rosumekovi agenti organizirali tudi v okolici Maribora. Mariborčani so prek teh zvez pošiljali partizanom hrano, obleke, sanitetni in drug material, na javki pa so blago prevzemali gestapovski agenti in ga pošiljali nazaj v Maribor v gestapovska skladišča. Številni Mariborčani so bili še tako nesrečni, da so prek teh zvez odhajali v partizane. V resnici so jih vodili gestapovski agenti, ki so jih večinoma pobili kar v gozdu. Ce bi jih vrnili v zapor, bi drugi začeli sumiti o ljudeh, ki delajo pri teh zvezah. To niso samo natolcevanja, ampak žalostna dejstva, ki so potrjena s številnimi ohranjenimi nemškimi poročili. 1939. leta so v Nemčiji združili vse organe policije, gestapa in varnostne službe pod enotno vodstvo RSHA — Reichssicherheitshauptamt, kar pomeni glavni urad državne varnosti. Prvi načelnik tega urada je bil zloglasni Reinhard Hevdrich, katerega so med vojno v Pragi ubili češki rodoljubi. Po njegovi smrti je vodstvo RSHA prevzel Kaltenbrunner. RSHA je imela sedem oddelkov oziroma uradov. Urad IV. RSHA je bila uprava gestapa, ki jo je vodil Heinrich Muller. Kaltenbrunner in Muller sta poleti 1942. leta poslala na Bled SS sturmbannfUhrerja Josefa Vogta. ki je prevzel dolžnost komandirja varnostne policije in varnostne službe za Gorenjsko in Štajersko. Pozneje je bil premeščen v Maribor, a je bil z Berlinom povezan prek centrale na 1 Bledu (Vogt je bil rojen 30. julija 1897. leta v Mattrannu pri Diisseldorfu. Po vojni je bil v Ljubljani obsojen na smrt). Po Rosumekovih navodilih je Vogt v Mariboru organiziral omenjene lažne partizanske javke. S kakšnim uspehom, je razvidno iz njegovega poročila z dne 27. aprila 1944. leta. ki ga je poslal višjemu vodji SS in policije v XVIII. vojnem . okrožju SS grupennfuhrerju in generalnemu poročniku Rosenerju. V obširnem poročilu Vogt navaja tudi naslednje podatke, ki se nanašajo na delo vohunske službe: »Dejavnost slovenske Osvobodilne fronte je v mesecu, za katerega poročamo, še nadalje porastla. Boj proti njej je privedel do večjih uspehov. Uspelo nam je, da smo z vrivanjem zaupnikov uničili rajonski odbor OF za Maribor ter prijeli 55 oseb, v glavnem voditeljev. Med prijetimi so rajonski sekretar mariborskega rajona Ivan Budja. pisarniški uslužbenec v Mariboru, z ilegalnim imenom .Slavko', učiteljica Pavla Delak iz Maribora, članica okrožnega odbora OF. učiteljica Ema Grbec z ilegalnim imenom .Dona', ki je prav tako bila članica okrožnega odbora in je vodila tehniko, dalje več zdravnikov, en inženir, vodilni uslužbenci komunalne ustanove in javnih služb ter vidnejši trgovci, ki so izdatno podpirali OF in bandite. Tako je samo zdravnik splošne prakse dr. Fras iz Maribora dal v kratkem času za OF prispevek 6500 RM. Bil je namenjen družinam banditov. Dalje je poslal banditom velike količine sanitetnega materiala in zdravil. Neki drug zdravnik je ozdravil banditske kurirje a tudi večji denarni prispevek >J tukajšnje ustanove je pošilja! čila in sporočil okrožnemu gL OF imena pripadnikov ust siv*' jih je treba likvidirati. Nadalje pripravljamo ar vodilnih inteligentov. ki d OF. Z vrivanjem zaupnikov ... tudi uspelo, da prek organi* lažne banditske javke pok>-bandite-novince, ki so bili rA* rani v Mariboru in bi morali kozjanski bataljon. Ta lažna 4 nam je tudi omogočila. •L zaplenili velike količine saniteta! materiala in drugih koris namenjenih banditom. Izkoriščanje zaslišanj nar omogočilo, da smo vzpostavili ,\-voditelji OF na Dunaju, v LeotV Kapfenbergu. Iz Bohlerjevih lajal v K. se je skoraj 100 delava meravalo priključiti hrvaški P ditski diviziji na meji rajha Bat samo še čakali da odidejo na »' javko. ki smo jo tukaj vzpostavi«. Nadalje smo vzpostavili mj organizacijo OF v Sv. Lenart* Slovenskih goricah, okrožje fV se je šele formirala. Tukaj je \> banditov Druško imel nalopc organizira bando. Za bližnje ktrtj osvoboditev je nameraval na| rati tamkajšnje kmete i Druško. ki je vojni ubežnik \mw. drug funkcionar OF sta hfo f aretaciji po ogorčenem odf* ustreljena ^ TH. » FtMUABJA 1980 9.STRAN G LAS Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE ROYAL MOLZNI STROJI ena ali dve molzni enoti dvovaljni vakuum sistem električni pogon — enofazni plastične posode nosilnost posode — 20 I izenačena molža Zastopnik za Jugoslavijo ©Kmetijsko živilski kombinat TOZD Komercialni servis tel. 24-871, 25-061 „ Ini prašičji zarod — Kmet Ivan Bremšak s Podreče je znan rejec ^Jev. Povprečno ima v svinjaku okrog sedem prašičev, kar je za naše raz-re, ho prašičjereja upada, veliko. Popolnoma sam skrbi za kmetijo, obde K14 hektarja zemlje, vodi zbiralnico mleka, redi povprečno pet govedi. Mfpi največje veselje pa so prašiči. Bremšaka spremlja pri vzreji prašičev Leta 1963 je ena od njegovih svinj povrgla 14 prašičkov, kar je kasneje \izdobju dobrega leta še dvakrat ponovila. Skupno je imela ta svinja v sed-\h letih 170 mladičev. Bremšak zaradi tega ni menjal pasme, kar se mu je mtovalo. V začetku tega tedna sta pri Bremšaku v razdobju dveh dni ir#li dve svinji. Vsaka od njih ima po 14 mladičev. Svinji sta iz istega rodu. trejUa je stara tri leta, mlajša pa eno leto. Prva je težka okrog 300 kilo-w"t - druga pa med 160 in 170 kilogrami. Poroda sta potekala brez težav ( danes živi prašičji zarod v izrednem sožitju. Obe svinji sta bili oplojeni 'merjascem, ki izhaja iz ihanske farme. Ivan Bremšak ima večino zaroda že ^vianega, nekaj mladic pa bo obdržal za nadaljnje pleme, (jk) — Foto: Perdan Uspehi mladih v Komendi Komenda — Pred dnevi so se mladi iz Komende zbrali na programsko volilni konferenci svoje osnovne organizacije ZSMS. Konference se je udeležilo približno petdeset mladincev, od gostov pa predsednik krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL. Na sestanku so se pogovorili o delu osnovne organizacije v preteklem obdobju in o nekaterih težavah, ki pestijo mlade v Komendi. Minulo delo so ocenili kot zelo uspešno. Mladi so v številnih akcijah sodelovali predvsem s krajevno skupnostjo in socialistično zvezo. Prirejali so proslave ob državnih, republiških, kulturnih in drugih praznikih, se udeleževali raznih športnih prireditev in skrbeli za razvedrilo mladih. Ob 35. obletnici požiga partizanske bolnišnice na Komendski Dobravi so organizirali očiščevalno akcijo v okolici bolnišnice. Sodelovali so tudi z vojaki iz kasarne Stane Žagar v Kranju. Na konferenci so se pogovarjali o prostorskih težavah. Osnovna organizacija nima nobenega prostora, kjer bi se mladi lahko zbirali. Vse sestanke in srečanja imajo v sobi prosvetnega društva. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti so se dogovorili, da bodo skušali urediti sobo poleg matičnega urada. Glavna naloga v prihodnjem obdobju pa bo razširitev mladinske dejavnosti in dokončna obnova partizanske bolnišnice na Komendski Dobravi. K. D. i i m "dnii, na se v Murkinem ELGU v Lescah spet pripravi/i za praznik žena. [vjpMBM je vsa praznična, že polna leske taj oči h se celofanastih zavitkov s mirni pentljami. Ce se vam bo mudilo. Sicer bodo pa dekleta rada zavila wa darila po želji. Dobro so založeni z izbrano keramiko, porcelanom. „!alom. gospodinjskimi aparati in vrsto zanimivih drobnih stvari, ki bi \irnkatero ženo prav tako razveselile, (os) Od Stockholma do Egipta Pla ninsko društvo Kranj vabi na zanimivo predavanje Staneta Tavčarja iz Kranja, ki bo s 370 barvnimi diapozitivi prikazal najzanimivejše odlomke z njegovih potovanj izpred 20 let, ko je še s kolesom potoval po tujih deželah. Predavanje bo izzvenelo kot spomin na številna srečanja, ki jih je doživel na teh preko 50.000 kilometrov dolgih poteh, ki so ga vodile po DANSKI, ŠVEDSKI in NORVEŠKI (še s kolesom) ter HOLANDIJI, BELGIJI, ŠVICI, BOLGARIJI, TURČIJI, SIRIJI, LIBANONU, JORDANIJI, EGIPTU. LIBIJI in TUNIZIJI Predavanje, ki je zadnje v tej sezoni, bo v torek 4. marca ob 19. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju (vhod 6). ZDRAVJE V NARAVI Pirnica (Agropyron repens) Zdravilna raatlina, ki čisti kri, pospešuje izločanje seča. Priporočljiva je pri vseh revmatičnih boleznih, protinu in slabokrvnosti Pirnica je pravzaprav nadležen plevel, soroden pše-l brez vonja, osladnega in sluzavega okusa. Steblo t i-rn<- nožnice so gladki in goli. Listi so ploščati, ftttlasri« zgoraj raskavi. spodaj gladki. Klas je dvore-Jfj gol in resast Raste po poljih, ob mejah, travni-| r plotovih in tudi vrtovih. Pirnica razprede močne korenike v vse smeri, zato , j| težko izpuliti. Prav te korenike vsebujejo največ •nih in zdravilnih lastnosti. Izkopavamo jih zgodaj »pomladi ali v jeseni. Skrbno oprane posušimo, lahko pa jih uporabljamo tudi sveže. Suhe in pridne za čaj dobimo tudi v nekaterih lekarnah. Korenika vsebuje predvsem sluzine. s čimer si arik'i razložimo blažeč učinek. Poleg tega vsebuje še dadkor. saponine. nekoliko eteričnega olja, glikozide. kremenčevo kislino, železo, mnogo ogljikovih hidratov ter vitamin A in B. Pirnična korenika je odlična za čiščenje krvi (čaj) in ne bi smela manjkati v vsakoletnem spomladanskem čaju. Caj: Nekoliko trda korenika pirnice odda. če jo skuhamo, ves svoj sok, samo oparjena pa ga izloči malo. zato drobno narezano koreniko (suha ali sveža) kuhamo vsaj 10 minut v vreli vodi, nato pustimo 15 minut, da se izlužijo vse učinkovine in precedimo. Dnevna količina: 1 skodelica zjutraj, ena popoldan Zvečer ne! Zeliščarji priporočajo pirnico tudi pri zdravljenju revmatizma in protina kot sredstvo, ki pospešuje potenje, pri katarjih zgornjih dihalnih poti in proti želodčnim težavam in driskam. Zanimivo je. da psi ali mački ob težavah s prebavo poiščejo in uživajo pirnico, s čimer si instiktivno urejajo prebavo. Caj iz pirnične korenike v zadnjem času priporočajo tudi za lajšanje jetrnih bolezni in bolezni mehurja: pri zlatenici; žolčnih in ledvičnih kamnih in koli-kah. celulitisu in zastajanju vode. Ce čajem dodamo (v enaki količini) še regratove korenine, je učinek še večji. (Trikrat na dan po eno skodelico). ABC . (17. zapis) Tudi Kranjska gora je rodila Slovencem več velikih mož. ki so močno obogatili zakladnico naše kulture. O slovitem »žužkoslovcu« Simonu Ro-biču (rojenem 1 1824 v Kranjski gori, umrlem 1. 1897 na Senturški gori nad Cerkljami pri Kranju) sem že pisal. Tudi v zapisih o Dobu pri Domžalah, kjer je ta slovenski vel-mož župnikoval v letih 1856 — 1858. Vendar bo morala o njem še steči temeljitejša beseda, saj je po svojem znanstvenem formatu segel daleč čez naše meje, celo tja visoko na sever, do nekdanjega ruskega Petro-grada (zdaj Leningrad)! Drugi velemož. ki ga je rodila Kranjska gora. je gotovo - že večkrat v teh zapisih o Dolini omenjeni - potopisec in krajevni zgodovinar Josip Lavtižar, rojen 1. 1851, umrl 1. 1943 v Ratečah, kjer je župnikoval v letih 1896-1943; torej celih 47 let! Tudi o njem kot borovškem rojaku bo še treba zapisati kako besedo. Posebno kot o redkem strokovnjaku za zvonoslovje. Tretji kranjskogorski rojak, ki si je s svojimi pripovedkami o Kekcu pridobil srca vsega slovenskega mladega rodu, je Josip Vandot (roj. 15. januarja 1884. ubit kot izgnanec 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti -Slavonija). Spomenik - bronasto poprsje -biospeleologa Simona Robiča na Gorjuši pri Domžalah. SIMON ROBIC Njegovo ime - lahko tako rečemo, četudi zveni bolj starosvetno - je z zlatimi črkami zapisano v svetovnem naravoslovju! . _ ,. Po stanu je bil Simon Robič (do 1 1865 se je podpisoval kot »Rabič«) hribovski župnik, četudi so ga vabili v dolino. A je mož raje vztrajal v samoti in v miru (kar oboje pogojuje resno znanstveno delo), m odročni Senturški gori je služboval od 1. 1874 do smrti 1. 1897 - celih 23 let. Zaslovel je Simon Robič kot botanik 1. 1882. V tem letu je odkril v jarku Doblice do 3 m visokorastoč mah, ki so ga potem znanstveniki poimenovali kot Trochoobrvum Carniolicum. - Sicer pa je Robičevo ime zapisano v entomologiji (znanost o hroščih in drugih členonož-cih): po njem se imenuje hrošček Bathvscia Khevenhullen var. Robi-či Prav tako je Robičevo ime zapisano v vedi o polžih m drugih mehkužcih (malakologija). Na pobočju Senturske gore je odkril kar deset zanimivih polžjih vrst, od katerih jih polovica v svoji znanstveni oznaki že nosi Robičevo ime. - Najbolj pa je bil Simon Robič ponosen na polžjega »lepotca«, ki so ga tuji znanstveniki pozneje poimenovali Amalia Robiči Simroth. Bil pa je Robič tudi izveden geolog, paleontolog in jamar. Pri zbiranju okamenin zlasti v Kamniških planinah, je odkril Moknško zijalko in tam popoln okostnjak medveda brlogarja. - V času svojega kratkega službovanja v Dobu pri Domžalah (1856-1858) se je posvečal tamošnjim podzemeljskim jamam in popisoval njihovo favno (živalstvo) in floro (rastlinstvo). V Gorjuši (pri Krumperku) stoji Jamarski dom, v katerem je razstavljen del Robičevih najdb. Robič se je ukvarjal tudi z osteologijo (veda o okostjih); bil pa je tudi izvrsten preparator Simon Robič je znan v svetu po svojih številnih objavah v najrazličnejših znanstvenih revijah in zbornikih. — Na vse strani je razpošiljal modrase in črne gade, ki jih je sarn gojil za pokopališkim zidom na Senturški gori; v tedanji Petrograd je pošiljal školjke in zbirke necvetnic. - Simon Robič, kot župnik na Senturški gori Lahko trdim, da je obogatil zoologijo in botaniko z novimi vrstami in rodovi. Pripravil je velike zbirke, ki jih je potem prepuščal znanstvenim ustanovam, največ ljubljanskemu naravoslovnemu muzeju. ZANIMIV ČLOVEK Kakšen pa je bil Robič po človeški plati? Vsekakor prikupen že ob prvem vtisu. Sred-njevelik, vitek, rdečeličen veseljak in pevec. Nagajive oči so izdajale humorista in družabnega človeka. Oblačil se je Robič nadvse skromno. Celo slamnik iz lusk smrekovih stor-žev si je sam napravil. Na nogah pa je imel sleherni dan, poleti in pozimi, visoke »kanone« (toge duhovske škornje). . Po značaju je bil Robič pravi Gorenjec: kremenit, odkritosrčen, nevsiljiv. Hotel je, da bi bili tudi njegovi farani predvsem iskreni in pravični ljudje. V teh stvareh je bil mož nepopustljiv in po potrebi tudi hud. ,.x Poleg vsega pa je Simon Komo vodil tudi zasilno šolo na Senturški gori in kar naprej tičal v knjigah, če se je le vreme skazilo in ni mogel ven. Knjig pa je imel mož toliko, da so jih po njegovi smrti kar na sedmih vozeh peljali v dolino. NAGROBNIK IN SPOMENIK Gotovo preseneti obiskovalce Senturske gore lepo oskrbovan Robičev grob. Domačini so ostali svojemu prijatelju po vsej priliki zvesti še po 80 letih! Zaradi prisrčne in preproste vsebine napisa na nagrobniku ga citiram v celoti — saj zajame Robičev stan, delo za znanost in vnemo za svoj narod: Ker ljubil Boga si in narod, cvetice, tri cvetke rasto ti iz grobne gredice. Vzor. dika duhovništva v vernikov čedi. Ljubezen, s katero si ljubil svoj rod in znanje visoko v prirodni vedi. Zato te s tem cvetjem naj venca Gospod! Kot tu učenjakov slavijo te krogi, raduj se Simon v nebesih pri Bogi! Tudi bronasti spomenik ima naš Robič: na Gorjuši, tik pred Jamarskim domom in pred vhodom v Železno jamo stoji na kamnitem postavku zares dostojen pomnik na velikega moža. (Gorjuša je manjši kraj, blizu Krumperka nad Domžalami.) Bronasto poprsje Simona Robiča je delo akad. kiparja Stanka Kolenca. Robičev nagrobnik na Senturški gori nad Cerkljami pri Kranju Praznični dan Slovencev v Zahodni Evropi Srečanje v Trubarjevem mestu Pogovor z Lojzetom Zorgerjem, predsednikom koordinacijskega odbora slovenskih društev v zahodnonemški pokrajini Baden-Wiirtenberg in enim od organizatorjev junijskega srečanja slo venskih društev iz Zahodne Evrope v Tubingenu Delovni dogovor za sodelovanje. Med zadnjim obiskom delegacije Kranja " Stuttgartu je bilo govora tudi o organizaciji 7. srečanja slovenskih društev Zahodne Evrope v Tubingenu, prav tako pa tudi o sodelovanju slovenskih društev s predstavništvi našega združenega dela v Zahodni Nemčiji. Triglav iz Stuttgarta je prve korake na tem področju že naredil. Na fotografiji od leve proti desni sekretar občinske konference SZDL Kranj Marjan Gantar, pred stavnik komiteja ZKS Kranj Lojze Malovrh, direktor Iskrine trgovske orga nizacije v Stuttgartu Anton Lasič, predsednik koordinacijskega odbora društev Lojze Zorger in zastopnik Ljubljanske banke v Stuttgartu Darko Pe-trovski. STUTTGART - Ce zadnja dva meseca obiščeš kateregakoli od slovenskih društev v zahodnonemški pokrajini Baden— Wurtenberg, kjer deluje 8 slovenskih društev, naj-močjejši pa je Triglav iz Stuttgarta s štirimi enotami, beseda nujno nanese na 7. srečanje slovenskih društev iz zahodne Evrope, ki bo 21. junija v mestu Tubingen, znanem, ker je v njem delal in živel naš reformator Primož Trubar. Člani slovenskih društev v pokrajini Ba-den — VVUrtenberg, kjer živi okrog 12.000 Slovencev, so ponosni, da bo zbor pri njih, čeprav to zanje ni le častna dolžnost, temveč predvsem velika delovna obveznost, saj na takšnem zboru ničesar ne kaže prepustiti naključju, temveč mora niti organizacija brezhibna. Mali znaki velikega Kajne, da komajda veste, kje je vasica Brode, Nima ne trgovine ne gostilne. Njeno ime je bržkone nastalo iz besede brod ali brodišče, kar pojasnjuje, da leži ob večji reki. Novi čas se je dotaknil tudi te vasice ob Sori sredi Poganske doline. Komaj je minilo nekaj mesecev, že se je marsikaj spremenilo, dalo slutnjo, da bo v Brode h kmalu precej drugače. časa Po popuje preko snežne odeje brzel fm*#A- t krive brazde m sneg na Uroka rjavo pobral. Ob poti v vas so filmski gradbeniki postavili gasilni dom iz Dražgoš z napisom »zgrajen 1910«. Tudi ta kaže z zadnje strani le leseno ogrodje in v bitki °o prav tako zgorel J&ike$enJ 2 **<*nje strani nima tako obetajočih nV*lJI bo v zadela sovražna gra- n«i;/a i °do filmali ^ dru*e *trani> ta P° nima nobene vloge v scenariju. seje ze pnouzala trasa »uranske ceste« Kt bo z novim mostom prekoračila Soro Drugi kZn*£Udi t- PHfravV ™ PoVu pa je polno Količkov, ki bodo usmerjali gradnjo nove prometnice skozi Po(/ansko dolino. < V hlevu je oča pozorno nadziral plamen pod Kotlom, v katerem je kuhal letošnji pridelek 9°ojevca. V dolgih urah čakanja, da se bodo steKlenke po kapljicah napolnile, sta mu delala družbo vnuk in kuža. Precejšnje breme organizacije je prevzel aktivist Slovenskega kultur-noumetniškega društva Triglav iz Stuttgarta in predsednik koordinacijskega odbora slovenskih društev v pokrajini Baden — VVurtenberg LOJZE ZORGER. Po rodu je Mariborčan in že nad 10 let živi v Zvezni republiki Nemčiji, vendar je zadnja leta vedno tesneje povezan s Kranjem in Gorenjsko, saj je bil med pobudniki za sodelovanje kluba Triglav iz Stuttgarta z občinsko konferenco SZDL Kranj in za širitev vezi slovenskih društev v okolici Stuttgarta tudi z drugimi občinskimi konferencami SZDL gorenjskih občin. »Sedaj je že odločeno, da bo 7. srečanje slovenskih društev iz Zahodne Evrope v Tubingenu, mestu blizu Stuttgarta, 21. junija letos. Dolgo smo iskali primeren prostor, pa smo ga s pomočjo našega generalnega konzulata v Stuttgartu in generalnega konzula Franceta Presetnika le našli v Tubingenu. Kraj je pravšen, saj je v tem prijetnem mestu živel in delal slovenski reformator Primož Trubar,« pojasnjuje priprave na srečanje Lojze Zorger, eden od organizatorjev, ki pri tem delu sodeluje tudi s posebnim odborom pri republiški konferenci SZDL. »Srečanja se bodo udeležili predstavniki 54 slovenskih društev, kolikor jih je v Zahodni Evropi. Pričakujemo tudi obisk iz domovine in seveda iz Kranja, od koder bi bili še posebej veseli kakšne kulturne skupine. Navdušujemo se nad ansamblom Jevšek, ki nas je že navduševal in je pri nas pribljubljen, in nad pevci zbora osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja, ki je bil prav tako že naš gost. Najmanj 4000 Slovencev se bo zbralo na srečanju. Število ni pretirano, če pomislimo, da nas je bilo lani na srečanju ob obletnici Trubarjevega rojstva nad 1000 samo iz pokrajine Baden - Wtirtenberg,« nadaljuje Lojze Zorger. »V pripravljalnem odboru ima vsak svojo dolžnost. Eden skrbi za finance, drugi za športni del srečanja, tretji za kulturnega, četrti za družabnega itd. Na osrednji prireditvi, ki jo pripravljamo skupaj s strokovnjaki iz Ljubljane, bomo Slovenci predstavili svoje bogate aktivnosti od Lojze Zorger, predsednik koanL* cvskega odbora slotvnski^l v pokrajini Baden-Wurtenb^ član organizacijskega XrTv neTvropT^ « ^ pesmi do glasbe in drugih oW udejstvovanja. Seveda pa nt V manjkalo družabnega sretan* delovnih razgovorov med sr štvi v tujini in predstavniki -domovine itd. Marsikdo j« r ražal bojazen, če bomo km t nalogi. Mislim, da smo svoj? k ganizatorske sposobnosti fes* kazali. Lani smo sami ob pose' naših učiteljev ob dnevu i dosti pripravili v Stuttgarti ^ičasten shod in na ' katerem je bilo 18. Letos pa bo shod še pričakujemo skoraj 30. sv* nastopajočih pa bo skoraj Naslov srečanja bo Posin miru, mladosti, mednarodna* sodelovanju in Titu! Te frirr ditve pripravljamo skupaj i fcr gimi jugoslovanskimi drsŠVii ' klubi, delež Slovencev m < precejšen. Zakaj potem tudna* srečanje ne bi uspelo, česrtv s* lamo vse na prostovoljni tc in ob večkrat omejenih d;«, možnostih. Junija torej natr* nje v Tubingenu!« Besedilo in slik« J. Košnjek Komisija za medsebojna delovna razmerja pri »vetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge: V oddelku za skupne službe 1 PROGRAMERJA Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske, organu« cijske ali elektro' smeri — dve leti delovnih izkušenj — tromesečno poskusno delo 2 VROCEVALCA V KRAJEVNEM URADU 2ABNICA s triurno zaposlitvijo na dan Pogoji: — nižja šolska izobrazba — dvomesečno poskusno delo V oddelku za upravnopravne zadeve 3 ZADEVE 'n* ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE Pogoji: - visoka strokovna izobrazba pravne smeri — tri leta delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo ah upravn* 4 SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE I. Pogoji: - visoka strokovna izobrazba ekonomske ali on» nizacijske smeri — štiri leta delovnih izkušenj 5 SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE II. Pogoj: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri — štiri leta delovnih izkušenj Za zgoraj navedena dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerif ti nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen za dela in naloge fv\j točko 2. kjer je delovno razmerje za nedoločen čas s krajšim delo\r> časom Za vsa dela in naloge se zahteva moralno-politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisa* in dokazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za medsebojni delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organe* Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1 v 15 dneh od daev* objave razpisa. rm, 29 FEBRUARJA 1980 11. STRAN C L, A Obisk pri lovcih v Železnikih 72 šihtov za prvega merjasca Lovska družina Železniki ima 80 članov in 9500 ha lovišč — Ima gvoj lovski dom na Prtovču in lovsko kočo pod Ratitovcem — Zadnji medved je padel novembra lani jk* kraljuje noč, je lovec že v lesu in prisluškuje. Nape-a spočetka zaman. Zvezde mjo lebdeti, skozi gozd potegne počni, zamaje vrhove smrek in jih njdajdi iz sna. Poleg drevja se začno ■uhajati tudi drugi gozdni prebivalci. Prva zažgoli hvalnico lepemu jttru rdečegrla taščica, da lovcu vrolovi kri po žilah. Kmalu zatem veter že izda tistega, ki ga lovec rika pevca, divjega petelina. Kakih ato metrov vstran je čuti posamezne, pritajenemu lovčevemu ušesu dobro znane glasove, kot bi kapljalo «»trene v čeber. Najprej so kaplje potone, potem jih je vse več in se nazadnje prelijejo v kitico sestavljeno iz štirih delov: klepanja, ki postaja vse hitrejše, da preide v drobljenje in se konča z glavnim udarom in temu sledi brušenje, kot bi koaec brusil koso. Lovec se skuša približati petelinu. Dobro mora poslušati melodijo pevca, ki med škripanjem tako idpira kljun, da zapre slušne kanale ■ ie za nekaj trenutkov popolnoma duh. Medtem lovec lahko naredi le dva, tri korake. Če zna poslušati in ljame ritem, je kaj hitro pri petelinu m uživa ob njegovi pesmi, ki je kot orodna melodija v Koncert. Kmalu u pesmijo petelina se namreč oglasi vet zbor: kos, Sčinkavec, taščica, drozg, vmes pa včasih zakuka kukavica. Med njimi je najmogočnejši divji petelin, ki se na veji sprehaja, klanja in šopiri v svoji ljubezenski aekdiji. Najstarejši člani lovske družine. - Foto: F. Perdan Sloveniji. Osnovni namen društva ni lov kot veselje ali rekreacija, ampak predvsem skrb za pravilno naravno ravnotežje in v teh prizadevanjih dobro sodelujejo z gozdarji, kmeti, planinci in krajevnimi skupnostmi. Se posebno pa je pomembna vloga lovcev pri uresničevanju zamisli SLO in družbene samozaščite. Cilj lovcev je, da je živali v gozdovih toliko, kot je gospodarsko znosno in da se dobre živali ohranjajo, za odstrel slabših, bolnih in starin pa poskrbijo lovci. Se pravi, da delajo pozitivno selekcijo, da se divjad ohrani v dobro narave in človeka. V lovišču je največ gamsov, jelenjadi, nekaj je muflonov, ki pa niso stalno naseljeni, lisice so, zajci, divji prašiči, divji petelini veliki in ruševci. Včasih se v lovišču pojavlja tudi medved. Pred vojno so bila lovišča v Selški dolini v zasebni lasti ali v zakupu. Novembra lani so uplenili medveda. Medtem vstaja novi dan in ko »nce s prvimi žarki objame vrhove ■nrek, lovcu omahne puška, petelin, ki je v prvem soncu dokončal svoj vpev pa razpre peruti, stegne vrat in odleti v skrivališče mrkih, še v mrak zavitih dreves. Taktnih in podobnih doživetij bi lahko lovci natresli fte polne malhe. Ko smo se pred dnevi imeli priliko Xarjati z lovci, člani izvršnega i lovske družine Železniki, pa ■no več slišali o lovu na divjega prafiča in medveda in seveda o delu njihove lovske družine. Lovska družina Železniki ima 80 članov in upravlja z loviščem, ki obsega 9600 ha in je največje v p- DARILA za 8. marec MINI MODA PLETNA UNION murka Poznali so občinska in zasebna lovišča. V Železnikih so imeli svoja Gartnerji, Egerji in Vebrovi na Zalem logu. To so bili domačini, ki so imeli več kot 200 ha zemlje. Da so se ubranili divjih lovcev, so imeli tudi svoje lastne čuvaje. Po vojni so se lovišča oblikovala po teritorijih tedanjih občin, ki so bile v Selški dolini štiri in tako so bile ustanovljene tudi štiri lovske družine. Leta 1959 pa so se preoblikovala in sq takšna še danes. V Selški dolini so lovske družine v Sorici, Železnikih in Selcih. V lovski družini, to pot predstavljamo kot že rečeno LD Železniki, vsako leto napravijo plan odstrela, pripravijo krmišča in krmne njive, Čistijo lovske steze, ki jih imajo več kot 25 km, urejajo opazo-vališča in pozimi skrbijo za divjad. Veliko dela imajo tudi z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode, ki jo povzročajo divji prašiči in druga divjad. Kar odstrelijo, lovci prodajo in z izkupičkom in udarniškim delom so na Prtovču zgradili lovski dom, ki je odprtega tipa. se pravi je namenjen ne le lovcem, temveč vsem ljubiteljem planin in izletnikom in je odprt od l.maia do konca oktobra. Imajo pa tudi lovsko kočo pod Ratitovcem, ki pa ni oskrbovana, je pa primerna za bivakiranje in jo lovci s pridom koristijo. Ko se ob tem najstarejši (po stažu) člani lovske družine Polde Gartner. Jože Veber, Viko Benedik in.,Anton ^Dontar spominjajo lovskih dogodivščin, ne morejo mimo vrste zanimivih dogodkov. Tako se Se spominjajo, ko se je v železni-karskih loviščih leta 1930 pojavil prvi divji prašič. Čakali so ga v zasedah, jagali so ga in si »prislužili« kar 72 šihtov, pa jim je mrcina ščetinasta pobegnila. Naslednje leto S° f.^e?a po^iH' vendar je bil bolj prašiček kot merjasec, zato se tega dogodka skoraj nočejo spominjati Prvega merjasca pa so uplenili 12 decembra 1932 in je padel v Plenšaku. 145 kg je imel. Prvi medved pa je padel leta 1937. Glavni strelec je bil Franc Kemperle, ki je medveda zadel na Mlakah. Prvega liS Pf ,so uselili po vojni. V Selško dohno se je pritepel iz ko- IVS-i* g07dov in Je lovcem pov-nrafci^f P™glavic kot prvi divji S Kar Petlet 80 zasledovali, vendar ga niso in niso mogli izslediti tja pa je še v lovišču ali pa se je občasno pojavljal, je pričala škoda, ki jo je povzročal. Leta 1952 je pokončal kar 62 srn. Pravzaprav so jih toliko odkrili, pokol pa je bil najbrž še večji. Zato so se odločili, da ga za vsako ceno dobe. Določili so posebno skupino petih lovcev, ki je imela nalogo, da ga izsledi. To se jim je posrečilo nekega sobotnega dopoldneva in potem se je na lov za njim podalo 32 lovcev. Ustrelil pa ga je najmlajši član Viktor Tolar, ki takrat še svoje puške in imel in je streljal z očetovo. Za volka so železnikarski lovci dobili nagrado, njihova trofeja pa je še danes razstavljena v loškem muzeju. Zadnji medved pa je padel lani. Zverina se namreč v tem koncu poredko pojavlja, pravzaprav čez to območje prehaja iz Jelovice na Trnovski gozd in nazaj. V novo zapadlem snegu, lanskega novembra, je prišel pod Zabrdo pobirat hruške, kjer ga je opazil Jože Demšar, ki je s prijateljem šel na Ratitovec. Trinajst lovcev je šlo na jago za njim. Prvi strelec je bil Rajko Tolar, drugi pa Anton Zbontar. Trofeja bo krasila lovsko sobo v tehničnem muzeju v Železnikih. Ob koncu velja povedati tudi to, da imajo vrsto zaslužnih lovcev, ki so nosilci visokih lovskih odlikovanj. Jože Veber ima red za lovske zasluge III stopnje, nosilca enakega odlikovanja sta tudi Polde Gartner in Viko Benedik. L. Bogataj Večno mlada atletika — vabi Atletska vzgoja prispeva h gibalni skladnosti, popolnosti postave in krepi življenjsko moč. Atletske zvrsti so najbolj življenjsko praktične, hoja in tek sta najbolj naravna načina gibanja — v izjemnih primerih v tekmovalnem in športno razvedrilnem smislu pa radi skačemo in mečemo lažja ali težja orodja. Atletski mnogoboji kažejo stopnjo izurjenosti in človekove zmogljivosti. Atletika je bila zmeraj cenjena in je po svojem namenu, zdravstvenem in osebnem pomenu fte vedno med vodilnimi zvrstmi, ki so dostopne vsem slojem — posebno pa mladini. Atletiko treniramo na prostem ob lastnem in sončnem ogrevanju, ob ceneni opremi bodisi posamezno ali pa v privlačnih vadbenih skupinah. Atletske gibalne sestavine in vrline so nafte trajne spremljevalke in del gibalne omike. V vrhunski atletski izurjenosti je omikanost na najviftji ravni, pri začetnikih se ftele razvija pri tistih, ki prekmalu opuste tek, skoke ali mete pa je gibanje bolj okorno, manj kultivirano. Atletske prvine izpopolnjujemo v mladosti z naravnimi oblikami gibanja in tako prispevamo h gibalni popolnosti. Za atletiko so bolj vneti fantje in manj dekleta. Tudi če se te zanjo ogrejejo, jo navadno kmalu opuste. Ne glede na vzroke ali nagibe atletskega delovanja in ne glede na potencialne mož- nosti bi morali biti atletsko izurjeni vsi — atletska izurjenost in vnema naj ui odlikovala tudi mlada dekleta. Vendar se mnoge boje, da bi pod vplivom atletske vadbe postale preveč miftičaste, preveč bojevite, gospodovalne in da bi izgubile značilno ženskost. Tako gledanje ni točno in popolno. Prav ob nezadostni atletski izurjenosti noge prekmalu postajajo težke, korak in celotno gibanje zgublja značilno dekliško živahnost, prožnost, lepoto in izraznost. Dekletom se ni bati preobilnih mišic, premočnih rok in predebelih nog. V naravnem, sproftčenem teku postajajo noge bolj vitke, koža bolj gladka in celotna postava lepfta. Prav tek, ki so se v zadnjih letih zanj ogreli mnogi, osvaja mlada dekleta, ki v njem uživajo. Že v mladosti jih privlačijo tekalne igre, tako da kasneje tečejo po gozdnih stezah, kjer jim svež zrak in gozdna tišina vračata notranji mir. Poigravajo se s hitrostjo, tek jim je zdravilo, ki odpravlja prenapetost, pomaga k živahnosti, lepemu videzu in dobremu počutju. Smisel in pomen atletike sta trajna. Atletika pripada vsem — tistim, ki tekmujejo za čim boljše uvrstitve in vsem mladim, ki v življenju skušajo ohraniti čim več hitrosti, moči, vztrajnosti in spretnosti. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Policijski nasveti »Zmeraj imejte pri sebi zavojček popra, morda ga boste potrebovale za obrambo.« svetuje policija v Colombu mladim dekletom, ki se po samotnih ulicah vračajo z dela. Priporočila objavlja Ceylon Daih Neus vsak teden v rubriki Preprečujmo zločine. Varuhi reda svetujejo dekletom še marsikaj iz svojih bogatih izkušenj: »Včasih se ozrite in se prepričajte, da vam nihče ne sledi. Ne pozabite, da se večina kriminalcev zlahka zmede. Ostanite hladnokrvne. Ce vas neznanec vpraša, koliko je ura, ne glejte na uro. Četudi lije kot iz škafa, se ne zmenite za avto, ki se ustavi zraven vas . . .« Praznovala 110. rojstni dan Trdna in vedno razpoložena starka Ermakora iz sovjetske vasi Orlensk je v krogu svoje številne družine praznovala 110. rojstni dan. Vse življenje je obdelovala polja, sedaj pa postori še kaj okrog hiše in pomaga mlajšim družinskim članom opravljati gospodinjska dela. V Belorusiji živi okrog tisoč ljudi, starejših od sto let. Žepnina ugrabljenemu dečku Alfredo Battaglia, trinajstletni sin nekega italijanskega zlatarja, je prva žrtev ugrabiteljev, ki so mu, potem ko so ga izpustili, dali tudi žepnino 300 tisoč lir »za lepo vedenje«. Neznani napadalci so Alfreda ugrabili že oktobra lani, izpustili pa so ga šele pretekli teden, ko je njegov oče plačal odkupnino 250 milijonov lir. Alfredo je povedal, da so ugrabitelji lepo ravnali z njim. Seja izvršnega odbora lovske družine Železniki. - Foto: F. Perdan TE DNI PO SVETU RFKORDNA PRODAJA BRAZILSKF KAVK V skladu / novo dinamičnejso izvorno Dolitiko ho v Braziliji samo v preteklem tednu prodali 500.000 vre* kave pxin sklenili pogodbe za izvoz fte 200 do 300 000 vre*. V primerjavi z januarjem se je prodaja povećala za skoraj fttiri-krat Tak razvoj izvoza brazilske kave je razultat nove politike infttituta za kavo. ki naj bi omogočila Brazilcem, da bi do konca leta prodali okrog 15 milijonov vreč kave. DR2AVF V RAZVOJU NK PLAČUJEJO NAFTF Alžirski minister za nafto Belkasem Navi je komentiral novice, češ Ha ima Alžirija precej težav potem ko je nedavno povečala cene svofe nafte. Izjavil je. Ha njegova država ni naletela na odpor kupčev zaradi .ene 17 dolarjev /a soH surove nafte 1 a le začela veljati 1 januarja letos. Nam ie po jasnil Ha tri Holarje oH vsakega prodanega soda nafte polagajo na poseben račun v alžirski centralni banki m Ha denar vrnejo, če kupec sodeluje pri raziskavah v Alžiriji Poudaril i<-. i«" "»"".I »nsvan cena Je naprej M dolarjev *n M da države s razvoju, ki kupujejo alžirsko nafto, ne pla-čujejoHoHatnih treh dolarjev LFYLAND MNOŽIČNO ODPUŠČA DBLAVČF Britanska avtomobilska družba Lev-land je začela v ponedeljek množično odpuftčati delavce. Gre za 1.1.000 zaposlenih, ki jih bodo odpustili, in fte za 6000. ki bodo delali « skrajšanim delovnim časom. ZA SODFLOVANJF Z DRŽAVAMI V RAZVOJU Kanada Švedska Norveška Finska Danska Belgija. Nizozemska. Irska in Avstrija bodo imele t in 1 marca na I >u naju konferenco, na kateri hodo skušale najti skupen obrazec za nadaljevanje dialoga Rever—Jug, Ta skupina industrijsko razvitih držav je Ugotovila, da je neuspeha nedavne konference UNIDO V Nevv Delni ju krivo tudi nepopustljivo stališče ZRN in ZDA Kot se je izvedelo, hodo te države pripravile »zmernejše« stališče glede sodelovanja z deželami V razvoju S skupnim predlogom nameravajo nastopiti na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN. posvečenem vprašanjem gospodarskega razvoja, ki bo avgusta v Nevv Vorkti. JAPONSKI AVTOMOBILI V ZDA Japonske tovarne so v letošnjem januarju prvič izvozile v ZDA ver avtomobilov kot so jih prodale na domačem trgu. Tovota na primer je prodala doma 56.034 avtomobilov, v ZDA pa jih je izvozila 56.034. Podobno je tudi razmerje pri tovarnah Subaru in Mazda, fte posebno dobro kupčijo pa je sklenila Honda, ki je prodala doma nekaj nad 7000. v ZDA pa nad 30.000 avtomobilov. SINDIKALNI SPOR Imajo tudi delavci, ki so zaposleni v »specifičnih panogah« kol je na primer proizvodnja energije v jedrskih elektrarnah, polne sindikalne pravice, torej možnosti stavke, kadar niso zadovoljni / delovnimi pogoji, plačami in podobno"' To vprašanje je ena od glavnih tem. n katerih.se v teh dneh krešejo mnenja v Belgiji, sprožili pa so ga nenavadni dogodki v jedrski elektrarni Tihange. kjer je osebje zasedlo kontrolno sobo elekl rarne ALKOHOLIZEM V ZRN Po uradnih ocenah je zdaj v ZR Nemčiji poldrugi milijon alkoholikov, ki se jim vsako leto pridruži poprečno okoli 90.000 novih. Med alkoholiki je .100.000 žensk in približno 150.000 mladoletnikov. Lani so ? hodni Nemci potrosili za alkoholne pijače okoli 36 milijard mark. od t ga dobi država 5.7 milijarde v obliki davkov. Na posameznika pride 606 mark na leto za alkoholne pijače. STRMOGLAVILO VOJAŠKO LETALO V letalski nesreči okoli '_'(K) kilometrov jugovzhodno od Nevv Delhiia ]»• umrlo -47 vojakov Let alfi indijskega vojnega letalstva je strmoglavilo pri Agri Vnelo se je takoj po vzletu Rešila sta se samo dva človeka r NAŠI ŠPORTNIKI Mateja Ravnikar: Z napadalno vožnjo do FIS točk KRANJSKA GORA - Po končanem mednarodnem FIS slalomu za »Alpaki pokal Ljubljane«, ho vae udeleženke tekmovanja v veleslalomu in slalomu odpotovale na evropski pokal v Mavro-vo. V jugoslovanski ženski vrsti je tudi sedemnajstletna dijakinja loške gimnazije Boris Ziherl in članica smučarskega kluba Alpetour iz Škofje Loke, Mateja Ravnikar. Mateja Ravnikar je smučanje vzljubila te pri četrtem letu. Takrat se je namreč prvič spravila na »dilce«. Smučarski tekmovalni sport jo je »zastrupil« v drugem razredu osnovne Sole. V tem razredu se je začela tekmovalno udej-stvovati. Trenerji Jaro Kalan, Jernej Plaibes, Rajko Knific in zvezni trener Tomo Levovnik so v tej loški smučarki videli nadarjeno tekmovalko. Niso se ušteli. Mateja je v tej sezoni v prvi ženski reprezentančni vrsti. Začela je startati v svetovnem alpskem ženskem pokalu. 2e v ponirski konkurenci je imela vrsto lepih domačih in mednarodnih uspehov. Na tekmovanju FIS pionirjev Loka je bila leta 1976 peta v slalomu, lani pa je kot mladinka v tej tehnični disciplini pri mladinkah osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu in bila prva na republiškem. Na evropskem mladinskem prvenstvu v lanski sezoni je bila Mateja petnajsta v slalomu. Bi sami ocenili to sezono? »Kot vedno so bile priprave na novo sezono uspešne. To so pokazale že prve pregledne tekme. Takrat mi je Slo dobro. V tej sezoni sem prvič startala med najboljšimi veleslalomistkami in slalomistkami na svetu. Vozila sem pet tekem v obeh disciplinah svetovnega pokala. Najboljšo vožnjo sem pokazala že v uvodni tekmi v Val d'lseru. Mesto, ki sem ga tu dosegla v veleslalomu ni blesteče, a dobra vožnja je bila. Tekme so se vrstile. V slalomu svetovnega pokala v Saut Gervaisu sem bila sedemindvajseta in v Megevu v veleslalomu šestinštirideseta.« In pozneje? »Prišlo je mladinsko državno prvenstvo v Kranjski gori. Na tem prvenstvu sem bila dvakrat druga. Sledilo je tekmovanje za evropski pokal. Menim, da sem dobro zapeljala na slalomski tekmi v Tembergu, kjer sem bila dvajseta. Tudi osemindvajseto mesto v slalomu na FIS tekmi v Ruhpoldingu ni neuspeh.« Nate mlade tekmovalke znajo voziti. Se posebno na domačih tekmah s svojo vožnjo dokazujejo, da so nadarjene smučarke. Ustavi se le, ko pridejo med elitno druščino. Delajo začetniske napake in so prevečkrat take kot bi ne znale smučati. To je problem, ki se ga bo treba lotiti. F) Humer Mednarodni množični tek Treh dežel Nad 1500 udeležencev KRANJSKA GORA - Tekaške smučine so pripravljene za prvi množični mednarodni smučarski tek Treh dežel. Petindvajset kilometrov dolga smučina je potegnjena tako, da bodo vsi prijavljeni tekači iz Slovenije. Italije in Avstrije tekli vzdolž meje od Kranjske gore, mimo Trbiža in mimo avstrijskih vasi vse do cilja v Pod- Organizatorji, Turistično društvo Kranjska gora. Turistično društvo Trbiž in obmejno telovadno društvo Podklošter, so se potrudili, da bo ta prvi smučarski tek kar najbolje uspel. start prvega teka bo v nedeljo ob 9. uri, pred osnovno solo v Kranjski gori. Vsi prijavljeni tekmovalci in tekmovalke naj imajo s seboj veljavni potni list. Le tega bodo obmejni organi pregledali že pred startom. Na startu v Kranjski gori bodo vsi udeleženci prejeli startno številko, vrečo za oaebno garderobo in torbico za potni list ter značko Teka treh dežel. Vreča z garderobo bo pravočasno na cilju v Podkloštru v Trbižu pa bo ob 15. uri razglasitev rezultatov. Vse udeležence teka organizatorji obveščajo, da se bodo vsi lahko z avstrijskimi avtobusi iz Podklostra pripeljali na Tržiško prvenstvo v tekih TRŽIČ — V organizaciji komisije za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, SD Lom in komisije za rekreacijo pri TKS v Tržiču bo danes, 29. februarja 1980 ob 15.30 v Grahovšah letošnje občinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Tekmovanje bo ločeno po spolu ter starostnih skupinah, nastopili pa hodo lahko vsi od pionirjev do veteranov. Člani osnovnih organizacij sindikata bodo tekmovali tudi za ekipno uvrstitev posameznih OOS, ostali občani pa le v posamični konkurenci. Prijave sprejema do danes. 29. 2. 1980 TKS v Bračiče-vi ulici 4, prijavite pa se lahko tudi Ae neposredno pred startom. Startnina je za vse. razen za pionirje. 30 dinarjev. •I Klkel sodo. uraivj industrija gumijevih, usnjenih m kemičnih izdelkov Kadrovski sektor delovne organizacije objavlja za potrebe sektorja za inženiring in projektivo prosta dela in naloge NADZORA GRADNJE GRADBENIH OBJEKTOV Opravila: — projektiranje, nadziranje gradbenih ob jek t o\ in i/delava JKvrsilnth načrtov Pogoj: — gradbeni inženir ali gradbeni tehnik / uspešno prakso na področju gradbene dejavnosti. — strokovni i/pit ali pripravljenost pridobiti m jja \ dogovorjenehl roku Nastop drla je takoj alt po dogovoru Sklenitev delovnega razmerja velja za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom tri mesece. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek /a kadrovanje Kranj. Škofjeloška 6. v roku 1 5 dni po objavi. Prvi mednarodni FIS »Alpski pokal Ljubljana '80« Obakrat reprezentantka ČSSR Charvatova KRANJSKA GORA — Na FIS progi se je šestintrideset smučark iz CSSR, Norveške in Jugoslavije dva dni v veleslalomu in slalomu borilo na prvem mednarodnem FIS tekmovanju za Alpski pokal Ljubljana '80. V idealnih snežnih pogojih, izredno lepem in sončnem vremenu in odlično pripravljenih progah, je imela največ uspeha reprezentantka ČSSR Olga Charvatova. Slavila je v veleslalomu in slalomu. Od naših seje v veleslalomu na tretje medsto uvrstila Mateja Ravnikar, v slalomu pa je bila najboljša Jugoslovanka Andreja Mavec druga. V veleslalomskem nastopu prvi dve mesti za reprezentantki ČSSR: Olga Charvatova prva, Lenka Vlckova druga. Ta vele-slalomski razplet se je začel skoraj po pričakovanju. 2e pred startom se je vedelo, da odlični reprezentantki ČSSR ne bosta dovolili, da bi jima nase in Norvežanke mešale štrene pri osvojitvi prvih mest. To sta potrdili že v prvem nastopu. Na težki in odlični progi sta dosegli najboljša časa. Poznejša zmagovalka Charvatova je že na prvi progi opravila z vsemi tekmicami, saj je dosegla zdaleč najboljši čas. Od naiih se je v tej prvi vožnji najbolje odrezala Nataša Blažičeva, ki je bila tretja in Mateja Ravnikar četrta. Solidno so preizkus v tem prvem nastopu opravile tudi ostale mlade jugoslovanske smučarke. 2al pa je bil izpad izredno velik, saj je na cilj prismučalo brez napake le devetnajst tekmovalk; cilja v prvem nastopu niso videle vse štiri Norvežanke. Zanje in za prenekatere naAe je bilo vitranAko pobočje prestrmo. Tudi drugi nastop se je končal po pričakovanjih.Obe Čehinji, ki sta bili v ospredju že po prv, vožnji, tudi v drugi nista dovolili presenečenja. Vozili sta izredno hitro in tehnično dovršeno. Najbolje uvrAčena Jugoslovanka Nataša Blažič je v spodnjem delu proge napravila napako, ki jo je stala tretje mesto. Se najbolje od naiih se je odrezala Mateja Ravnikar, ki je bila tretja. Rezultati - 1. Charvatova 2:29,89, 2. Vlckova (obe ČSSR) 2:33.27, 3. Ravnikar 2:35,04. 4. Dornig 2:35,16, 5. Blažič 2:36,28. 6. KlanjAček 2:37,07, 7. Porenta 2:39,47, 8. Benedičič 2:41,47, 9. Oblak 2:41,81. 10. Ca-sar (vse Jugoslavija) 2:43.94. razglasitev v Trbiž, od tu pa bodo nato v Kranjsko goro vozili naAi avtobusi od 13. do 17. ure. Zadnji avtobus bo iz Trbiža odpeljal ob 17. uri. Prehodni pokal Jurija Kvgoja bo prejela tista država, iz katere bo največ udeležencev. Po dotedanjih prijavah, ki jih bo v nedeljo Ae več. bo iz Slovenije teklo osemsto udeležencev, iz Avstrije se jih je prijavilo dvesto in iz Italije tristo. D. Humer Atletika Troje odličij za Triglav MARIBOR - 8 tekmovanjem metalcev krogle se je v hali B Mariborskega sejma končalo letošnje atletsko prvenstvo Slovenije v dvorani. Tekmovali so v štirih starostnih kategorijah, največ uspeha pa so imeli domačini, ki so nastopili v vseh kategorijah in osvojili kar 13 kolajn. Zelo uspešni so bili tudi trije tekmovalci Triglava, ki so se vrnili domov s tremi odličji. Marija Petavs je z novim osebnim rekordom zanesljivo zmagala pri starejših mladinkah, Boris Gašpirc se je uvrstil na drugo mesto pri starejših mladincih, Tomaž. Grašič pa je osvojil bronasto kolajno pri mlajših mladincih. Tako so Kranjčani na dvoranskem prvenstvu Slovenije osvojili skupno 7 kolajn, slovenska prvaka pa sta poleg Petavsove še Sagadin v teku na 60 m pri članih ter Sajovic v skoku s palico pri mlajših mladincih. REZULTATI - met krogle - pionirke (3 kg): 1. Pire 9,92. 2. Potočnik 9,07 3. Žerjav (vse Mb) 8,96; mlajše mladinke (4 kg): 1. Bandur (Mb) 11,71. 2. Svetelšek (KI) 8,55. 3. Goričan (Mb) 7,85; starejše mladinke (4 kg): 1. Petavs (Tr) 11.75, 2. Muršič 9,29, 3. Vran (obe Mb) 6,08; članice (4 kg): 1. Pajtler 11.98. 2. Javoršek 9,63, 3. Ulbin (vse Mb) 8,56; pionirji (4 kg): 1. Prime (Nm) 14.39. 2. Fidler 11,37. 3. Hlebič (oba Mb) 10.54; mlajši mladinci (5 kg): 1. Senica (KI) 13.78, 2. Oblak (Ol) 13,76, 3. Grašič (Tr) 11,51; starejši mladinci (8 kg): 1. Vuk (Ol) 14.36, 2. Gašpirc (Tr) 14.04. 3. Pešič (KAK) 13.73; člani (7 kg): 1. Stimec (Mb) 15,53. 2. Cujnik (Nm) 14.21. 3. Lakner (Lj) 13.73 metra. I Kavčič Barbara Benedičič se iz tekme v tekmo popravlja. V Kranjski gori je bila v veleslalomu osma. v slalomu pa peta. Hokej Evropsko prvenstvo pred vrati JFSFNICF - V hokejski dvorani Pod-mežakla na Jesenicah je v teh dneh izredno živahno. Vzrok za to so priprave na evropsko mladinsko p/venstvo v hokeju na ledu skupine B, ki bo v železarskem mestu od 3. do 8. marca. To prvenstvo bi sicer moralo biti v Celju, vendar so tam organizacijo odpovedali. Ko sojo ponudili Jeseničanom, ti niso oklevali in so težko in tudi zahtevno nalogo sprejeli. Pri Hokejskem klubu Jesenice so ustanovili potrebne komisije, v katerih sedaj zavzeto dela več kot 30 hokejskih in drugih športnih delavcev z Jesenic. Zelja vseh je, da bi bilo počutje mladih hokejistov kar najbolj prijetno. Fvropskega mladinskega prvenstva skupine B ae udeležujejo reprezentance Avstrije, Bolgarije. Francije, Italije, Madžarske. Nizozemske, Romunije in Jugoslavije. Hokejski delavci smatrajo, da je zaupanje organizacije prvenstva Jesenicam Ae posebno priznanje, saj je to mesto zibelka jugoslovanskega hokeja in neusahljiva »kovačnica« mladih hokejskih talentov in reprezentantov. Tudi na letošnjem evropskem prvenstvu bo barve Jugoslavije zastopalo sedem mladih jeseniških hokejistov. Vodja organizacijskega odbora je Franc Kobentar, pokrovitelj pa predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek. Organizacija mednarodne hokejske prireditve s približno 200 tekmovalci prinaša kopico dela vsem članom odbora. Ne manjka tudi finačnih težav, ki jih skušajo sprotno reševati. Ob tem je treba reči, da se je vabilu na pomoč odzvalo že več delovnih organizacij, med katerimi bodo posamezne tudi prevzele pokroviteljstvo nad reprezentancami. Poleg tega se za prvenstvo v hokejski dvorani obeta tudi več novosti. V teh dneh hitijo z gradnjo dodatnih šestih garderob /^prezenta.ice, obstoječi dve pa obnavljajo in dopolnjujejo. Zboljšali bodo ozvočenje, tako da bo športna dvorana tekmovalce pričakala izboljšana in bolje urejena. Program tekem evropskega mladinskega prvenstva v hokeju na ledu skupine B na .Jesenicah: t SKUPINA »A« Romunija Francija Nizozemska Avstrija SKUPINA »B« Madžarska Jugoslavija Bolgarija Italija TORFK, 4. MARCA: ob 10. uri Romunija : Madžarska ob 13. uri Francija : Nizozemska ob 15.45 uri Otvoritev prvenstva ob 17. uri Jugoslavija : Bolgarija ob 20. uri Madžarska : Italija SRFDA. 5. MARCA: ob 10. uri Fk ancija : Avstrija ob 13. uri Romunija : Nizozemska ob 17. uri Italija : Jugoslavija ob 20. uri Madžarska : Bolgarija PFTFK. 7. MARCA: ob 10. uri Bolgarija : Italija ob 13. uri Avstrija : Nizozemska ob 17. uri Jugoslavija : Madžarska ob 20. uri Francija : Romunija SOBOTA, 8. MARCA: ob 9. uri ob 9. uri A4.B4 ob 12. uri A3:B3 ob 15. uri A2:B2 ob 18. uri A1:B1 Vstopnine za tekme v predtekmovanju ob 10. in 13. uri ni, za tekme ob 17. in 20. uri in za finalne tekme v soboto pa bo vstopnina 10 dinarjev. ■1 Rabir Nataša Blažič ALENKA MAVEC DRUGA. DRUGA ZMAGA CHARVATOVF. Tudi slalomski vožnji sta se končali skoraj do potankosti enako kot velealaloaaski. Tu je bila spet najhitrejša Olga Charmto-va, ki je zmagala z več kot dvosekundio prednostjo pred najboljšo Jugoslovaakc Andrejo Mavec. Sicer pa so ae nato do enai-stega mesta uvrstile samo Jugoslovaakr Toliko jih je prišlo namreč na cilj. Vse drage so morale odnehati te v prvi ali nate » drugi vožnji. Izpad je bil na prvi progi večji kot na drugi. Spet so morale odnehati vtr štiri Norvežanke. Poznejša zmagovalka si je že na prvi progi zagotovila lepo prednost, ki jo je obdrta la tudi v drugi. V prvi vožnji ao odstopil« Čehinja Vlckova ter Jugoalovanke Blažičeva, Porentova in Oblakova; v drugi pa** je zaradi napake v zadnjem delu proge morala od tekmovanja posloviti mlada in nadarjena ter drugouvrščena po prvi vožnji. Jugoslovanka Andreja Leskovšek. Rezultati - 1. Charvatova (ČSSRi 1:35,26. 2. Mavec 1:38.99. 3. Pehare 1:3«.« 4. Dornig 1:40,00, 5. Benedičič 1:44,71.1 Kolenc 1:45,30, 7. Koprol 1:40,33, 8. Sifrer 1:46,66, 9. Pleatenjak 1:47.79. 19. Krek 1:47,83, 11. Čepe 1:53,44. D. Humer Foto: F Perdan Polovica olimpijske odprave doma BRNIK - Smučarski skakalci, umetnostna drsalka, smučarska tekača in biatlone«-s trenerji in vodstvo naše olimpijske reprezentance je že doma. Po prihodu na brniško letališče je predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja Džordže Peklič dejal: »Naši smučarski reprezentantje so na trinajstih zimskih olimpijskih igrah dosegli najboljši uspeh doslej. Tu predvsem mislim na alpince in alpinke. umetnostno drsalko Sando Du-bravčič in tekača ter biatlonca. Kot veste so skakalci nekoliko razočarali. Mladi so fte enkrat dokazali, da je pred njim lepa smučarska bodočnost. In še nekaj je krasilo naše športnike. Na vsakem koraku so se srečavali z ostalimi udeleženci olimpijskih iger. Bili so prijatelji z vsemi. Spoznali so nove. V Lake Placidu pa se je to prijateljstvo čutilo na vsakem koraku. Vsi udeleženci olimpijskih iger so za mir in prijateljstvo na svetu.« Svetovni alpski pokal Uspeh Križaj a in Strela WALTERVILLF VALLEY - Svoj prvi nastop po olimpijadi so najboljši alpski smučarji na svetu imeli prvi tekmi za svetovni pokal v veleslalom in slalomu. V veleslalomski tekmi j« presen ti j ivo zmagal Avstrijec Ena. » slalomu pa je ponovno bil najhitrejši S ved Stenmark. Presenetljiv je bil vrstni red v veleslalomskem nastopu. Poznejši zmt govalec je vodil že po prvi vosnji pred Ph. Mahrejem in odličnim Jugoslovanom Borisom Strelom. Zanimivo je, da je bil Stenmark po napaki v tej vožnji šele štirideseti. Križaj pa trinajsti. Kan je bil tudi v drugi vožnji dovolj hiter, da je prvič v tej sezoni zmagal v svetovnem pokalu. Liechensteinec Wenzel j« obdržal drugo mesto, medtem ko je na četrto mesto Strela potisnil Norveiaa Halsnes. Križaj je bil osem a n jati. Kuralt pa takoj za Križajem. Zibler jt dosegel letošnjo najboljšo uvrstitev « veleslalomu in odlično izboljšal svoje FIS točke. Se boljši je bil uspeh naših v slaloan«. Tu se je Križaj uvrstil na peto mesto. Rezultati — slalom — 1. Stenmark (Švedska) 1:42,04. 2. Neureuther (ZRN) 1:43,02, 3. Heidegger (Avstrija) 1:4».«*. 4. Popangelov (Bolgarija) 1:43.19. S. Križaj (Jugoslavija) 1:43.21. 6. Steiaer (Avstrija) 1:43,25. SVETOVNI POKAL - SKUPNO -1. Stenmark 170, 2. Wenzel 141. 3. Krt žaj 123. 4. Lilthv 102. 5. Ph. Mshr? H VELESLALOM - 1. Stenmark 7*. 1 Lilthv 57. 3. Enn 52. 4. Strel 40. 5. Kri-žaj 35. 6. VVenzel 34. 7. Halanes 31. SLALOM - 1. Stenmark 11$, 2. Kri-žaj 96, 3. Neurether 54. 4. Weniel SV 5. Popangelov 49. -0*9 Sonda Dubravčie. trenerko Sonde Cačmkoia r pogovoru s skakalcem Mira nom Trpečem m Bogdanom S'orčičem Miloš Rti ta r pa h tekačem Irom Car n) on oni Pionirsko šahovsko prvenstvo občine Kranj Na pionirskem šahovskem prvenstvu oo-čine Kranj za posameznike za leto 1900, ki je bilo v O. S. Lucijan Seljak, so se uvrsti* na prvenstvo Gorenjske naslednji pionirji in pionirke: mlajši pionirji: 1. Bučar Vrst (S. in J. Mlakar. Šenčur) 0.5 točk. 2. Sastat Marko (L. Seljak. Kranj) 5.5 točk. 3. Anči-mer Štefan (J. B. Tito, Predoslje) 5 točk Nastopilo je 28 tekmovalcev; starejši pionirji: 1. Brinovec Aleš 6.5 točk. 2. Dri nov« Ivo 5.5 točk (oba F. Prešeren. Kranj). 1 Zorko Dušan (J.B.Tito. Predoslje) VI točk. 4. Skrlep Boštjan (8. Žagar. Kranj). Nastopilo je 30 tekmovalcev; starejše pionirke: 1. Čencelj Jana (S.Jenko, Kranj)} točke, 2. Sajovic Ana (J. B. Tito. Predoslje) in 3. Gregorc Andreja (S. Žagar) obe po M točki. Nastopilo je 5 tekmovalk: mlajša pionirke: Kočar Irena (J.B.Tito) in Bale-žič Mojca (J. in S. Mlakar). S H Pionirji za prvaka Gorenjske OLSFVFK - Jutri in v nedeljo bo » osnovni Aoli v Olševku possmeino gorenjsko pionirsko prvenstvo v šoka. Oba dneva se bo tekmovanje /ačeio «s devetih. Starejše pionirke in pionirji bodo igrali jutri med 9. in 18. ur. » nedeljo pa med 9. in 16. uro. Mlajši vrstniki pa hodo igrali jutri med S R 1«. uro. rtTtt, H. FEMUABJA 1980 13.STRAN GLAS Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice objavlja dela in naloge I. PISARNIŠKEGA REFERENTA V SPREJEMNI PISARNI 2 POSREDOVANJE TELEFONSKIH ZVEZ IN RAZMNOŽEVANJA GRADIVA Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo in moralnopolitične neoporečnosti morajo kandidati imeti: Psi 1.: — srednjo strokovno izobrazbo upravno-administrativne smeri ali ekonomske ali splošne smeri in 1 leto delovnih izkušenj Po4 t.: — nižjo strokovno izobrazbo Delovno razmerje za objavljena dela in naloge bomo sklenili za nedoločen cm, » polnim delovnim časom. Piasese prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev •prejema Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti ■pravnih organov Skupščine občine Jesenice 15 dni po objavi. m KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT ^i*J Kranj n. sol. o. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za naslednja prosta dela oziroma naloge delovna razmerja TOZD MLEKARNA KRANJ VOZNIKA MOTORNIH VOZIL za določen čas do 30. 9. 1980 u opravljanje delovne naloge: prevoz mleka, mlečnih izdelkov, embalaže in drugih tovorov s tovornjaki in hladilniki Pooeben pogoj: - vozniško dovoljenje C in E kategorije, dvejeti delovnih izkušenj. - dvomesečno poskusno delo. TOZD TOVARNA OI~JA OLJARICA BRITOF DELOVODJA ELEKTRO STROKE (ponovna objava) u opravljanje delovne naloge: vodenje elektro-instalacijskih del in vzdrževanje Posebni pogoj: - 1 leto delovnih izkušenj v elektro stroki. - tri mesece poskusnega dela. KV ELEKTRlCARJA (ponovna objava) za opravljanje elektroinstalacijskih del Posebni pogoj: - 1 leto delovnih izkušen j. po potrebi je delo dvoizmensko. - tri mesečno poskusno delo. TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA ADMINISTRATORJA ALI KV PRODAJALCA za opravljanje del evidenca kupcev in dobaviteljev Posebni pogoj: - 6mesecev delovnih izkušenj v knjigovodstvu. - tri mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, JLA 2, 15 dni po objavi. 14 De6 3. Lf4 4. Tdbl!! Vmesna poteza, ki takoj odloči igro. Zadoščalo pa bi tudi 4. Lb8. Sdl: 5. Lf4!! in beli osvoji figuro, medtem ko bi bilo slabo 5. La7:? zaradi Dd5:' 6. ed5: Tel + 7. Kg2 Se3+ in črni bi pridobil viAek figure. 4. ... Dh3 5. Lb8: Tb8: 6. Tb2: Crni se je vdal. Tudi v šahu pogosto obvelja pregovor: kdor drugemu jamo kopij«, se sam vanjo zvrne. Značilen primer vmesne poteze vidimo tudi v rešitvi položaja na diagramu 32 (NIKOLAC - IVKOV, Beograd, 1978). Zadnja poteza belega je bila b2—b4. Sedaj takojšnje jemanje trdnjave 1. . .. Lal: 2. Dal: zaradi pretnje 3. Lh6 itn. ni dobro, ker omogoči belemu aktivno igro. 2. bc5. Po 2. Del Lal: 3. Dal: Lf3: 4. Lf3: Sd4 črni prevzame pobudo v igri in ima prednost kvalitete. 2. ... 3. cb6: 4. Sal: Tdl: Tal: abfi: Sedaj nastopi trdnjava ob podpori lahkih figur po liniji a. Beli ne more preprečiti izgube 5. Lb6: 6. Sb3 7. Sfd2 8. Tal 9. Ta8 + 10. Le3 11. e5 Beli se je vdal. Ta2: Tb2 Le6! Lb3: Lf8 Le6! Ta2 1 i* * i i. i 4 A A A A S1A nujnica Z izrazom nujnica označimo položaj, ki ga moramo zaradi dolžnosti igranja oslabiti oziroma celo igrati potezo, ki vodi v poraz ali omogoči nasprotniku remi razplet v sicer zanj izgubljenem položaju. Nujnice so praviloma sestavina končnic, možne pa so tudi v zgodnejših fazah igre. Enostaven in značilen primer nujnice prikazuje rešitev primera na diagramu 33. Diagram 32 l. ... Tfd8!! Izvrstna vmesna poteza. Crni napade nasprotnikovo damo, umakne trdnjavo z izpostavljenega polja f8 in zavzame linijo d. Diagram 33 1 ALPETOUR TOZD PP KRANJ OBVESTILO! Obveščamo cenjene potnike, da s 3. 3. 1980 prične obratovati spremenjena primestna avtobusna linija na relaciji SUHA - KRANJ z naslednjim voznim redom. VOZNI RED LINIJA: SUHA - KRANJ km POSTAJE 1 D 2 D 3 D 4 I) 5 D 6 I) / I) 8 1) 9 I) 10 D 11 D 12 D 13 I) 14 D 0 SUHA 5.00 6.35 7.05 8.40 10.40 12.15 13.15 14.35 15.00 15.40 17.40 19.20 21.15 2 Predoslje 5.03 5.30 6.38 7.08 8.43 10.43 12.18 13.18 14.38 15.03 15.43 17.43 19.23 21.18 5 Kokrica 6.43 7.13 8.48 10.48 12.23 14.43 15.08 15.48 17.48 19.28 21.23 3 Britof 5.05 5.32 13.20 5 Gorenje 5.09 5.36 13.24 7 Primskovo 5.12 5.39 13.27 9 KRANJ AP 5.15 5.42 6.48 7.18 8.53 10.53 12.28 13.30 14.48 15.13 15.53 17.53 19.33 21.28 10 GLOBUS 8.55 10.55 15.55 17.55 km POSTAJE 15 D 16 D 17 D 18 D 19 D 20 D 21 D 22 D 23 D 24 D 25 D 26 D 27 D 28 D 0 GLOBUS 1 KRANJAP 3 Primskovo 5 Gorenje 7 Britof 5 Kokrica 8 Predoslje 10 SUHA 5.15 5.25 6.20 6.23 6.26 6.30 6.32 6.35 6.50 6.55 7.00 7.03 8.20 8.25 8.30 8.35 8.38 10.20 10.25 10.30 10.35 10.38 11.40 12.35 11.45 11.50 11.53 12.40 12.45 12.48 14.23 14.26 14.30 14.32 14.35 14.45 14.48 14.51 14.55 14.57 15.00 15.20 15.25 15.30 15.35 15.38 17.20 17.25 17.30 17.35 17.38 19.05 19.10 19.15 19.18 20.35 20.38 20.41 20.45 20.47 20.50 22.25 22.28 22.31 22.35 22.37 22.40 Opomba: Linija obratuje ob delavnikih skozi vse leto Se priporoča ALPETOUR TOZD PP Kranj DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 1. marca, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in prodajalna Na vasi. Šenčur sta odprti v soboto od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure. in sicer: Klemenček. Duplje. Naklo v Naklem. Krvavec. Cerklje. Hrib, Preddvor. Kočna Zg. -Jezersko. Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Ob nedeljah pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi. Šenčur. Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp. Ul. Moše Pijade. prodajalna SP Pri Petrčku. Titov trg 5. prodajalna Mercator. C. JLA Or- PC Planina, Planina 63. JESENICE: - Rožca - Samopostrežna trgovina na Plavžu. Titova 79 in Delikatesa - Kasta 3 na Koroški Beli. V Svetina 8/a. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26 Ljubljana Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge za poslovalnico v Kranju prodajanje (trije delavci) Pogoj: — triletna poklicna šola (dokončana šola za prodajalce), — delovne izkušnje so zaželjene Pismene prijave sprejema splosno-kadrovski sektor Državne založbe Slovenije na gornji naslov 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame. stare mame. prababice, sestre, tašče in tete KATARINE DAGARIN roj. Logonder ki nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila, se zahvaljujemo vsem ki so jo v torek. 26. februarja 1980, spremili na zadnji poti na pokopališče v Zg. Bitnjah. Zahvaljujemo se dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno prizadevno zdravljenje. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom številnim znancem, sosedom, sodelavcem iz Iskre in Tekstil-indusa za izrečena sožal ja ter podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku za lepe poslovilne besede in opravljen obred. Najlepša zahvala pevcem upokojencem za ganljive žalostinke. Zahvaljujemo se Zvezi borcev - Zg. Bitnje za izkazano čast in tople poslovilne besede, ki jih je izrekel tov. Ivan Proj Žalujoči: hčeri Mari in Ivanka z družinama in sinova Stane in Marjan z družinama ter vsa ostala rodbina Bitnje, Kokrica, Stražišče. 26. februarja 1980 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očka JOŽETA TISOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in delovni organizaciji, ter sošolkam in sošolcem za vsestransko pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence, pogrebni obred in poslovilne besede. Iskrena zahvala dr. Bajžlju in dežurni službi ZD — Kranj Žalujoči: žena Vida, hčerki Ksenija in Romana ter drugo sorodstvo Kako čistimo lignje Radi jih imamo Pogosto si jih privoščimo v gostilni, kjer jih imajo redno na jedilnem listu Doma se jih skoraj ne lotimo, ker so nam ti mehkužci, neznanka v pripravljanju Predvsem čiščenja se neradi lotimo Pa ni prav nobenih težav Lignje je med vsemi ribami najlažje očistiti Takole gre to r — Tik za očmi odražamo glavo od trupa — Potem ločimo lovke od glava. — Notranjost očistimo tako, da pri momo za notranja maso. ga zavrtimo in tako odločimo in potegnemo van. li lignja potegnemo tudi tanko, prozorno koičico. — Pod tekočo vodo jih operemo in potegnemo z njih ia tanko kožico, ki jih obdaja. Pod vodnimi curki se bo zlahka odločila od masa. Ko jih dodobra odcedimo, jih posolimo in pripravimo le z moko ali pa po ielji povaljamo tudi v jajcu S pomladjo se vračajo lahki čevlji Pomlad vsako leto prinese nekaj sprememb tudi na modnem področju: nove kroje, nove materiale, barve, pričeske. Pa tudi nove čevlje, ki jih bomo prav rade zamenjale z visokimi škornji ali glež-narji. saj je v elegantnih modnih ali športnih obuvalih noga videti lepša, korak lahkotnejši In kaj so nam modni ustvarjalci pripravili za to pomlad? Odgovor smo poiskali v tržiški tovarni obutve Peko. ki se s svojimi izdelki enakovredno kosa z drugimi jugoslovanskimi in zahodnoevropskimi hišami čevljarske mode. V Peku dajejo prednost naravnim materialom. Najbolj žlahtni so namenjeni ženski obutvi. Pravladujejo kozji ševroji. telečji semiši in boksi, medtem ko so moški čevlji — v tej pomladi je poudarjen športni stil, ki se odlikuje po udobnosti in lahkotnosti — narejeni iz naravnega ani-linskega govejega usnja. Torej mehki. Barvna lestvica je pri ženski modni obutvi skoraj neomejena. Razen običajne drap. modre in črne so zastopane tudi vse modne barve: vijoličasta, rdeča, svetlo modra, zelena in rumena. In to v različnih odtenkih. Izbira barve, ki bo pristojala obleki, zato ne bo težavna. Pomladanski čevlji so spredaj koničasti, medtem ko peta ni pretirano visoka. Je precej tanka, vendar ne neudobna, zadaj nekoliko »spod-rezana«. Veliko pa ja tudi elegantnih in športnih modelov z nižjo peto, ki jih bodo vesele predvsem najstnice. Peko je v zadnjem času močno razvil program ženske in moške obutve za izlete in rekreacijo. To so takoimenovani šivani modeli, prožni m lahki. Novost, ki jo bomo v trgovinah lahko zasledili nekoliko kasneje, pa so tudi razne vrste natikačev za poletje, med katerimi zlasti izstopajo taki z oblikovanim not ranjikom. (H.J.) [ Ta mesec na vrtu KAKTEJE Posebno suhe in sončne prostore na vrtu lahko že februarja pripravimo za kakteje. Na propustna tla nasujemo toliko kamenja in peska, da dobi prostor prav puščavski videz. Ker imamo kakteje lahko na prostem samo tiste mesece, ko ne zmrzuje. jih posadimo v zemljo z lončki vred. Zato mora hiti plast nasutega peska tako visoka, da se lonci iz njega ne vidijo. SKALNJAK Zelo je priljubljen prav na Gorenjskem. S skalnjakom lahko poravnamo majhne višinske razlike na patent kalija; oboje rahlo zamešamo v zemljo. Tako bodo rastline za dolgo preskrbljene s stalnim virom hranilnih snovi. Ko postavljamo skalnjak. pazimo, da bo kamenje položeno naravno, kot bi raslo iz tal. Za skalnjak je najbolj primerno kamenje z lepimi ploskvami, ki se da lepo oblikovati in obdelovati. Zaobljeni kamni so zmeraj lepi. Obračati jih moramo z debelejšo stranjo proti zemlji. Peščenjak, apnenec pa tudi marmor, brus-nik ali granit nikoli ne postavljajmo posamič, temveč naredimo iz njih skupine v plasteh. Zgledujmo se po naravi. Tu tečejo plasti vodoravno ali poševno. Skalnjak zasadimo šele konec marca. DRUŽINSKI POMENKI Tudi to pomlad boste elegantne \ črno beli kombinaciji, črno krifa : globoko dvojno gubo v sredi, žepi ( stranskem Šivu, zraven pa bek svilena bluza ji črnimi pikami in trt brezrokavnik, kvačkan ali pleten Pri našem modelu, ki se sprta* zavezuje s pletenima vrvicama, je zobčasto poudarjen mb brezrohi nika. vrtu, lahko pa na ravnem naredimo nizke gričke. Ko načrtujemo skalnjak, seveda ne smemo pozabiti na okolico. Z okolico se mora harmonično ujeti, ne sme pa biti kup kamenja, na katerem komajda životarijo rastline. Tudi vogale stopnišča lahko oblikujemo v skalnjak. Razen kamenja potebujemo zanj tudi rastlinam ustrezno prst. Lahko si pomagamo s hitrim kompostom (pospešeno kompostiranje šote). Ko postavimo kamenje, obdelamo med njim zemljo vsaj dve lopati globoko. V tla moramo zakopati humus ne glede na to, ali so peščena ali ilovnata. Zlasti veliko humusa mora biti na prostorih, ki jih nameravamo zasaditi z rastlinami z resav. Ce smo zemlji dodali kompost, ne bo potre-bovala dodatnih snovi, sicer pa ji moramo dodati na 1 kvadratni meter 100 g kostne moke m Z»> g obisk pesnika Telefonski pogovor rai na a i» nki.v.i____t*. I O .ii« F™*"«««*. Ko je vstopil v avlo,je sedel v prvo vrsto poleg tovariša ravnatelja. Potem j? pevski zbor nafte sole zapel dve pesmi, učenci pa so deklamirali njegove pesmi. Pred programom ?mo ?* »Pomnili na umrlega Leopolda Suhodolčana. Ko je bilo konec programa, je učenec pesnika Grafenauerja poklical k mizi. Tu nam je prebral nekaj svojih pesmi in govoril o ■vojih otroških letih. Potem so mu učenci zastavljali vprašanja, on pa je nanje odgovarjal. Nato •e je učencem podpisal fte v spominske knjige. Učenec iz tretjega razreda se mu je zahvalil/in mu dal šopek rož. Marko Konc, 2. b r. osn. šole Simon Jenko, K ranj »Halo, soseda Mojca. Barbara pri telefonu. Veš, moram ti povedan, s kom je bila tvoja sestra Cilka včeraj v kinu.« »S kom?« »Saj poznaš tistega zoprnega Tina iz sosednjega bloka?« »Ja« »Kako sta se objemala in celo predstavo sta se držala za roko. Pa Cilka, kakšna je bila!« »Kakšna?« »Grozna! Vsa nališpana, da je bila kar črna pod očmi. Lase je imela v nadstropjih, visoko kot naš blok.« »Res?« *{a- P"« je važna kot pav Se pogledala me ni. Samo tistega trapastega Tina je gledala. In veš, kista bila po predstavi?« »Kje?« »Na klopci pri igrišču sta se poljubljala. Joj, končati moram, mleko kipi na štedilniku. Pozdravljena Mojca!« »Saj nisem Mojca.« »Kdo pa si?« »Cilka.« Barbara Kapel, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Šola v naravi Solo v naravi smo imeli v Martuljku. Tja smo šli 8. februarja. Ko smo se razdelili po sobah, so nam tovariši pregledali smučarsko opremo. Smučali smo se ves dan, ker smo imeli sončno vreme. Po popoldanskem smučanju smo imeli pouk. Pisali smo pisma, spis o izletu na Srednji vrh, računali smo, risali sebe in tovariše. Vsak večer smo imeli kakšno prireditev: proslavo ob 8. februarju, predstavili smo se po razredih in gledali risanke. Zadnji dan smo imeli tekmovanje v veleslalomu. Zvečer smo dobili diplome. Bilo je zelo lepo, ker smo se vsi naučili smučati in nihče se ni polomil. Oani, Petra, Jana, Andrej. Boštjan, Barbka - 2. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Uesa sem najbolj vesela Vsako leto težko čakam rojstni dan. Vedno dobim zelo lepa darila. Lani sem dobila punčko, ki joka. Bila sem je zelo vesela. V Crostem času se z njo igram, etos pa sem dobila majhen otroški klavir. Nanj že zaigram pesmici Marko skače in Cuk se je oženil. Zraven klavirja je bil tudi majhen stol. Zelo sem vesela vsake igračke, ker se fte vedno rada igram, čeprav sem stara deset let. Od vseh sta mi ti dve najbolj pri i «rcu. Andreja Šmid, osn. šola Peter Kavčič, Skofja Loka a Zakaj pa jokaš?« sHuuu, Miha ima 39 stopinj vročina jaz pa samo 38 . . .!« LITERARNA UGANKA Pisatelj Leopold Suhodolčan, ki je v 51. letu starosti umrl prav na letoftnji Prefternov dan, nam je zapustil obsežen seznam mladinskih knjiga in iger Kdo ne pozna njegovega Krojačka Hlač-ka ali slavna detektiva Naočnika in Očalnika? Pisatelj je bil tudi pobudnik za uvedbo tekmovanj za bralno značko. Njegov obsežni opus ni zaključen. Nekatere knjige fte čakajo na izdajo. Pred kratkim je izftlo delo Levi in desni klovn, v literarni uganki pa uganite, iz katere knjige je odlomek. »Ajda.« je drhte ponovil Dim m jo ujel za roko. Skušala mu jo je iztrgati, vendar je ni spustil. »Vse bom storil zate. kar boš želela,« je vročično šepetal, lovil ji je oči s svojim pogledom. »Samo bodi dobra z mano.« »Jaz.. . jaz ne morem. Pustiva to. Dim...« . Iztrgala mu je roko in vstala, stisnila se je še bolj k steni, lasje so se ji razpustili po čelu. »Reci odkrito, da me ne maroi'.* je zasikal Dim. »Vi vsi me nt marate. . . Mislite, da sem sam postopač, da sem navaden h*k gan. ..« »Nisem rekla. Ne mislimo tak Dim. . .« Dim pa je govoril z vse tfčaa gnevom: .-»Toda jaz sem tu najstarejši ft drugi so še mlečneži. Ne vidij« ** Čez žgance . . .« »Pojdi. Dim, pojdi tja...« »Da boš vedela. Prišel sem zand tebe, ne zaradi njih. Oni mi n» prav nič mar. Ti smrkavci segret' neumnosti, to ti povem. Otrocan* Nikar ne hodi še ti taka. Si( w bodo dosegli s pismi. Nad naš trt* je treba spraviti drugače...« Rešitve poftljite na dopisnici ali v kuverti do ponedeljka. 10. marca, na naslov: ĆP Gla*. 64000 Kranj, Literarna uganka. Izžrebanca tudi tokrat tata »svinčnik na vrvici« in komplet Glasovih značk. Domotožje KAJ DELA MOJ OCE - Darko Kučina, osnovna šola A. T. Linhart Radovljica Zgodilo se je pred leti. Domo-tožja fte vse do tedaj nisem občutil niti nisem vedel, kaj pomeni. Beseda se mi je zdela neznana, tuja. Belo hifto na koncu ulice sem že od nekdaj sovražil. Kadar sem stopal mimo nje in izza oken zaslišal žvenket instrumentov, sem nehote pospešil korak. Tudi tablo z napisom Sploftna ambulanta sem si vedno prizadeval prezreti, a me je vsakokrat, ko sem stopil mimo nje, kar zbodla v oči. Kadar nisem bil priden, mi je mamica zagrozila, da me bo odpeljala v belo hifto. Nikoli nisem verjel, da bom priftel vanjo. A kljub temu se je zgodilo. Moral sem na zdravljenje v bol-niftnico. »Beli strici«, kot sem tedaj klical zdravnike, so bili z menoj nadvse prijazni. Toda njihovih injekcij nisem maral. Tudi soba in postelja sta bili zoprni. Vse v sobi je bilo belo in včasih se mi je zdela kakor nevesta. Toda potem sem se spomnil, da je nevesta srečna in vesela, soba pa je bila pusta in zoprna ter jaz nesrečen v njej. Štel sem dneve, ko bo pome prišla mamica. Ponoči sem sanjal • materi, ki je stala ob Štedilniki: in kuhala, o očetu, ki je sedel n mizo in bral časopis in o sestri ki ga je cukala za lase in a« trgala časopis. A ko sem ar zjutraj zbudil, ni bilo ne mater« ne očeta, ne sestre. Se vedno srn bil sam, zaprt med štiri bek stene. Zelje po domu in po domačih so bile vse večje. Nekega dne a« je presenetila novica, da ban lahko odšel domov. Popoldan je prišla pome mamica. Ko sna stopil na piano, bi najraje ta-vriskal od veselja. Zunaj naju j« pozdravil lep zimski dan. Sonce se je vse bolj oddaljevalo od nas. kakor sva se tudi midva oddaljevala od bolnišnice. Topel dom se mi je že takrat zdel najdragocenejši zaklad n« svetu. Matjaž Zupin, 7. a r. osn šole Matija Valjavec. Preddvor S ŠOLSKIH KLOPI 19M 15. STRAN ZIJA 1. MAR. čarobna Lučka »erijm *n» na obisk oddaja v glasbeni i in« Mirir f "urit*, vanje in konec i dohodki kot rezultat 'Altain>nef« IKIHODKA oddaja PatnVpravirne in spodbudne ' TV kaiipot JU* Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani. posnetek iz Sindelfingna J?45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: \t1Mfm MM Kontaktna oddaja [».?> Narodna glasba l»» Iz sporeda TV .. . IMDTV dnevnik tnm Glasbena oddaja MO Vrenj.dane*, jutri fltt Feljton ?'* Sport ru sobota TV Zaprek - I. program: I1S) TV vaoii: Na*i kraji. Risank«. TV izbor lila TV violi: Dokumentarni film llffi Stanovanjska kultura 1150 Igre na snegu, posnetek 11» Poročila :'!.¥> TV koledar 14JK Otroška predstava 1'flD Državno košarkarsko prvenstvo l**S Manodrame M Vučetiča !»,» TV dnevnik Jflia Celovečerni film 4S TV dnevnik jfftO V soboto zvečer S. MAR. 420 pororila l£> t* nedeljsko dohro jutro: Oktet Jelovica Vvi življenje na zemlji. dokumentarni film \tiMt Disnrvevsvet II* TV kažipot UJM Mozaik '?» Kmetijska oddaja UM Pomrila HM lam na snegu. posnetek iz Megeva t*S> Potopljena mesta. potopisna serija TV Beograd MM Poročila \S(ti Sindelfinge: Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani MM Športna poročila ".Vi Izkoreninjenci. alžirski film WW Risanka It2» Zrno do zrna !♦ J) TV dnevnik »flft 8-Pavič: Vroči veter. nadaljevanka TV Beograd l nt Pes. oddaja iz cikla Popotovanja UJI) V znamenju 2! C Risanka UM Glasbeni album 8 M Startni pregled OAarintki II.TVmrete: tU Poročila vr. Oddaje za J I. A IS« Tast 114* Nadeljsko popoldne TV dnevnik yfn Dediščina za prihodnost. dokumentarna serija Včeraj, danes, jutri 21 l£ Zločin in kazen. I del sovjetskega filma TV Zagreb. I. program: »Jfl Poročila lOJja Otroaka matineja 11 .Ml Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 1.1.(10 Mleko in mlečni proizvodi. izobr. odd 14 (K) Kritična točka 14 t« Mladinski film 15 40 Nedeljsko popoldne 19..«) TV dnevnik 20.00 Vroči veter. T V nad 21.00 Popotovanja tlM TV dnevnik 21.55 Glasbeni album 22.10 Športni pregled PONEDELJEK 3. MAR. S.55 TV v Soli: TV vrtec. Kultura govorjenja. Pokrajina 10.00 TV v Šoli: Materinščina. Risanka Zemljepis 14.55 TV v šoli. ponovitev (do 16.00) 17.25 Poročila 17..'10 Vrtec na obisku: Miličnik, otroci in . . 17.45 Mala čudesa velike prirode. dokumentarna serija 18.00 Rehabilitacija operiranih revmatikov. pot po onkološkem inštitutu, oddaja iz. cikla Sodobna medicina _ 18.30 Mozaik 18.15 Obzornik 1845 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20 (XI I.Cankar: Kralj na Bet aj novi. predstava Mestnega gledališča v Ljubljani 22.00 Propagandna oddaja 22.05 V znamenju Oddajniki II.TVmrete: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.H0 TV dnevnik 17.45 Zgodbe iz dedove pipe. otroška oddaja TV Skopje 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 G E. Clancier: Črni kruh. TV nadaljevanka T V Zagreb, I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zgodbe iz dedove pipe. otroška oddaja TV Skopje 18.00 Pravljica 18.15 Politična Sola ZK Hrvaške 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Kovačevič: Beograjska razglednica. TV drama 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 Mozaik, kulturna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Iz ustvarjanja makedonskih skladateljev I 4. MAR. 9 1.' 10.00 15.00 17.00 17.05 17.20 17.55 18.25 18.30 18.40 19.10 19.26 19.30 20.00 20.55 21.50 22.05 TV v šoli: Živimo v majhnem kraju. Poštni nabiralnik Dnevnik 10 TV v Soli: Dokumentarni film. Risanka. Glasbeni pouk. Pisatelji med nami Šolska TV: Partizansko šolstvo. Filmski jezik. Poročila Jakec in čarobna lučka, otroška serija Pisani svet Folklora Srbije. K osova in Vojvodine Mozaik Obzornik Mostovi — Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost Risanka Zrno do zrna TV dnevnik Smučal bi rad doma. pa ne morem, aktualna oddaja G. Baissette: Grozdi mojega vinograda. TV nadaljevanka V znamenju Iz. koncertnih dvoran: A. Bruckner: Simfonija št. 6 Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Palčki nimajo pojma 18.15 Književni klub 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri TA TEDEN NA TV SOBOTA Nadaljevanka vzpon madsa andersena. ki je nastala po mmanu danske pisateljice in no-itnarke Lise Nrgaard, pripoveduje o trgovskem potniku, ki ga lepega 'dne v kts 1929 pot zanese r dansko mestece Korsbaek. Mesto je ostro razredno razdeljeno in ima celo postane prodajalne »samo za bogataše*. Mads Andersen je sposoben poslovnež, ki takoj uvidi, da se mu nudi priložnost dobrega zaslužka. Odloči se, da bo odprl trgovino s konfekcijo po nizkih cenah. Bogataškim družinam v mestu. Jrgov-cen in bankirjem, to ni preveč všeč. Tako se začne zaplet v seriji. NEDELJA Lamine Merbah se je lotil za Aliirce zelo kočljivega dogodka: agrarne reforme. V filmu IZKORE-OTNJENCI skuša z zgodo umskimi dejstvi pokazati upravičenost reforme, hkrati pa razkriva izkoriščanje ljudi s strani kolonizatorjev in njihovih domačih pripadnikov. sreda tokijska zgodba je tako kot druge filmske zgodbe režiserja Ozuja povsem preprosta in nadvse prepričljiva, resnična, pa vendar zahteva od gledal ca sodelovanje. Film o osamljenosti starih ljudi in propadu družinskega življenja ostaja pomembno in aktualno delo celo po 27 letih od nastanka. petek zimski otroci so film o ženskah, porodnišnici, rojstvu, novorojenčkih in o vsem, kar sodi zraven. Zgodba je dobro zasnovana in vpleta različne človeške usode, čustiKt, odnose. Kritike, ki jih je film dobil na danskem pa tudi zunaj meja, so bile zelo ugodne. 21.10 Porota, dokumentrna serija 22.00 pesmi in (lesniki TV Zagreb - I. program: 15 20 TV v Soli: Polivinilklorid. Dolina Une 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 1745 Palčki nimajo pojma 18.15 Književni klub 18 45 Dnevnik 10 19 00 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.55 Pilat in drugi. zahodnonemški film 22 45 TV dnevnik 5. MAR. 9 30 TV v šoli: Faktografski film. 1(1.00 TV v Soli: Izobraževalna oddaja Risanka. Predšolska vzgoja. Zgodba 17.10 Poročila 17.15 Z besedo in sliko- Avstralske pravljice 17.30 Bizanc, dokumentarna serija 18.00 Zapisi za mlade Janez Kuhar 18.15 Mozaik 18 40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik 201)0 Film tedna: Tokijska zgodba japonski film 22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17 30 TV dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Športna sreda — nogomet Hamburger Sv: Hajduk (slovenski komentar) 22.15 TV dnevnik TV Zagreb — 1. program: 17 15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 OtroSka serija 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 19.55 Športna sreda 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film ČETRTEK 6. MAR. 9.10 16.00 17.00 17.05 17.55 18.25 18.30 18.40 19.10 19.24 19.30 20.00 21.35 22.20 TV v Soli: ObiSčimo letališče. Bilogoja. Matematika TV v Soli: Kemija. Risanka. Umetnost, zgodba Šolska TV: Partizansko šolstvi Filmski jezik Poročila Življenje na zemlji. dokumentarni film Svetilnik, oddaja TV Zagreh Mozaik Obzornik Mladi o mladih Risanka Zrno do zrna TV dnevnik V živo: Naš odnos do dela Glasbeni magazin V znamenju Oddajniki II. TV m reze: 16.55 Test 17.10 Košarka Bosna : EBBC. prenos, slov. komentar 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustite televizor prižgan 22.30 Včeraj, danes, jutri 22.35 Goli z evropskih nogometnih igriSč TV Zagreb — I. program: 15.20 TV v Soli: Organske spojine. Bitka na Neretvi 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Naši znanstveni inštituti 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.30 Zuanjepolitična oddaja 21.05 MočnejSi spol. kontaktna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 R.Schumann: Simfonija 5t. 2 v C-duru 7. MAR. 8 55 TV v Soli: .leževa hišica. Ruščina Športna rekreacija in zdravje 10.00 TV v Soli: AngleSčina. Risanka. Zgodovina. Reportaža 14.55 TV v Soli. ponovitev 17.00 Poročila 17.05 Sola smučanja 17.15 I z. zgodbe v zgodbo. lutkovna serija TV Sarajevo 17.50 Družina I.esnievvskich. mladinska nadaljevanka 17.55 Domači ansambli: Kvartet DO (oblaki so rdeči) 18.25 Mozaik 18 30 Obzornik 18.40 Prve izkuSnje. oddaja iz cikla Od refleksa do logike 19 10 Risanka 19 26 Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Tigrove brigade, serijski film 21.50 V znamenju 22 05 Nočni kino: Zimski otroci, danski film Oddajniki II. TV mreže: 16 55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Beseda mladih 18.45 Dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21 15 Portreti 21.50 Kabaret, ameriški film TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 OtroSka oddaja 18 15 Beseda mladih 18.45 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Buddenbrockovi. serijski film 21.50 TV dnevnik 22.05 S kamero po svetu Na Kokri nem oddelku kozmetike v GLOBUSU ao dobili odlično kolekcijo Helene Rubinatein »Eziaten-ce«, namenjeno posebej zrelejši, zahtevnejši koži. V kolekciji je lotion za čiščenje kože, čistilna krema, notna krema, dnevna emulzija in krema za okrog oči. Cena: od 175,85 do 428.75 din za posamezen kos IZBRALI SO ZA VAS Na Kokri nem oddelku spominkov v GLOBUSU imajo pestro izbiro drobnih okrasnih in uporabnih predmetov, kot no kozarice, indijske rute, nakit, vaze in drugo. Primerno za darila. Pri FUtlNAlUU >a <**•«*■-cah ao dobili tako zelo iskano posodo iz nerjavečega jekla z dvojnim dnom. Vell-kosti »o na voljo od 1,5 do 5,5 litra. Ceua: M7.S«do4Mdin i povila poletje senili obleke iz tanke, mehke pletenine iz viskoze, dralona in mikanega bombaža. Velikosti ao na voljo od 38 do 44. Vprašajte za model SANDRA. Cena: S84 din V Murklnem KLGU v Lescah ao dobili izredno lepe okrasne krožnike, ročno delo oblikovalca Cekute iz Celja. V dveh velikoatih ao, vsak zane je pa unikat. Lepo darilo. Cena: SSS.SO do SSS.SO din FILM Kranj CENTER 29. februarja ital. barv. akcij. IME MU JE BULDOŽER oh 16. in 18 uri. amer barv TV MREŽA ob 20 uri 1. marca ital. barv akcij IME MU JE BULDOŽER ob 16 in \H. uri. amer. barv. ALKIN - OSMI POTNIK ob 20. uri. prem. amer barv GRŠKI LADJAR ob 22 uri 2. marca domači barv mlad. DEČEK IN VIOLINA ob 10. uri. ital. barv. akcij_IME MU JE BULDOŽER ob 15 in 17 uri. amer barv musical ČAROVNIK ob 19 uri. prem. amer barv. krim. TAJNI DRUŽABNIK ob 21. uri t. marca amer. barv GRŠKI LADJAR ob 16. in 18. uri. amer barv. drama F.I.S.T. ob 20. uri 4. marca amer. barv. GRŠKI LADJAR oh 16. in 18. uri. amer. barv VELIKI JACK ob 20 uri 5. marca amer. barv. krim TAJNI DRUŽABNIK ob 16 in 18 uri. madž polit, drama KOBILARNA ob 20 uri 6. marca amer. barv. krim. TAJNI DRUŽABNIK oh 16. in 18. uri. nem barv polit, grozljivka NOSFERATU -KANTOM NOČ! ob 20 uri Kranj STORZIČ 29. februarja ital. barv. erot. drama NEMORALNE NUNE oh 16. 18. in 20. uri 1. marca amer barv pust K.LATEZ SAM ob 16. uri. franc barv ljub ZBOGOM. EMANUELA OB 18. uri. ital barv akcijski IMK MU JE BULDOŽER ob 20 iiri 2. marca franc. barv kom. ZOPET 7. ČETA ob N.uri. franc. barv. erot. ZBOGOM. EMANUELA oh 16. in 18 uri. prem angl. barv. erot kom ŠPANSKA MUHA oh 20 uri 3 marca angl barv erot kom ŠPANSKA MUHA nh Ki 18 in 20. uri 4. marca angl. barv erot. kom ŠPANSKA MUHA oh 16 18 in 20 uri 5. marca jap. barv vojni NEVIHTA NA PACIFIKU ob 16. 18. in 20 uri 6. marca franc ban kom ZOPET 7 ČETA ob 16 . 18 in 20 uri Trtic 1. marca prem amer barv znanslv. fantast SUPERMAN ob 15. in 17.30. amer. barv akcij NEVAREN PRELAZ ob 20. uri. prem. angl. barv erot kom ŠPANSKA MUHA ob 22 uri 2. marca amer. barv znanstven, falit, SUPERMAN ob 14. 16.30 in 19. uri. prem špan barv KARMEN IZ C RANA DE nh 21.30 4 3. marca amer barv. znanstven, fant SUPERMAN ob 17. uri. nreni amer barv krim TAJNI DRUŽABNIK ob 19 30 4. marca amer Kan pust KLATEŽ SAM oh 17 in 19. uri 5 marca špan. han*. KARMEN IZ GRANADE ob 17. in 19 uri 6. marca jap. bnrv. vojni NEVIHTA NA PACIFIKU ob 17 in 19 uri Kamnik DOM I. marca franc barv, kom ZOPET 7 ČETA ob 16 uri. ital. barv . erot FILM FILM FILM drama NEMORALNE NUNE ob 18 in 20. uri. prem. amer ban. krim TAJNI DRUŽABNIK oh 22 uri 2. marca amer barv. nest. PREGON ob 15. uri. ital. barv. erot. drama NEMORALNE NUNE ob 17. in 19 uri. amer barv GRŠKI LADJAR ob 21 uri 4. marca ital barv akcij. IME MU JE BULDOŽER oh 18 in 20. uri 5. marca ital. barv. akcij. IME Ml' JE BULDOŽER oh 18. in 2(i. uri 6. marca amer. barv. znanstv fant SUPERMAN ob 17.30 in 20 uri Duplica 1, marca špan barv KARMEN IZ GRANADE oh 20. uri , 2. marca amer barv. mlad. BENJI STIRINOZNI DETEKTIV ob |5. uri. amer. barv GRŠKI LADJAR oh 17 in 19. uri marca amei fant. .. barv. znanstven superman ob 20. uri (i. marca angl. barv. erot kom španska muha ob 20 un Cssajiea 29 februarja angl barv erot. kom španska muha oh20. uri 2. marca avstral. barv kom. veseli popotniki ob 17 uri. tap barv vojni nevihta na pacifik!' nh 211 Uri Radovljica nem. barv pust SINOVI MEDVEDKE oh 18 uri. barv RESNIČNE ZGODBE II DEL ob 20. un i marca nem. barv. glaslv k«m MltZI 1CA POLETNIH NOČI j* fj mi. nem barv RESNIČNE ZGOD-n i.' n DEL oh 20 mi f„gnsii« ban TOVARIŠI- I. marca VELIKE .1. mar JA ob 20 ui 4. marca 2. marca nem. barv. pust V KLANCU KONDORA oh 17 uri. franc barv SIMON IN SARA oh 20 uri 6. marca jugoslov barv TOVARlSl-JA ob 20 uri Skofja Loka SORA 29. februarja amer fant OTOK DR MOREAUA nh 18 in 20 uri 1. marca amer fant PEKEL V VE-SOLIU ob 18. in 20. uri 2. marca amer fant PEKEL V VESOLJU oh 18 in 20. uri 4. marca franc- komed SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 20. uri 5. marca franc komed SLADKE MALE ANGLEŽINJE oh 18 in 20 uri 6. marca amer avant ROBIJASKI BI.CES ob 20. uri Železniki OBZORJE 29. februarja amer fant PEKEL V VESOLJU oh I 7 in 20. uri L marca franc drama POTI PROTI JUGU ob 20 uri 2. marca amer fant. OTOK DR MOREAUA oh 17 in 20. uri 5. marca amer groz ORKA - KIT UBIJALEC ob 20. uri Jeaenice RADIO 29. februarja amer. barv kom HlSNI OBISKI oh 17. in 19 nn L marca hongkon barv. akcii NAK DIVJINE ob 17 in 19 uri 2. marca hongkon barv akcii NAK DIVJINE nh 17 in 19 uri 3 marca franc barv psih DEKLICA V MODREM ob i«) uri 4 marca franc 1mi\ psih DEKLICA V MODREM oh 19 uri JU .11' dra mi 17 in drama 17 in , barv (»ust SINOVI VELIKE MEDVEDKE ob 20 uri 5. marca jugoslov barv TOVARIŠI-JA ob 20. uri (i marca ital barv EMANUELA BELA IN ČRNA ob 20 uri Bled 29 februarja jap barv krim DOKAZ ob 20 uri 1 marca liane barv SIMON IN SARA oh 18 uri. nem barv pust V KLANCI' KONDORA ob 20 uri 2 marca jap. barv krim DOKAZ ob 18 uri. meh. barv fant pust. POTOVANJE V BALONU ob 20 uri 3. marca nem. barv. glasb, kom MRZLICA POLETNIH NOCl ob 20. uri 4. mana nem barv RESNIČNE ZGODBE II DEL ob 20 uri 5. marca nem barv pust SINOVI VELIKE MEDVEDKE oh20 uri 6. marca nem. barv glasb kom MRZLICA POLETNIH NOČI oh 20 uri Bohinj - Boh. Bistrica i. marca meh barv. fant ^»usi POTOVANJE V BALONU ob 18 in 20 uri 5, man alimu barv drama VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 17 in 19 uri Jesenice PLAVŽ 29 februarja hongkon. barv. ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 18 in 20.uri L marca franc barv DEKLICA V MODREM oh 18 in 20 uri 2 marca franc barv DEKLICA V MODREM oh 18. in 20 uri 1 marca hongkon barv JI 'NAK DIVJINE ob 18 in 20 uri 4. marca hongkon barv JUNAK DIVJINE ob 18 in 2<) uri 6 marca amer barv HlSNI OBISKI ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 1. mami ital barv NORI SEX ob l9.:io 2. marca angl barv AGENT TAJNE SLUŽBE ST I ob 19.30 Kranjska gora I. marca angl. ban. AGENT TAJNE SLUŽBE ST I ob 20 uri 5. marca franc. ban. DEKLICA V MODREM ob 20. uri RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje ob 4.30, 5.00. 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (danea dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, v notnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 8.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 2 4 00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.66. 1. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapnjmn pesem OPZ OS Šempeter pri Gorici 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojte / nami 12.10 Godala v ritmu 12 30 Kmetijski nasveti -. Vrt v marcu 12 40 Veseli domači nape vi I. 1.00 Danes do 13.00 - I j; naših krajev -posebna obvestila 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Kulturna panoram a 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes, radio jutri« 18.00 »Vrtiljak. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 »Mladi mostovi« 2000 Koncert iz naSih krajev 21 30 Oddaja za naSe izseljence 23.05 Lirični utrinki 23 10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalrev zabavne glasbe 0o.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.3* Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Branko Kraner 1«.«0 Naš podlistek H. Proftkova: Nespečnost 1k15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni rasi no 17 35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Športna sobota 21.15 Glasba ne pozna meja 22.15 Mala nočna glasba 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10.o5 Literarni dopoldan — Provansalska lirika 10.45 Na krilih petja II. 15 Promenadni koncert 18.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno... 16.45 Glasba je ... glasba 18.05 Nenavadni pogovori 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe - Z Akademskim baročnim kvartetom 19.30 Jugoslovanski feljton 19.45 Glasbeni in terme z zo 20.00 Marij Kogoj: Cme maske 21.50 Nočni koncert 22.50 Literarni nokturno T.Sevčenko:# Utopljenka 2. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Zoran Pnpovič V pu*či 8.47 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite. tovariši... 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna M. Molz: Odkupnina 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Listi iz notesa 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne operne melodije 17">ii Zabavna railuska igra 18.41 Na zgornji polici 19 30 Obvestila in zabavna glasba 19 I") Lahko noč. otroci' 19 45 Glasbene razglednice 2000 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program JRT - Studio Novi Sad Glasbena tribuna mladih 23 05 Lirični utrinki 23 10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00 05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo šport, glasba in še kaj 1930 Stereorama 20 30 Radio Student na našem valu 21 30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Valentin ("undrič PONEDELJEK 3. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8,40 Izberite pesmico 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 11.35 Znsno in priljubljeno 12 10 Veliki revijski orkestri 12.90 Kmetijski nasveti -ing. Vlado Slamberger: Kaj pričakujemo od odborov za intenziviranje rastlinske proizvodnje 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz. naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15,510 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izroči j a 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z. ansamblom Toneta Kmetca 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nafte diskoteke 21.05 Glasba velikanov "22.20 Informativna oddaja za tujino 23.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 3.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje iazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 /.evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana 17.55 Filmski zasuk 18.00 Pesmi svobodnih oblik 18.40 Mali koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Iz zakladnice jazza — Woodv Herman 20.30 Popularnih dvajset 22.15 Pol ure za šanson 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje 11.10 En sam. za dva. za tri ... (solistična in komorna glasba\ 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muziciraju ... 17.30 Naj narodi pojo (9. oddajal 18.05 Naši umetniki pred mikrofonom 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji 20.00 Literarni večer Pesem sinov ledene dežele 20.40 Stereofonski <»|>erni koncert 21.45 Odmevi iz glasbenega sveta: Nordijski glasbeni dnevi vStockholmu 22.45 Literarni nokturno M. Korenčan: Pesmi IgJ MAR- Prvi program 4:10 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih *ol Glasbena šola Franca Sturma 9.05 Z radiom na poti radiom na poti 10.05 Rezervirano za'. 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti-mag. IvanStuhe«- Z reja in rasi pujsku« 12 ki i'«.domače 13.00 i lanes d«) II 0" - i z naših krajev 13.20 obvestila in zabavna glasba 1 t .10 |'ii|M>ročajo vam 14 05 V korak z mladimi l.V.tO Zabavna glasba 16.(10 »Vrtiljak« 17 (Hi Studio oh |7.00 18 (tO Drobne orkestru lile skladbe 18 30 V gosteh pri zbonh jugoslovanskih radijskih postaj 1925 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč. otroci' 19 45 Minute z ansamblom Franca Puharja 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20 30 Tipke in godala 21.05 Od premiere do premiere 22.20 Informativna oddaja za tujino 22 30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami |mi Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz obdobja swinga 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom . . . 16.00 Pet minut humorja 16.05 Popevke italijanskih avtorjev 16.40 Disco čez dan 17.35 Iz. partitur »H ol I v woodskega pops orkestra« 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Torkov glasbeni magazin 21.00 Misel in pesem 21.45 Jazz na II. programu Dave Bruheck + Gerrv Mulligan -Jiggs VVhigham 22.15 Rezervirano za countrv glasbo 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Za praznik 10.35 Moment m ušica I 11.00 Tekoča repriza 11.20 Radijski operni lisi Giacomo Puccini: La Bohe me 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Radijska šola za srednjo stopnjo Za praznik \H.:lO Predstavljamo »pero Richard VVagner: Tannhauser 18.05 Družba in čas -dr. Boris Majer: Pluralizem samoupravnih interesov in kulturna ustvarjalnost — II. 18.20 Minute za Moskovski komorni orkester in Rudolfa Raršaja 19.00 Z našimi solisti -Tatjana Bratuž-Sporara. klavir. Dejan Bravničar — violina, pri klavirju Marijan l.ipovšek in Aci Bertoncelj 20.00 Z berlinskih koncertnih odrov Koncert Radijskega simfoničnega orkestra iz Berlina: solista Jacqueline Paige-Green in Pascal Devovon. dirigent Gerard Oskamp 21.40 Dve baletni suiti 22.20 Skupni program JRT - Studio Novi Sad 5. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.o5 Rezervirano za . .. 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Tone Tajnftek: Priprava njiv za setev sladkorne pese 12.40 Oh izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.:10 Priporočajo vam .. 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo.. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.:10 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17 00 18.0o Zborovska glasba v prostoru in času 18.15 Naš gost 18.30 Kaj radi poslušajo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča 20.00 Koncert za besedo - ljubezen 20.25 Solistični skladbi L. M Skerjanca 21.0« 200 let slovenske opere 22 20 Informativna oddaja za tujino 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23 10 Jazz pred polnočjo Knrico Kava - Garharek-Stenam un o.', Nočni program - glasba Drugi program h on Sreda na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 1335 Znanom priljubljeno 14 00 Pet minut humorja 14 05 Z vami in /a vas 15.30 V plesnem ritmu 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16 10 Pesmi Latinske Amerike 16 40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17 40 Iz partitur orkestra »Bert Kaempfert« in (hi Kam in kako na prepih 18.40 Koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti — Ornette Coleman 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori. odločitve . .. 10.25 Slovenska in svetovna zborovska glasba 1 l00 Učimo se makedonščine in srbohrvaščine 11.25 Solisti in orkestri 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III programa Dogovori, odločitve . .. 16.25 Ars anticpia 17.00 Sonata 20. stoletja -Paul Hindemith. Slavko Osterc 17 45 L. van Beethoven: Sonata v Fs-duru. op. 27. št 1 18 05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Iz manj znanih oper 19.30 Izbrana proza S. Maugham: Vrnitev 19.50 Glasbeni intermezzo 20.00 Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 21.55 V nočnih urah 22.45 Literarni nokturno L Ros: O. ne! ČETRTEK 6. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jul ro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Znane melodije 12 30 Kmetijski nasveti -France Guns: S kolikimi panji naj začnemo čebelariti 40 Od vasi do vasi .00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev .20 Obvestila in zabavna glasba .:H> Priporočajo vam .. .05 Mehurčki .20 Koncert za mlade poslušalce .40 Jezikovni pogovori .30 Zabavna glasba 6.00 »Vrtiljak« 7.00 Studio oh 17.00 R.oo Vsa zemlja ho z nami zapela .. . 8.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Srečanje z mezznsopranistko Noro Jankovič — letošnjo Prešernovo nagrajenko 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. nt roci' 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Ženska s črno ruto 21.45 Lepe melodije 22.20 Informativna oddaja za tujino 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki "v310 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 1.4.00 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom 16.00 Reportaža na kratko 16.15 Francoske popevke 16.45 Jazz - klub Clarke-boland Righand — Sarah Vaughan — Karel Velehnv Nonet i7.40 Iz.partitur »Norveškega zabavnega orkestra« 18.0o Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite 21.00 Beseda v rocku 21.50 S festivalov jazza -Mednarodni švicarski festival jazza »Montreux-78« (I deli: Buddv ricb hand 22 45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo Mirni Malensek I lihi 10.00 16 30 18.45 17.00 18.05 18.20 19.44 20.00 20 15 2135 »2.45 1'oie baritonist Edvard SršVn Tekoča repriza Pregled sporeda popoldanskega in večernega iii sporeda Radijska šola za višjo stopnjo Mirni Malenšek Variacije na temo — večer i S Bach Trio sonata št. 2 v G-durti Igra Colegium Musičum Maribor Ura z Dariusom Milhaudom Zunanjepolitični feljton Diihrovniški festival 79: pianist James Tocco Ansamhel Slavko Osterc Kultura danes Krzvsztof Penderecki- Pasijon po Luki Olivier Messiaen: »Turangalila« -simfonija Literarni nokturno .7. MAR. RADIO TRIGLAV JESENICE Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan m 30 Glasbena pravljica T. Pavečk - M. Vodnpivec: Zgodba o najlepšem 8 45 Naši umetniki mladim poslušalcem 9.05 Z radiom najx>ti 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12 30 Kmetijski nasveti — ing. Tadej Sluga: Organizirano - pridelovanje. semenskega krompirja v letu 1980 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Ob »Ohridski legendi« . . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi Skladbe Antona Foersterja 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . 21 05 Oddaja o morju in in pomorščakih 22.20 Informativna oddaja za tujino 22 30 Besede in zvoki iz logov domačih »3.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13 00 Jazz v komornem studiu — Oscar Peterson -John Tavlor 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče - hladno 17.35 Odmevi z gora — Marijan Krišelj in Mitja Koftir: To in ono s planinskega sveta 17.45 Filmska glasba 18.40 Mali koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Stop pops 20 21.15 Iz francoske diskoteke 21.30 Jugoslovanska ročk ■ scena 22.20 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Kje dela mama? 10:15 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi najlepša vam hvala 1 l.:tO Z ansamblom »Pro ni usna rara« 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Radijska šola za nižjo stopnjo Kje dela mama'.' 16:10 Popoldanski concertino 17 15 Radijski operni liest G. Puccini: La Roheme 18.00 Radijska igra Peter Rreščak: Legenda n preplahu I9.1IO Glasbene miniature 19.15 16 strun 20.00 Ekonomska politika 20 15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije dirigent Jozas Dnmarkas. solistka Ruda Ravnik-Kosi (harfa i 22.15 Iz slovenskih oper 22.45 Literarni nokturno UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila - obvestili/ - 16 30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna — obvestila, poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z . narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna - Obvestila — Oddaja za mlade Morda vas bo Sreda: 16.03 Lokalna - Obvestila -Stop zelena luč -da vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročil - Obvestila - 1138 Na« obzornik - Mark vas bo zanimalo - Po domače za vas NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. sukanec za krpanje, 8. obrabljenost, obrabljanie, 14. parita univerza, 15. vrsta sira. ki so ga prvi izdelovali menihi, po katerih je dobil int 17. naziv, 18. ženska, ki živi na barju ali je doma z barja, 20. znak za kemiča* prvino germanij, 21. v grSki mitologiji mati Dioskurov in Helene, Zevs se ji* približal v podobi laboda, 23. citram podoben kitajski instrument, 24 starost vanska pijača, 25. nenavadna, izredna lepota, očarljivost, 26. kdor dela ostn> ge, 29. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, preplah 31 smer projektirane ceste, železnice ipd., 32. Othenio Abel, 34. kulturna rsstl** zrasla na ajdiftču, 36. angleška kratica za združenje: Association Literarvaaj Artistic International, 37. kratica za tremolo, 38. Širša, ravna stran tuši medmet ploskanja, glas, udarec, 40. mitološko bivališče umrlih 42 ertti [rt iz srede 6. stoletja pred naSuri štetjem, lahkotne ljubezenske in pivske Desni 45. letovišče pri Opatiji, 46. Tine Orel, 48. rimska boginja jeze, 49 snovi kvasovk, navadno za vzhajanje testa, 51. alpski vrh v Švicarskem kanto« GraubUnden, 52. znamenit italijanski violinist in skladatelj (1782-18a> Nicold, 55. v svetu znano belgijsko kopaliSče in zdravilišče, 56. kar je navite no, 58. nabiralec cedike, snovi, ki se izceja iz dreves, 60. božji rod poU«* Urana in Geje, Zevs jih je pahnil v Tartar, 61. veda o atomih. Navpično: 1. gorski vrh v severni Alžiriji v Saharskem Atlasu 2 Juhja ljubimec iz Verone v Shakespearovi tragediji, 3. filmska, gledališka 'priredit* 4. Adam Bohorič, 5. kratica za narodnoosvobodilni boj, 6. lastnost značilno« enakega, 7. kraj na severu filipinskega otoka Leyte, na jugu Šamarsten morja, 8. češko moSko ime, tudi okrajšano žensko ime Otilija, 9. glavno me«c Moravske, drugo največje v CSSR, 10. palica, fižilovka, 11. kratica za Austm Presse Agentur, 12. avtomobilska oznaka za Bihač, 13. v nordijskem pesnistv* bivališče Azov; sedež knezov, moriSče in tempelj bogov, 16. topel vrelec t« kratica za Jugoslovanska narodna armija, 22. nepokrit osrednji prostor starorimske hiSe, 25. ruski skladatelj, mojster romantične simfonije in baleti (»Labodje jezero««), Peter Iljič, 27. egipčanski sončni bog, 28. žival, ki se hm z živim ujetim plenom, ujeda, zver, 30. manjšalnica od las; nitkasti okrasek n novoletno jelko, 33. korenina barvilne alkane, ki jo goje v Mali Aziji in u Madžarskem, uporablja se kot rdeče barvilo, 35. negativno naelektren ion.* sol mlečne kisline, 39. oranje, 41. nadstropje, 43. zgodovinsko mestece ir Zadru, rimska Aenona, 44. ne prav, napačno, 47. sodobni slovenski publicist tr pesnik, Mart, 50.« židovsko žensko.ime, 52. namizno pregrinjalo, 53 čokato sani za reševanje ponesrečencev v gorah, 54. mednarodni jezik ki se ki uveljavil, 57. rimska Sest, 59. Ivan Mrak. Rešitve pošljite dp srede, Kranj. Mole Pijadeja 1, a oznako Napa dinarjev, 1. nagrada 1S0 din, 3. nagrada 100 din *° *f Ba Ga* dnakrilanka. 1. nagi sds M Rešitev nagradne križanke z dne 22. februarja: I. bljušč. 7 pravda. 13 ravnala IS lnaW 17 AP. 18. Tlovka. 20. okrak. 21. Nias. 23 Varna. 25 Iona. 26 skodela. 28 Ti 30 van «1 iiai* 32. hrast. 34 avtor. 36 kastel. 39 Ron. 40 ki. 42. Osmanka. 44 glog. 46 Vaško. 48 Tam v >U 52 Stalin. 54. gl. 55. netresk. 57 ravioli. 59 ciliia. 60 rektor ev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din i prejme Suzana Perne VaNadVti urado (120 din) prejme Nataša Purgar. C. 1 maja 63. 64000 Kram i n*r» 3abrič. Naklo 126. 64202 Naklo Nagrade bomo poslali p« pošti Prejeli amo 12S reSitev. Izžrebani so bili: 1 nagrad 13. 64000 Kranj. 2. Nagrado ("" ■ (100dini prejme Igor Gabrič NOVO V KINU Naslovni lik v filmu Grški ladjar je mogočni magnat, ki v svojih poznih letih zaprosi najslavnejšo žensko na svetu, vdovo predsednika ZDA. Zakonca živita burno vse do ladjarjeve smrti. Čeprav so imena druga, je podobnost z grškim milijarderjem Aristotelom Onasissom in Kennedyjevo vdovo Jackie očitna. V glavnih vlogah sta zaigrala Anthonv Ouinn in Jacqueline Bisset. Tajni družabnik ja ameriška kriminalka. Pripoveduje o blagajniku, ki vse svoje misli posveča zbirki tropskih ribic. Nekoč nekdo oropa banko. Miles mu da samo drobiž, 50.000 dolarjev pa zadrži za sebe. To je začetek njegovih stisk, saj ga prevarani kriminalec začne preganjati. Trideseta leta v Clevelandu, država Ohio. Delavec Johnnv Kovak na lastni koži občuti vso težo izkoriščanja. Vključi se v sindikat, dobi zaupanje so- delavcev, v trenutku slabosti pa napravi napako; sprejme pomor mafijca. Ta zveza se mu krepka maščuje, ko pride na vrhunec svoje kariere in postane pred sednik enega najmočnejših «» dikatov v ZDA. Svlvester Stoi-Ione je vlogo v filmu FJ.S.T. odlično odigral. Pa še nekaj besed o angleiki komediji španska muha. Zgod ba je dokaj preprosta in neumna: gre za ljubezenski napitek, ki povzroča precej čudne posledkt Otrokom filma ne priporočamo J jtltt, g FEBRUARJA 1980 17.STRAN GLAS KAM Š; £> KOMPAS ^ JUGOSLAVIJA Tiriitična potovanja • Prekmurje - 2 dni. 29. 3. • Dobrna - Polzela — Liboje - 1 dan. H. :l. • Amsterdam — 4 dni. 29. 3. • London — 3 dni. 7. 3. • Rim - M dni. 7. 3. Metanje • Courchevel — 8 dni. 15.3. • Stubajska dolina — 4 dni. 30. 4. i Val Senales - 8 dni. 27. 4. • Marmolada — 8 dni. 15. 3. in 26.4. Strokovna potovanja • OBRTNI SEJEM v Munchnu - 4 dni. 10. 3. • Mednarodni SALON KMETIJSKE MEHANIZACIJE in mednarodni SALON KMETIJSTVA IN ŽIVINOREJE V Parizu - 3 dni. 7.3. • Mednarodna RAZSTAVA embalaže, pivovarstva, brezalkoholnih pijač in vstekleničenje (BREWEX 80) in PATEX 80 - razstava embaleže v Birminghanu — 4 dni. 18. 3. • BUMA 80 — gradbena razstava v Munchnu — '1 ali 4 dni, 9. 4.. 12. 4.. 14.4. • Največji TEHNIČNI SEJEM V HANNOVRU - 4 dni. 1f>. 4. in 19. 4. • FINN BUILD 80 HEPAC - gradbeniška razstava v Helsinkih -'idni. 12. 4. informacije in prijave V VSEH POSLOVALNICAH kompasa! hepac 80 v helsinkih Na tej mednarodni razstavi, ki * vsaka štiri leta, bo letos od 15. a teboj je ostala velika praznina, le sledovi tvojih pridnih rok nas bodo vedno spominjali nate 7 V spominu boš vedno živel med nami! Žalujoči: žena Lojzka, sinovi Roman. Rranko. Ludvik. Darko. mama. bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica in tasta VALENTINA DELAVCA Zajčevega ata iz Srednje vasi pri Šenčurju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč in izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Stenškovi za zdravljenje, g. kaplanu za opravljen obred, tovarnam IKOS, Iskra, Tekstilindus — Obrat L, gasilcem ter pevcem za žalostinke in vsem. ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, sinovi in hčerka z druž/fnami ter ostalo sorodstvo Srednja vas pri Šenčurju, 23. feburarja 1980 ZAHVALA V torek. 19. februarja 1980, smo se poslovili od nase mame, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE MOHORI0 iz Podlonka št. 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni dr. Možganu za njegovo zdravljenje. Posebej pa se zahvaljujemo sosedu Marku za pomoč, sosedom za opravilo pogrebne službe in g. župniku za obred. Vsi njeni! MALI telefon OGLASJ 23-341 iPRODAMi -- Prodam 12 kub, m STIROPORA (5 cm) in globok OTROŠKI VOZI CEK. Šenčur. Pipa nova 4 I :fflti Prodam STROJ za montažo gum pri osebnih vozilih. Tel.: 064-22-567 Prodam mlado KRAVO simental-ko. Pa rman Valentin. Topol 27, Medvode 1308 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Zeftkova 2. Kranj - Lahore 1309 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom. Podbrezje 27. Duplje 131(1 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK.Tel.: 47-143 1311 Prodam priznan semenski KROMPIR igor 11 saditev) Pra-protna polica «. Cerkl je 1312 Prodam belo visečo OMARICO 1100 x 100 cm) in PREPROGO :ix 2 metra. Naslov v oglasnem oddelku. 1313 Prodam FILODENDROM. visok nad 2 m. s 23 listi, primeren za večji prostor. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Stojanovič Tanja. Kranj. Mlakarjeva 22 1314 Prodam maeesnove DESKE za napušč ali obloge Naslov v oglasnem oddelku 1315 Prodam plemenskega VOLA. Lan- covo 31. Radovljica 1316 Prodam skoraj nov 70-lit rak i KO-TFJ. za kuhanje žganja, plastične sode za namakanje in 60-litrski vinski SOD. Voglje 13. Šenčur 1317 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Zg. Brnik 32. Cerklje 1318 Poceni prodam 1000 kosov STRESNE CEMENTNE OPEKE špičak — nerabljene. Lotrič Janez. Zg. Dobrava 8. Kamna gorica 1319 Prodam žensko POROČNO OBLEKO. Jezerska c. «0/a. Kranj 1320 Ugodno prodam nov ŠOTOR tori-no 4. Telefon 25-129 - Kranj 1321 Prodam TELFTA za zakol, prebace vo 27. K ran j 1322 Prodam starejšo OMARO. Knoll Borut. Stošičeva 5. Kranj 1323 Prodam prenosni VARILNI TRANSFORMATOR - 150 amper-ski. Novak Jože. Strukljeva 2. Radovljica 1324 Prodam litoželezno KAD za v kopalnico in prenosno motorno ŠKROPILNICO za sadje. Jezerska c. 120. Kranj 1325 Prodam nerjaveča VRATA in VEZI za kmečko peč. 8. marca bom začel prodajati 2 meseca stare JARCKE hisex Naročila sprejemam vse leto. Fujan Marjan. Hraše 5. Smlednik 132« Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor ter mlado KRAVO za zakol. Voglje 44. Šenčur 1327 Vsak petek popoldan dobite odličen KOKOŠJI GNOJ naložen v vreče. Srednja vas « pri Goricah 1328 Prodam smrekove PLOHE. Ovsiše 18. Podnart 1329 Prodam malo rabljen športni OTROŠKI VOZICFK: Praše 5. Kranj 1330 Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje. Osterman Ivan. Britof 120. Kranj 1331 Prodam PRALNI STROJ eandv (3 kg) in belo emajlirano KOPALNO KAD. oboje malo rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku. 1332 Prodam 10 kv. m venicijanskega TLAKA - Marmor Hotavlje in 50 členov radiatorjev »MOL«. Breg ob Savi 36. Kranj 1333 Prodam vezano zasteklenjo OKNO. zidarska mera 180 x 150 cm. Luže 59. Šenčur 1334 Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (globok tem-nomoder jeans) in športni AVTOSE-DEŽ. Kupcu podarim čiko STOLČEK Bertoncelj. Godešič 50. Skofja Loka 1335 Prodam 9 mesecev starega, av'-krvnega PSA labradore« TeJsV «1-705 Prodam dve KRAVI, s |«4Mm po izbiri Godešič 1 1. Skofja Loka MONTAŽNE OPAŽE iz »R sank« za stebre visoke 3.20 m r gradnji hleva in PUNTE ter TRAV ŠPORTNI TRAK z elektron*« jem prodam Jenko l.ovro. Vtnr*« 32. Skofja Loka Prodam jedilni in semrn<4 KROMPIR igor in desire !vnrj Pipanova 24 Prodam globok italijanski 0TH* SKI VOZIČEK Skoko. Parti/ansii 44. Skofja Loka. tel.: «1-458 Prodam KRAVO Oros Jož« M 1 nad Ljubnem Prodam semenski K ROM PIK fcjj in desire Gasilska 19. Šenčur tel Prodam PRASlCF za Kranj. Cirče 38 41 V zakft 13» Prodam PUJSKE bekone /.z F-nik 28. Cerklje Prodam ZASTAVO 101 - ohm* Ijeno in KAVC. TELEVIZOR al FOTELJE Durakovič Anf. Hnw> 49. K ran j 11 Ugodno prodam črnobel TKI F VI ZOR Sp Duplje 85 - Paulin Prodam MAGNETOFON - R.V DIO grundig MK 2500 avtomat* Roblek Bojan. Peračica 3. Breste m Prodam 8 tednov starega BIK*'5 simentalca. za nadaljnjo rejo Nn vec 15/a. Podnart 19 Prodam 130 kg težkega PRA> CA. 7 mesecev brejo KRAVO drobni KROMPIR Olševek I Preddvor Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Babic. Okorno** Kranj tf Prodam semenski in jedilni KROV PIR igor in KOSILNICO Rt^ Cebavs Franc. Ljubno 25. Podnart 14* Prodam več PRAŠIČEV daljnjo rejo. P osa vec 1«. Podnar Ml Prodam 3 OKNA s polkni lip X 110) — nova. Studenčice 13. \jm Prodam 550 kg težko KRAVO i meptalko. brejo 8 mesecev. 4-io teletila. Eržen Franc. Bukovici,-« Selca D Prodam GLISER Jadran - Iujpv plastika z MOTORJEM E\imwv 35. registriran, cena 35.000 din P lene Edo. Srednja vas 19. P tel.: «0-410 l* Prodam dobro ohranjen K\\? MIZICO in tri FOTELJE Ojk* vsak dan Krajnik. Frankovo našel* 5. Skofja Loka Prodam dva BIKCA za dnpitaa in PRAŠIČKE, težke po r v. Sv. Duh 41. Skofja Loka Ugodno prodam KASETNI R* DIO Grunding 8000 C in ŠTEPi: NIK (2 plin. 4 elektrika) Telefnr I 662 — popoldan Prodam domače ŽGANJE >•-nonik Franc. Javorje 2«. Škofa Loka 141 Štiri leta staro KRAVO merv.r za brejo ali starejšo: in prod* SLAMOREZNICO z verigo halnikom. Struževo 13. K rani Prodam brejo KRAVO Vogli* Šenčur Prodam semenski KROMPIR^ brin in traktorski trosilec za uiww gnojilo (na « krožnikov) Poženik Cerklje Prodam TELETA. Šmartno > Cerklje 141 Prodam KRAVO s teletom 0\ SENO SLAMO, traktorsko HB KOLICO in 1200-litrski gnoinuV SOD. Cerkljanska dobrava 10. (V kije Prodam PRASICa za »kol Zalog 43. Cerklje Prodam PUNTE in LATE ta ttj zolec. Praprotna polica 24. Cerklje Prodam 8 mesecev brejo KRAVO ki bo v drugo teletila ter'»KRIV.AV CE« in BANKINE. Zalog 19. O kije U Prodam semenski KROMPIR sirtema in igor. Zalog 41. Cerklje ZAHVALA Ob smrti drage mamice SLAVKE DEŽMAN se iskreno zahvaljujem za nego in nesebično pomoč osebju Doma dr. Janka Benedika. Komunali Radovljica in vsem. ki ste jo spremili na zadnji poti. Hči Slavica z družino, mama ter sestra Anica KUPIM EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva I 'nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi m s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! Prodam enovprežne KOMBINIR- KE u seno. Naslov v oglasnem od- Wku. 1419 Prodam REPO iz zasipnice in ru- %eno KOLERABO. Grad 43, Cer-kjjf 1420 Prodam skoraj nov vzidljiv desni vnaveč ŠTEDILNIK (2 elektrika, pfo) i bojlerjem in dvema pečicama. Zalof 10. Golnik 1421 Prodam rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO - 380-litrsko in ve/jo količino suhih BUTAR za kurjavo. SvojSak. Zbilje 43 1422 Prodam breji OVCI. Smrekar Kropa 8« 1423 Prodam PEČ AEG ter električni RADIATOR na olje. Eržen Franc. Ittenkac. 10, Kranj 1424 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR EI-Niš major. Ješe, Poljšica pri Pcdnartu9 1425 Prodam KRAVO po teletu. Za-branica 34/a, Žirovnica 1426 Prodam KRAVO frizijko s teletom ali brez, prvič teletila. Jagič, Braniča 19, Žirovnica 1427 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. tš Bela 57. Preddvor 1428 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. Voglje 42, Šenčur 1429 Prodam 6 tednov staro PSICO pume koker španjel. Hada« Karel, Biotrica 178, Tržič 1430 Prodam samonakiadalno PRIKOLICO SIP - Šempeter (17 kub. m), J-CNTE in BANK INE ter 100 kg takega PRASlCA. Skrjanec Janko, Senično 15, Križe 1431 Prodam KRAVO ciko, po teletu. Jereka 15, Bohinj 1432 Prodam črnobel TELEVIZOR t (ikra panorama kekec, star dve leti. Trptn Andrej. Na Kresu 20, Železniki 1433 Prodam semenski KROMPIR IGOR. TROSILEC hlevskega gnoja krpan 30. BANK I NE in PUNTE. Škofjeloška 33, K ran j 1434 Prodam SENO in drobni KROM-P1R Voglje 79, Šenčur 1435 Prodam črnobel TELEVIZOR Idtra panorama, z garancijo. Zaplot-sik. Naklo 21 1436 Prodam približno 1500 do 2000 ko-m CEMENTNE OPEKE bobrovi mali format, S. J. Rečiška c. 25, Bled 1437 Prodam POROČNO OBLEKO wza barve, št. 38. Informacije po td 28-178 1467 Prodam BETONSKO ŽELEZO - MREŽE Reševa 8, K ranj, tel.: »327 1468 Graditelji pozor! Prodam RADIATORJE trika Emo Celje in PEC Zrenjanin za centralno ogrevanje. Me Jakša. Predoslje 118. K rani 1469 Prodam 1000 kg SENA. Luštrik Frinći*ka, Goričane 30, Medvode 1470 Prodam črnobel T V SPREJEMNIK Rakar, Savska c. 3. Kranj -popoldan 1471 Kupim rabljeno TRAKTORSKO PRIKOLICO do 3 t nosilnosti. Jurič Pero, Pragovna desetina. Podnart 1472 Kupim 5-centimetrski POROLIT Jelovčan. Cirilova 17. Kranj, tel.: 27-922 1473 Kupim STROJ z modeli za izdelavo cementnih strešnikov Naslov v oglasnem oddelku. 1384 Kupim nove ali stare DESKE ali PLOŠČE za betonske opaže. Lotrič Janez, Zg. Dobrava 8, Kamna gorica 1336 Kupim rabljen športni OTROŠKI VOZIČEK. Jenko Jože. Predoslje 149 1337 Kupim PUHALNIK z noži in elektromotorjem. Burgar Rajko, Vo-povlje 5, Cerklje 1338 Kupim močan GUMI VOZ za traktor in travniško BRANO. Grčar Franc, Dragomelj 23, Domžale 1339 Kupim GRADBENE ELEMENTE ali rabljene DESKE za opaže-nje. Telefon 61-671 - od 6. do 14. ure 1340 Kupim enobrazdni ali lažji dvo-brazdni TRAKTORSKI PLUG (komplet). Dolenc Franc. Panger-ščica 4, Golnik 1482 Kupim MOTOR diesel aran ali torpedo v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1483 VOZILA Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Zaplotnik Hugo. Kranj, Gorenjskega odreda 19, telefon 27-900 Prodam karamboliran R-4, prevoženih 39.000 km. Kranj, Smledniska št. 89 Prodam nov MOTOR JAVVA. 350 ccm. Sodja Martin. Mencingar-jeva 28, Bohinjska Bistrica 1203 Kupim dobro ohranjeno 3-tonsko kiper PRIKOLICO z dvojnimi kolesi. Naslov v oglasnem oddelku. 1263 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled popoldan. Dežman, Delavska c. 14, Kranj — Stražišče 1266 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do avgusta, ogled v soboto in nedeljo. Sp. Besnica 168 1275 Poceni prodam avto NSU 1200. Dolenc, C. 1. maja 67, Kranj - Planina 1276 Prodam dva UNIMOG-a s priključki. Jemec Franc, Blejska 19, Zasip - Bled 1280 Prodam LADO, letnik 1973. Telefon 23-341 - int. 18 - do 14. ure 1341 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. Breg ob Savi 36, K ran j 1342 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1970, v voznem stanju. Dolenc Vojko, Kolodvorska 48, Bled - Rečica * 1343 Zaradi smrti nujno prodam R-12, letnik 1974. Ogled v petek dopoldan in soboto cel dan. Nada Denič, Bled, Zasip, Sebenje 16 1344 Prodam nevozno ŠKODO MB. letnik 1968, lahko tudi po delih. Ogled v soboto od 8. do 14. ure in ponedeljek od 15. do 18. ure. Omejc Brane, Vrečkova 2, tel.: 26-633 1345 Prodam karamboliranega WART-BURGA, celega ali po delih. Informacije po tel.: 82-516 (064) 1346 Prodam GS duh, letnik 1973. Informacije tel.: 24-211 ali Krožna 4, Kranj 1347 Prodam 126-P. Smledniska 18, Kranj 1348 Prodam 125-PZ z novim strojem 1300, prevoženih 12.000 km ter popolnoma obnovljeno ŠKOLJKO. Ogled vsak dan od 8. do 23. ure na avtobusni postaji v Kranju 1349 Prodam odlično ohranjenega SPAČKA, letnik 1975. Tel.: 45-064 1350 Poceni prodam AUSTIN 1300. letnik 1971. Kropivšek Bojan. Strahinj 101. Naklo 1351 Prodam 125-PZ. letnik 1973. 1300 ccm. Pelko. Likozarjeva 15. Kranj 1.352 Prodam osebni avto FIAT 750, letnik 1971. Meglic. Lese 7. Tržič 1353 Prodam karambolirano ZASTAVO 1300. letnik 1971. Stern Miran. Kranj - Cirče. Smidova 13 1354 Prodam karambolirano ŠKODO, po delih, letnik 1972. Ahačič. Križe 32. Tržič 1355 Prodam SPAČKA, letnik 1973. Zupanova 7,Senčur 1356 Prodam PONY EXPRESS, vožen en mesec, se v garanciji, za 3.000 din (ceneje od nove cene). Radovljica. Gradnikova 103, stan. 7 1357 Prodam CITROEN GSX 1.2, letnik 1978, dobro ohranjen. Hočevar Mitja, Smledniska 120. Kranj 1358 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Ogled v soboto popoldan. Herman. Mrakova 10, Kranj 1359 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Hubad Ivan. Šenčur, Stefetova 2« 1360 Prodam FIAT 850, registriran do 17. 11. 1980. Ogled vsak dan. Redžič, Gradnikova 9, Kranj 1361 Kupim TAM 5000. Polajnar Stane, Trnje 3. Skofja Loka 1362 Prodam VW 1200 L. letnik 1975. prevoženih 65.000 km. Jelovčan Janez, Bobovek 2, Kranj 1363 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO. Pegrin Jože. Bistrica 129. Tržič (Trajbah) J364 Prodam ZASTAVO 750 de luxe. letnik 1971. Ogled od 15. do 20. ure. Bohinc Mirko, Zapoge 17, Vodice 1365 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Hafnerjeva 17. Kranj - Stražišče 1366 Prodam OPEL ASCONA 1600. letnik 1975. Telefon: 064-88-731 1367 Prodam ZASTAVO 750. Jeglič, Cešnjica 4, Podnart 1368 Za SIMCO 1301 prodam nova zadnja blatnika. Prešeren Brane, C. talcev 20, Jesenice 13^9 Ugodno prodam nov TOMOS av-tomatie. Jauh Neža. Murnova 16 Mengeš ];J70' Prodam ZASTAVO 750. Sti Mencingerjeva 1. Ki 22- 933 Prodam OPEL letnik 1972. Suhadole ^Komenda 1370 Prodam ZASTAVO 101, staro 4 leta. ogled vsak dan popoldan. Logar, ( opova 15. Lesce 1373 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, bele barve. Grašič. Križe 78 1438 Ugodno prodam AMI break, registriran do septembra. Ahčin. C. Ko-krškega odreda 36, Kranj 1439 Prodam TOMOS avtomatie NT, dodatno opremljen, vožen 10 ur in FOTOAPARAT Seagull, objektiv 1:2 (58 mm). Kavčič, Podlubnik 160, tel.: 61-032 1440 Ugodno prodam AUSTIN 1300, letnik 1973, dobro ohranjen. Telefon 27-988 vsak dan med 15. in 16. uro popoldan 1441 Prodam avto AUDI 100 LS. Brovč, Zg. Veterno 1, Tržič 1442 Prodam MINI MORIŠ, letnik 1976 in R-10, letnik 1970. Telefon 44-655 1443 Prodam ZASTAVO 101 luxe, letnik 1975. Informacije po telefonu dopoldan 22-465 ali popoldan 75-749; ogled vsak popoldan od 15. ure od ponedeljka dalje. Odar Miro. Radovljica. Cankarjeva 25 Ugodno prodam SIMCO 1000 GLS, motor generalno obnovljen, registrirano do 31. 12. 1980. Telefon 23- 067 1445 ran j. travs, telefon 1371 REKORD 1700, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MIRKA CEGNARJA se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju, ki so mu ob težki bolezni pomagali, predvsem pa dr. Dušanu Bavdku, ki mu je bil vsak trenutek ob strani. Zahvaljujemo se vsem znancem, sorodnikom in sostanovalcem za izraze sočustvovanja osebno ali pismeno in za cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam Kranja, Prešernovemu gledališču, društvom ZKO občine Kranj, predstavnikom društev ZARJA in DANICA s Koroške, organizaciji ZB - Planina-Kranj, govornikoma, godbi in pevcem ob slovesu od našega dragega Mirka. Žena Minka s svojimi! Kranj, Šenčur, Ljubljana, Ptuj, Zagreb, 25. februarja 1980 Prodam osebni avto NSU 1200C. Planina 3, Kranj (Grahovec) 1446 Prodam tovorni avto OPEL REKORD 20 S. Naslov v oglasnem oddelku 1447 Dobro ohranjen MOPED na tri prestave, brez registracije in ogledala za vleko prikolice, ugodno prodi m. Zupan, Bistrica 162. Tržič 1448 Prodam AUDI 60, celega ali po delih, okvara motorja, registriran do 18. 5. 1980. Celcar Feliks. Blejska 13, Tržič 1449 Prodam avto NSU 1200. letnik 1972 in GUMI VOZ Sv. Duh 28. Skofja Loka 1450 Prodam FIAT 125-PZ po delih Potočnik Marija. Selca 46. Selca 1451 Prodam dobro ohranjen MZ 150. letnik 1977. Ogled popoldan. Bizo-vičar Franc. Zadobje 13. Gorenja vas 1452 Prodam karambolirano »KATRO«, letnik 1977. Lahko tudi po delih. Ogled popoldan. Langerholc r ranci. Sv. Duh 151. Skofja Loka 1453 Prodam FIAT 850 sport, letnik 1969, za 2SM, registriran do aprila 1980. Jereb. Frankovo naselje 74. Skofja Loka, tel.: 064-61-880 1454 Prodam AMI super. Informacije: telefon 064-61-536 vsak dan od 18. ure dalje 1455 Prodam OPEL KADETT, letnik 1973 in MAGNETOFON. Trboje 9. Kranj 1456 Ugodno prodam PRINZA 1000C. letnik 1972. prevoženih 70.(XX)km. Milan Cemažar, Zg. Bitnje 113. Žab-nica 1457 Poceni prodam AUDI 100 LS. starejši letnik. Zalog 80. Cerklje 1458 Prodam FIAT 750, letnik 1971. Ciprle, Dvorje 96, Cerklje 1459 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973 dobro ohranjeno. Britof 82, Kranj ,460 Prodam motor JAVVA 350. Zupan Stane. Zasavska 52, Kranj - Orehek 1461 BUSSING špediter. 7 ton kaso-nar, s prikolico, prodam. Deto zagotovljeno. Ponudbe po 061-737-289 Prodam ZASTAVO 101 L 1976, prevoženih 54.000 km. Krnica 29, Zg. Gorje Prodam KOMBI VVV. po telefonu 1462 letnik Robič. 1463 delih, letnik 1966. Moste 76/a. Žirovnica tel.: dopoldan 81-364 1464 Prodam ŠKODO 100 S. letnik 1971. Ziganja vas 9, Tržič 1465 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije po tel.: 26-992 1466 Prodam ŠKODO 105 L. Ogled v petek popoldan. Iskra Alojz, Radovljica, Kranjska 21 1474 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1973, registrirano do januarja 1981. LetaliSka 10. Lesce, tel.: 74-025 - popoldan J 475 Prodam zelo dobro ohranjen R-16. starejSi letnik. Informacije po telefonu 064-47-080 -; 1476 Prodam VVV 1200, letnik 1975. Zupan Jože, ZaloSe 7. Podnart, tel.: 70-023 , ,477 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. PodborSek Jani. Zupančičeva 5, Kranj 1478 Prodam SABB 95 karavan, letnik 1969. Informacije po tel.: Oo*4-74-855 Poceni prodam avto VVV 1600, letnik 1964, nevozen. Informacije tel.: 74-804, Pere. Zg. Lipnica 10 1480 Prodam odlično ohranjeno »KA-TRCO« letnik december 1976. Tel.: 74-015 . ,481 STANOVANJA Mlada tričlanska družina nujno iSče eno in pol ali dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Po-nudbe po tel.: 40-563 368 Iščem GARSONJERO, dvosobno STANOVANJE ali manjSo starejšo HlSO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Šifro: Zelo nujno Q„,A1§P Kupim trosobno starejše S 1 ANO-VANJE v Skofji Loki. Šifra: Gotovina ,. , . I-«* Žensko srednjih let ah upokojenko sprejmem na STANOVANJE v Tržiču za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1386 Mlad par najame starejšo H ISO za plačilo in manjšo pomoč pri delu. Vse do dogovoru. Šifra: Poštenje ' H 1387 Mladoporočenca iščeta SOBO s souporabo kuhinje. Ponudbe pod šifro: Ugodno plačamo 1388 Dekle išče SOBO. Ponudbe pod: Skromna l«W Mirna in poštena zakonca nujno iščeta SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Tomašič. Zlato polje 3/a ali tel.: 25-071 -int. 22 - Mira od 6. do 14. ure 1390 STANOVANJE in HRANO dobi ženska za oskrbo starejši ženski. Ostalo po dogovoru. Tel.: 27-248 od 15. do 20. ure 1484 Samsko mirno dekle išče SOBO v Kranju, po možnosti s kopalnico in ogrevano. Resne ponudbe oddajte pod šifro: Enoletno predplačilo Mlad zaposlen par brez otrok nujno rabi opremljeno SOBO v Kranju ali okolici Naslov v oglasnem oddelku 1486 Nujno potrebujem manjšo SOBO za mirno popoldansko obrt Ponudbe po tel.: 23-806 1487 Oddamo dve SOBI s souporabo kuhinje in kopalnice. Samo pismene ponudbe Medvešček. 64204 Golnik 58/a 1488 1 POSESTI Polovico manjše HlSE (enosobno stanovanje) z vrtom in podstrešjem v Ljubljani, zamenjam za manjšo hišo ali STANOVANJE na Gorenjskem. Ponudbe pod: Lahko doplačam J489 Prodam GARAŽO v centru Tržiča. Informacije po tel.: 23-727 med 19. in 20. uro 1490 Kupim starejšo ali novejšo HLSO ali pričeto gradnjo v okolici Kranja (do 6 km). Ponudbe pod: Vseljiva 1491 Kupim starejšo STANOVANJSKO HlSO v Poljanski dolini. Naslov v oglsnem oddelku. 1229 Prodam HlSO z vrtom, takoj vse-ljivo. Kranj. Gorenjesavska 55 1391 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim NATAKARICO. 7-urni delavnik, vsaka druga sobota in vse nedelje ter prazniki prosto. Plača po dogovoru. Pošljite pismene ponudbe. Bife Loški hram. Jaklič, Jože, Blaževa 1. Skofja Loka 1293 Sprejmem dva mlajša DELAVCA. Markič Franc, KLEPARSTVO. Partizanska 14, Kranj 1295 Konfekcijski tehnik išče redno ZAPOSLITEV. Šifra: SDC 1393 KV KLJUČAVNIČAR sprejme kakršnokoli delo v okolici Kranja, v popoldanskem času, delo lahko vzamem tudi na dom. Telefon: 24-839 1394 Na podlagi sklepa HS Planina 18-19 ZAPOSLIMO ClSTILKO za čiščenje skupnih prostorov (dvakrat tedensko). Delo je honorarno, topla voda. Interesenti naj se javijo na naslov: Planina 19 - tov. Pervanje 1395 Iščem delo na domu za 4 ure dnevno, v administraciji ali podobno Informacije po tel-28-178 1492 Iščem kakršnokoli popoldansko zaposlitev. Šifra: Zanesljiva 1493 POZNANSTVA Fant 26-172 z urejeno mehanizirano kmetijo na ravnini, s službo in avtomobilom, ljubitelj narave m smučanja, želi spoznati kmečko dekle, staro od 18 do 25 let, ki ima veselje do življenja na kmetiji. Ponudbe pod šifro: Pomlad prihaja. Zaže-Ijena je tudi fotogrfija. katero na željo vrnem. 1329 IZGUBLJENO Izgubil se je PES - NEMŠKI OVCJAK sivorjave barve s pokonci ušesi. Najditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi. Slatnar, Ambrož. Cerklje 1495 OBVESTILA; ZAMENJAM in POPRAVLJAM vam ZAVORE na vseh vozilih. Kurirska pot 6 (Primskovo) 959 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV ter SKRINJ. Tel.: 064-60-801 1158 Sprejmem vsa keramična dela: obloge sten in polaganje tlaka s keramičnimi ploščicami. Šifra: Keramična obrt 1494 OSTALO Opozarjam osebo, ki mi je odpeljala KOLO 22.2.80 izpred gostilne Johanca v Britofu. okoli 22. ure, da ga vrne na isto mesto, ker je bila opazovana skozi okno. 1396 Iščem INŠTRUKTORJA matematike in fizike za 3. razred gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 23-846 1397 Polovico nasekane smrekove ho-ste dam tistemu, ki mi naredi butare, ali mu plačam. Je hlizu vasi. Mače 6 pri Preddvoru 1398 r Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številk« 51500-603-31*99 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1080 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Skupna akcija kranjske, radovljiške in škofjeloške občine Asfalt na partizanski cesti Sporočilo zdravniškega konzilija LJUBLJANA - Zdravniški konzilij, ki skrbi za zdravstveno stanje predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita zadnje dni sporoča, da je zdravstveno stanje predsednika težko in se ne spreminja. Težave na srcu in pljučih se nadaljujejo, vedno bolj pa je prisotno tudi nagnenje h krvavitvi. Zdravniki nadaljujejo z intenzivnim zdravljenjem. . Jamnik — Asfalt na cesti med Kropo in Dražgošami ni le dolgoletna želja prebivalcev krajev na obronkih Jelovice, temveč tudi dolg nase skupnosti do krajev in ljudi, ki so v najtežjih časih našega boja prevzeli nase veliko hreme skrbi za partizanske enote, borce in aktiviste ter se tudi sami množično vključevali v enote narodnoosvobodilne vojske. Jamnik je za taksno ponašanje plačal tudi najstrašnejši davek: 27. februarja leta 1944 so ga Nemci požgali. Cesta skozi te kraje, ki ji pravimo »partizanska«, pa še vedno ostaja makadamska in to marsikoga odvrača, da bi prišel v te kraje, v njih ostal ali se naselil. Ureditev te ceste je zato tudi dolg do sedanjosti in prihodnosti. Dobra tri leta že deluje koordinacijski odbor za asfaltiranje »partizanske« ceste, sestavljen iz predstavnikov krajevnih skupnosti Kropa, Podblica. Selca in Dražgoše. Ob pomoči treh občinskih skupščin, skozi katerih območja poteka cesta (Radovljica. Kranj, Skofja Loka), so bili narejeni načrti, lani pa so bili vgrajeni tudi prvi metri asfalta od Dražgoš proti Jamniku. Na asfalt čaka še 9.5 kilometra ceste, za kar bo treba zbrati 1.2 milijarde starih dinarjev. Finančna konstrukcija predvideva, da hi morala omenjene tri gorenjske občinske skupščine skupaj s krajevnimi skupnostmi in Armadno smučarsko prvenstvo Bovec — Poveljstvo ljubljanskega armadnega območja prireja v tem kraju tolminske občine od 28. februarja do 3. marca 4. smučarsko prvenstvo pripadnikov svojih enot. Tekme na letošnji prireditvi, ki so jo posvetili 35. obletnici osvoboditve naše domovine, bodo jutri in v nedeljo na Kaninu. Občani Bovca so najboljše smučarje ljubljanskega armadnega območja nadvse gostoljubno sprejeli. V kraj pod Kaninom so moštva prispela včeraj. Danes dopoldan se tekmovalci spoznavajo s tereni, kjer bodo tekmovanja, na sporedu pa je tudi trening štafet in biatloncev. Popoldan bodo zastopnike moštev »prejeli predstavniki tolminske občinske skupščine in krajevne skupnosti Bovec. Zatem bodo zanje in za krajane pripravili kulturno prireditev v tamkajšnji osnovni šoli. Prvenstvo bodo svečano odprli jutri, 1. marca, oh 8. uri na tekmovalnem prostoru za teke. Ob 9. uri in 30 minut se bo začelo tekmovanje v biatlonu na 10 kilometrov dolgi progi, ob 11. uri in 30 minut pa tekmovanje štafet, ki bodo pretekle štirikrat po pet kilometrov. Dopoldan bodo vadili tekmovalci v veleslalomu, popoldan pa v patrolnem teku. Proti večeru se hodo tekmovalci in krajani zbrali na kulturni prireditvi Jn tovariškem srečanju. DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 KANCLER SCHM1DT O TITU - Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt le v svojem govoru pred Btmdcstagnm spregovoril tudi o pomembni vlogi .Jugoslavije in predsednika Tita. Kancler-jeve besede o našem predsedniku so poslanci Hundestaga sprejeli / viharnim navdušenjem POGOVORI 0 SODELOVANJU -Predsednik i/vršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Kov Jenkins je prispel iz Rruslja na dvodnevni ohisk v •Jugoslavijo. Visok predstavnik EGS ho nadaljeval pogovore o sodelovanju I Jugoslavijo in se ho med drugim sešel tudi s predsednikom /veznega izvrSnega sveta Veselinom I)juranovićem in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vr-ho vcepi, USODA TALCEV NEGOTOVA - Usodi ameriških talcev v veleposlaništvu v Teheranu se je |)ridruzila se usoda talcev v veleposlaništvu Dominikanske repuhlike v kolumbijskem glavnem mestu Bogota Kako je s talci, se ni veliko znanega. Iz Teherana pa poročajo, da utegnejo talci v veleposlaništvu ZDA ostati Se najmanj 10 tednov O izpustitvi lahko odloči le Homeini. VZNEMIRLJIVE VESTI JAPONSKE - Z Japonske poročajo o težnjah, da hi častili nekatere znane vojne zločince iz II. svetovne vojne Enemu od njih želijo v Tokiu postaviti spomenik, kar potrjuje spoznanje, da postajajo nekateri zločinci narodni junaki. Javnost se spraSuje. če je to posledica nerealnega prikazovanja vloge Japonske v drugi svetovni vojni in izraz teženj po ponovni nadvladi Japonske v tem delu sveta DRAMSKI PREDSTAVI V ADER-GASU IN BESNICI - Kulturnoumet-niftko društvo iz Velesovega ho uprizorilo jutri. 1 marca nh 1». "ri in v nedeljo. > marca oh |.r> uri V dvorani V Adergasu mladinsko igro Leopolda Suhodolčana Čudežna srajca dopetajca Kl'I> Jože Papler z Resnice pa prireja v nedelin. t marca oh 15 uri v dvorani družbenih organizacij monodramo Branka Miklavci Verigar KVALIFIKACIJSKA TEKMA HO-KEJISTOV TRIGI>AVA - Hokeiaki kluh Triglav iz Kranja vabi ljubitelje hokeja na kvalifikacijsko tekmo za vstop v I, zvezno hokejsko ligo med Triglavom in Vojvodino. Tekma bo v nedeljo. L> marca oh 17,10 v ljubljanski dvorani Tivoli Nedeljska tekmovanja se bodo začela ob v. un m 3U minut s patrolnim tekom na 10 kilometrov. Nadaljevali jih bodo tekmovalci v dveh vožnjah veleslaloma med 11. in 13. uro. Ob 14. uri bodo razglasili rezultate tekmovanj in podelili priznanja najboljšim. Po končanem prvenstvu si bodo obiskovalci lahko ogledali prikaz smučarskih veščin, v katerem bodo poleg predstavnikov armadnih moštev sodelovali člani smučarskih klubov Kanin in Mata-jur. Zvečer bo v Bovcu še svečani sprejem za udeležence prvenstva. S. Saje združenim delom zbrati 600 starih milijonov, potem pa bo tudi republiška skupnost za ceste primaknila enak delež, to je 600 milijonov. Gorenjsko združeno delo. predvsem pa delovne organizacije iz omenjenih občin, so bile že pozvane k prispevku in kar lepo število od njih je denar že odobrilo ali pa vsaj sklenilo, da je voljno prispevati. Nekateri pa še odlašajo in prav njim velja ta zapis, ki je hkrati tudi poziv ljudi iz teh krajev za pomoč. Prav je. da ga ne preslišimo! J. Košnjek ' Višje p denarne pomoči, rejnine Kranj — Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Kranj je na svoji zadnji seji sprejela sklep o povišanju stalnih in posebnih družbeno denarnih pomoči. V preteklem letu so namreč življenjski stroški porasli za 24 odstotkov, zato se za enak odstotek povišajo od 1. januarja letos tudi družbeno denarne pomoči. Tako bo lani najvišja družbeno denarna pomoč v kranjski občini v višini 1580 din v letošnjem letu znašala 1960 din. V kranjski občini prejema družbeno denarno pomoč 165 občanov. Od 1. marca dalje ho dražja tudi vrednost delovne ure negovalk službe domače nege. Skupščina namreč soglaša z valorizacijo cene delovne ure negovalk za 16 odstotkov, kar pomeni, da bo delovna ura od sedanjih 35 din povišana na 40 din za delo ob delavnikih ter od 46 na 5.3 din za uro nege ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. S porastom življenjskih stroškov pa se bodo od 1. januarja letos uskladile tudi rejnine, kar pomeni, da bodo za 24 odstotkov višje kot lani. V kranjski občini je trenutno 34 rejencev v 25 rej-niških družinah. za 8. darila marec murka ELGO Lesce Ogenj v silosu Bled - V torek, 26. februarja, je nastal požar v tovarni LIP Bled. Zagorelo je v silosu, kjer se iz proizvodne hale zbirajo lesni odpatlki in prah iz proizvodnih strojev. Kaže, da so bili med žagovino in lesnim prahem kovinski predmeti, ki so povzročili iskrenje, od katerega se je prah vnel. Na silosu so pogoreli vsi zračni filtri, škode pa je za 30.000 din. Kranj — V sredo. 20. februarja, so v kranjski Bolnišnici za porndMiNai ginekologijo prijokali na svet trojčki, dve deklici in deček. Ob rojstna deklici tehtali vsaka po 2 kg. njun bratec pa je bil za 40 dkg težji. Snkr mamo Marijo Rozman, staro 26 let iz Moš pri Smledniku, število pmizatnr ni presenetilo, saj so ji zdravniki že prej povedali, da je treba priča koinr* n kot enega. Mlada mati in njen mož. ki medtem skrbi doma za nmrtf dveinpolletnega Mateja, se tolikšnega povečanja družine nista ustraltk Čeprav so tako mati kot trojčki zdravi in se dobro počutijo, verjetno ne fat> tako kmalu doma. čeprav so jim že pripravili še dve košari za doienfke* zibko Pri negi trojčkov bo v začetku pomagal kar mož. pa tudi pomoč rafcV ' svakinje bo seveda več kot potrebna. Mlada družina, ki se je naenkrat tat povečala, za sedaj nima posebnih skrbi, te se pa bodo pojavile, ko bopotete* materi porodniški dopust; zaposlena je namreč v KZK in seveda ne bi w* pustila službo. Vendar pa. kot je povedala, če bo le preveč skrbi z carsfo* trojčkov, bo za leto ali več pač ostala pri njih doma I.. M. — Foto: F Penh* Le kratka je bila letos drsalna sezona na blejskem jezeru. Zdaj ledena odeja iz dneva v dan pojema in se ttdmika od brega. Na njem so našle svoj prostor na soncu jezerske race. ki jim tu bolj prija kot na obrežju. — Foto: D. Dolenc Padel 4 m v globino Mavčiče - V ponedeljek, 25. februarja, ob 7.30 je Jože Mencin iz Ljubljane izoliral ventilacijske kanale iz kuhinje novega otroškega vrtca v Mavčičah. Pri tem pa je, čeprav so ga že prej opozorili, stopil tudi na lesen opaž, s katerim je obit strop nad stopnicami. Zaradi teže je opaž popustil, Mencin pa je padel 4 metre globoko na stopnice, ki vodijo v klet. Z zlomljeno hrbtenico in rebri so ga prepeljali v Klinični center. Nevarno požiganje suhe trave V ponedeljek, 25. februarja, je nad naseljem Straža pri Jesenicah gorela suha trava, ogenj pa se je razširil tudi med grmičevje. Ogenj so pogasili gasilci, tako da ni prišlo do večje A k ode. V sredo, 27. februarja, popoldne pa se je vžgal mladi smrekov gozd v bližini Breznice pri Zireh. Po vsej verjetnosti je do ognja prišlo, ker so v bližini otroci zažigali suho travo, ogenj pa se je razširil tudi na cel hektar mladih smrek. Ogenj so pogasili gasilci in občani, škode pa je za okoli 80.000 din. Mimo carine Avtoprevoznik Vincencij Turk (roj. 1940) iz Brežic je osumljen, da je s svojim tovornjakom v letih 1977 in 1978 najmanj šestkrat prepeljal čez mejo brez carinjenja tehnični material v skupni vrednosti 87.060,81 nemških mark. Ko je 11. maja 1978 pripeljal na mejni prehod Ljubelj, je najprej uredil carinske formalnosti okoli tovora, ki ga je vozil za Astibo Stip. Carinik ga je tudi vprašal, če ima še kaj za prijavit, vendar je Turk zanikal. Po temeljitem pregledu pa so cariniki v tovornjaku našli tehnični material v vrednosti 10.849,49 nemških mark. razen tega pa tudi fakture, za katere pa je Turk dejal, da ne ve, kako so se znašle pri njem. Iz faktur je bilo razvidno, da je Turk že poprej nekajkrat mimo carine vozil iz ZRN tehnični material ter se tako izognil plačilu carine v višini 357.425,45 din. UJV Kranj je avtoprevoznika Turka ovadila kranjskemu temeljnemu javnemu tožilstvu. Skočila z vlaka Kranj — V sredo, 27. februarja, ob 23.30 se je na železniški postaji v Kranju pripetila nezgoda. Vlak. ki vozi na progi Kardeljevo —Stutt-gart. je na kranjski železniški postaji ustavil za tri minute, da so maloštevilni potniki lahko izstopili. Ko pa je vlak že speljal s postaje in vozil s hitrostjo okoli 30 km na uro. je z zadnjega vagona izstopila še Fnisa Mulahmetovič (roj. 1957) iz Kranja, ki je po vsej verjetnosti zaspala in je v zadnjem trenutku opazila, da vlak že zapušča kranjsko postajo. Ko je skočila z vlaka, se je Mulahmeto-vičeva huje ranila in so jo prepeljali v Klinični center. Kazen za ogrožanje prometa Temeljno sodišče v Kranju * Antona Goleša iz Slovenskih Ko»«c obsodilo na denarno kazen 5000 de zaradi ogrožanja javnega promet* Goleš je namreč lani 17. januar« nekaj po 12. uri peljal s tovora« cvtomobilom od Podtabora pwr Naklem. Na nadvozu v Naklem * zaradi neprimerne hitrosti na p> ledenelem in zasneženem cesuft zaviral, ker je zaviral pred njim t« voznik tovornega avtomobila Ste pan Ričkovič. Golešev tovornjak v zaradi neprimerne hitrosti pri te* začelo zanašati, avtomobila * mogel ustaviti in je trčil v tovornm pred njim. V trčenju je nastalo a več kot 175.000 din matenah* škode. Ogenj zaradi cigaretnega ogorka Temeljnemu javnemu tožilstvu« UJV Kranj ovadila Franca Rihtari ča (roj. 1953) iz Poljan zaradiš« požiga kozolca 10. februarja let* Rihtaršič se je zvečer vračal peU« Gorenje vasi domov v Poljane Ni cesti je sicer ustavljal avtomootk vendar pa mu ni nihče hotel listam ti. Nekaj časa je šel peš. nato pa * zavil s ceste in počival v koioU nedaleč od ceste. Prižgal je cigaret* in nekaj časa kadil, nato pa cipiretK ogorek odvrgel v otavo. ki ie bila v kozolcu. Odpravil se je naprei in to se je čez čas ozrl. je videl, da v kozolcu gori, vendar se ni vrnil, da k pogasil ogenj ali storil karkoli di ga, saj je bilo po njegovem že pozno. Nadaljeval je pot po cM* proti Dobju. Medtem pa je pehat mimo kozolca Janez Tušek il Cerenje vasi, opazil je ogenj in popa) otavo. Rihtaršič je pri vasi Dobje sjajj počival, zavil je na polje h koaki last Avgusta Subica. Sedel jt » pokadil cigareto, ogorek pa spet aaV vrgel v koruzno slamo, da se je ti vnela. Kozolec je zagorel, vendar Rihtaršič ni gasil. Rekel je kam. da je šel po gasilce, vendar pa j> zaslišal gasilsko sireno, in se je k požaru ter gledal, kako ju. Kozolec je pogorel v celoti, ostali le zidni nosilci, škode pa je bilo okoli 150.000 din. ti *n n > l Spet smučke! V začetku tega tedna je n« smučiScih v gornjem konc« Gorenjske spet zmanjkalo nekaj smuči. Tako so izginile smučke, ki jih je lastnik pustil brez nadzorstva pred hotelo« Lek v Kranjski gori, druge pa je neznanec odnesel izpred žičnice Vitranc. še pred te« pa si je nekdo »preskrbele dva para smuči kar iz prostora m hrambo smuči v hotelu Ski na Voglu.