TRBOVLJE, 18. JANUARJA 1962 ZiaumU T E D NIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Potrebno sodelovanje vseh NA ZADNJI SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE SO GOVORILI O GLAVNIH ZNAČILNOSTIH DRUŽBENEGA NAČRTA ZA LETOŠNJE LETO. — V TRBOVLJAH SE VSE BOU KAŽE POTREBA PO ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA RAZŠIRITEV ZMOGLJIVOSTI OBRTNIH PODJETIJ. — IZVRŠITEV OBVEZNOSTI ZA ZDRAVSTVENI DOM. — INVESTICIJSKI BIRO NAJ SE PRIKLJUČI K RUDIS. — ZAČETEK GRADNJE NOVE TOVARNE POLVODNIKOV. — ZBORI PROIZVAJALCEV PO GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH. — PRODAJA ZALOG PREMOGOVEGA PRAHU. V soboto je bila v Trbovljah pripravljenost sodelovanja gcspo-seja zbora proizvajalcev, ki eo se danskih organizacij s komuno v je udeležili tudi direktorji gospodarskih organizacij. Na seji so govorili o nekaterih aktualnih vprašanjih gospodarjenja in spre- okviru obstoječih možnosti. Predinačrt družbenega načrta industrijske in obrtne proizvodnje za letos predvideva nekoliko jeli več načrtov za delo v prihod- | nižjo proizvodnjo kakor lansko nje, pri čeme- so prisotni izrazili Konferenca KO SZDL Trbovlje-Center Danes popoldne ob 16.30 uri bo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze Center. Razpravljali bodo o organizacijskih vprašanjih krajevne organizacije, o nalogah SZDL ter o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Sklepali pa bodo tudi o predlogu za izvolitev delegatov za okrajno konferenco SZDL. — ek Glas Hrastnika Te dni so tudi v Hrastniku za-' ček pripravljati informativno gradivu za zbore občanov občine, ki ga bodo objavili v GLASU KOMUNE, prilogi Zasavskega tednika, namenjeni vsem občanom hraslniške komune. Glas komune bo izšel šestkrat v tem letu ria 6 straneh polovičnega formata Zasavskega tednika in bo objavljal vse informacije, ki so potrebne občanom za zbore volivcev, in vse informacije, ki drugače seznanjajo občane z določili občine in novostmi v komuni. Predvideno izide prva številka Glasu komune konec februarja. or Tudi v »Elektro-Trbovlje« ekonomske enote Od Novega leta dalje imajo tudi v »Elektro Trbovlje« pet ekonomskih enot. Sicer so poskusno poslovali po ekonomskih enotah že od septembra do konca decembra, ^edaj so imeli šest ekonomskih enot, zdaj pa so ekonomsko enoto -avtopark« priključili ostalim ekonomskim enotam. V -Elektro Trbovlje« se vse bolj uveljavlja tudi decentralizacija delavskega samoupravljanja, skladno s tem so se začeli uveljavljati tudi zbori ekonomskih enot. leto, vendar je bilo v razpravi poudarjeno, da še niso izkoriščene vse možnosti in da je mogoče doseči proizvodnjo na ravni lanskega leta, v nekaterih gospodarskih organizacijah pa še večjo. Rudnik rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik bo letos proizvedel prav toliko premoga kot lani, proizvodnjo na lanskoletni ravni pa predvidevajo tudi v Elektrarni in Strojni tovarni, medtem ko računajo v Cementarni na višjo proizvodnjo. — Proizvodnja ostalih podjetij bo - po prednačrtu - na lanskoletni ravni, razen v nekaterih obrtnih gospodarskih organizacijah, kjer bodo nekoliko povečali proizvodnjo. Letos se obeta na področju trboveljske občine tudi velika investicijska dejavnost, saj bodo na Rudniku Trbovlje—Hrastnik gradili novo separacijo, v Elektrarni bodo vgradili nov kotel in nekatere stroje v Tovarni zidakov, nadaljevali bodo jz deli pri rekonstrukciji Cementarne in z investicijskimi deli v Strojni tovarni. Ta investicijska dela eo v glavnem namenjena vzdrževanju in ohranitvi že obstoječih zmogljivosti. Tako je računati, da se kljub precejšnji investicijski dejavnosti v industriji ne bo povečalo število zaposlenih. ' ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V zadnjem času se je na ob. močju trboveljske občine znatno razmahnila obrtna industrijska proizvodnja, tako v Metaliji, Elit, Mehaniki, Zlatarstvu, Tapetništvu, Tiki, Strojnem mizarstvu in drugod. Tako obstojijo realne možnosti, da se še nadalje povečuje proizvodnja na način, da ee združujejo sredstva gospodarskih organizacij. Tako bo mogoče povečevati proizvodnjo in zaposlovati nove delavce. Samo potrebo po združevanju sredstev terja pa tudi že sam skladnejši razvoj teh podjetij. Ta manjša industrijska obrtna podjetja bi rabila letos okrog 200 milijonov din sredstev, to bo pa možno le z združevanjem sredstev. GRADNJA ZDRAVSTVENEGA DOMA Lani so gospodarske organizacije sprejele priporočilo zbora proizvajalcev, da naj prispevajo sredstva za gradnjo Zdravstvenega doma. Ta prispevek bo mogoče realizirati po sprejetju zaključnih računov. Pri tem velja omeniti, da so za gradnjo pripravljeni vsi načrti in je mogoče z njo pričeti že spomladi. Zategadelj so predstavniki gospodarskih organizacij zatrdili, da bodo uredili vsa vprašanja glede pomoči ob sprejetju zaključnih računov. Ce bodo vsi držali obljubo, bo mogoče zbrati sredstva v treh letih. Pri vsej tej zadevi bo treba kar največ doslednosti, saj je gradnja Zdravstvenega doma stvar vseh Trboveljčanov. INVESTICIJSKI BIRO K RUDIS 2e lani so razpravljali o možnostih priključitve Investicijskega biroja k Rudarski industrijski skupnosti. Zdaj se je pa Investicijski biro preimenoval v projektantsko organizacijo -Rudis« in tako Rudarska industrijska skupnost združuje že 10 gospodarskih organizacij. SPOMLADI ZAČETEK GRADNJE Na seji zbora proizvajalcev je bilo dano pojasnilo, da eo načrti za novo tovarno polvodnikov že izdelani in določena lokacija tako, da dejansko ni problemov, da spomladi ne bi začeli z gradnja te tovarne. ' Zbor proizvajalcev je razprav Ijal tudi o sredstvih vodnega sklada za leto 1962, ki bodo formirana v isti višini kakor lansko leto, ko je bilo vplačano 37 milijonov din, pa vse gospodarske organizacije niso poravnale svoje obveznosti do sklada. Vplačana sredstva so bila porabljena za pokritje potoka Trboveljščica, za kanalizaciji v Globušaku in za cesto Sušnik—kolodvor. Letošnja sredstva bodo pa v glavnem namenili za nadaljnjo ureditev ceste Sušnik—kolodvor in za drugo namensko porabo. Odborniki zbora proizvajalcev so pa še sklenili ,da naj bi bili v času od 20. do 25. januarja zbori volivcev-proizvajalcev, na katerih bodo razpravljali o splošnih gospodarskih vprašanjih in o problemih posameznih gospodarskih organizacij. Kazno je, da bo mogoče v trboveljski komuni r eševati vsa vprašanja, samo kar najtesneje je treba sodelovati. Stane ŠUŠTAR Prebivalci Zasavja! Podprite akcijo Rdečega križa, SZDL in sindikatov za' pomoč ponesrečenim v Makarski! Telegrami TRBOVLJE — Pretekli petek se je mudil na Rudniku rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana, Franc Popit. S predstavniki rudnika je ob obisku razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih. HRASTNIK — Včeraj je bila seja občinskega komiteja ZKS, na kateri so obravnavali gradivo III. plenuma CK ZKJ in koncept dela občinskega komiteja ZK ter nekatera tekoča vprašanja. LITIJA — Danes bo v Litiji konferenca krajevne organizacije SZDL Litija, na kateri bodo ocenili dosedanje delo krajevne organizacije. Trbovlje — Prejšnji teden se je mudil na obisku v Trbovljah direktor Litostroja. Skupno s predsednikom ObLO Trbovlje Martinom Gosakom in zastopniki Strojne tovarne in »Rudis« je razpravljal o sodelovanju. HRASTNIK — Na posvetovanju o gradnji kulturnega doma v Hrastniku je bilo sklenjeno, da naj se začne z gradnjo, vendar naj se z načrti zagotovi čim večjo funkcionalnost tega doma. Dom bo stal na prostoru na Logu, na površini, ki zajema tudi sedanji kino. TRBOVLJE — V soboto in nedeljo so bile na področju trboveljske občine konference krajevnih organizacij SZDL na Dobovcu, Gabrskem in Kleku. * 7 HRASTNIK — Na terenu Hrastnik II je bila v toipk konferenca krajevne organizacije SZDL. To je bila zadnja konferenca KO SZDL v hrastniški občini. ZaklSucek pouka na Politični soli v Hrastniku V soboto so v Hrastniku zaklju- I nje so si pridobili med šestteden-čili s Politično šolo. Obiskovalo jo skim poukom v šoli. Vsi slušate-je 41 slušateljev, ki so na končnih lji so pisali naloge,' ki so jih mo-razgovorih pokazali, kakšno zna-1 rali potem zagovarjati. Ta način Za finansiranje Šolstva v Litiji 122 miliionov din Na področju litijske občine se marljivo pripravljajo na izvajanje samoupravnih pravic v šolstvu. Komisija sindikalne podružnice prosvetnih delavcev že dalj časa proučuje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov in načrt potreb za šolstvo. O teh vprašanjih razpravlja tudi svet za šolstvo pri ObLO, ki ga predvsem zanima vprašanje zagotovitve sredstev za potrebe šolstva. Ugotovljeno je, da je trc- USPELA KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL »FRANCA FAKINA« Več sodelovanja z ostalimi organizacijami Dvorana kina Svobode Trbovlje II je prejšnji torek sprejela člane krajevne organizacije SZDL »Franca Fakina«, Na konferenci so govorili o dosedanjem delu krajevne organizacije in obravnavali načrt za nadaljnje delo. Iz poročil in razprave o njih izhaja določen napredek organizacije, vendar so na konferenci ugotovili, da bi moralo biti več povezave z ostalimi organizacijami in društvi na tem terenu. Ustanovljene sekcije tudi niso najbolje delovale, saj je bila najbolj delavna sekcija za gospodarstvo. Na področju krajevne organizacije SZDL je uspešno vršil svojo nalogo tudi poravnalni svet, ki Je obravnaval 59 spornih primerov. Od teh je 39 rešil sam, 20 jih je pa prepustil v rešitev drugim organom. Dobro so nadalje delovali šolski odbori. V raznih društvih na področju organizacije je včlanjeno nad 1500 članov SZDL. V bodoče bo treba večje povezave organizacije z ostalimi društvi in imeti tesnejši stik s članstvom s pomočjo sekcij. Treba bo tudi večkrat sklicati zbore članov SZDL. Tesneje bo treba sodelovati nadalje s stanovanjsko skupnostjo in skrbeti tudi za izobraževanje občanov o raznih problemih komune. Tu je treba še omeniti, da se člani SZDL lahko snidejo v klubskem prostoru Svobode II, kjer eo razna predavanja In razgovori, kjer ee utegnejo seznaniti z najrazličnejšimi vprašanji. Ob zaključku konference eo iz- volili delegate za okrajno konferenco SZDL in nov odbor krajevne organizacije SZDL »Franca Fakina«. Za predsednika so ponovno izvolili Hinka Okorna. — ax ba za šolstvo zagotoviti letos kar 122 milijonov din (v občini je 18 osnovnih šol in Glasbena šola). Zato v Litiji že pripravljajo predpise, ki jih bo sprejel litijski ObLO in s pomočjo katerih bo mogoče zagotoviti sredstva za potrebe šolstva. Zal pa pri teh pripravah ni sodeloval in se sestal upravni odbor Sklada za šolstvo. Ugotovljeno je pa. da bodo še vnaprej ostali nerešeni nekateri problemi šolstva, najsi bodo to investicije, ali pa zagotovitve sredstev za potrebe šol. Zato je razumljivo, da bo za rešitev teh problemov potrebno kar ha j širše aktivno sodelovanje vseh samoupravnih organov v komuni, da bo, kolikor mogoče, rešiti nastale težave in zagotoviti najpotrebnejša sredstva za šolstvo. — (a) se je obnesel, saj so prav vsi pokazali, dg znajo pridobljeno znanje v praksi dobro uporabiti. Prvi dan je zaključnim razgovorom prisostvoval tudi predsednik ideološke komisije OK ZK Ludvik Zajc, ki se je o načinu preuskusa znanja pohvalno izrazil, zraven tega ie pa še poudaril, da je bila politična šola v Hrastniku edina v okraju, ki je imela strnjen pouk in so bili slušatelji med šolanjem razbremenjeni drugih obveznosti. Ob zaključku šole so prejeli slušatelji spričevalo o uspešno opravljeni politični šoli, kadrovska komisija občinskega komiteja ZK jih je pa še določila za delo v organizacijah ZK, Socialistične zve- ze, sindikalnih podružnicah, mladinski organizaciji, organih delavskega in družbenega upravljanja itd. Vodstvo šole, predavatelji in občinski politični forumi so z uspehom šole zadovoljni in prepričani, da bodo,, slušatelji v praksi prav tako prizadevni, kakor so bili v šoli. Tudi stalni aktiv slušateljev, ki je bil ustanovljen ob zaključku šole, bo omogočil, da se bodo slušatelji še sestajali in skupno s predavatelji razpravljali o raznih aktualnih problemih na terenu. ak O KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL V HRASTNIŠKI OBČINI Zanimanieza sekciie Pomoč prebivalstvu v ogroženih braiih Makarslce Iz vseh štirih zasavskih občin prihajajo poročila o pomoči žrtvam potresa v Dalmaciji. Zbrani so tudi že prvi prispevki, ki so jih dali kolektivi gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov ter posamezniki. V LITIJI so med prvimi v Zasavju začeli z organizacijo zbira- nja prispevkov. Pobudo za to je dal občinski odbor SZDL, akcija pa poteka v gospodarskih organizacijah, zavodih, ustanovah, društvih in med posamezniki. Zlasti prizadevni so gasilci,, ki so že zbrali prva denarna sredstva. v ZAGORJU OB SAVI je bila v ponedeljek seja posebnega odbora pri občinskem odboru SZDL. Na seji so sklenili, da bodo izvedli akcijo zbiranja pomoči preko organizacij SZDL, sindikalnih podružnic in ostalih organizacij in društev, zraven tega so pa sklenili, da bodo pomagali ponesrečencem Ie v denarju. V TRBOVLJAH vodi akcijo za zbiranje sredstev občinski odbor Rdečega križa, Ta je razposlal vsem trboveljskim gospodarskim organizacijam, zavodom in ustanovam priporočila, da naj podpro to akcijo. V HRASTNIKU bo pa dant-popolda.il sestanek predstavniku, družbenih in drugih organizaci gospodarskih organizacij in Rdi I čeea križa. Na njem se bodo d< i govorili o akciji za zbiranje pr : moči prebivalstvu v Dalmaciji, ki je bilo prizadeto ob potresih. Mehanika v Trbovljah, v kateri eo v zadnjih letih znatno povečali število zaposlenih ln začeli Izdelovati številne not Današnja štsvilka 'e Izšla v nakladi 10.510 Izvodov Konference krajevnih organizacij Socialistične zveze so v hrastniški občini zaključene. Udeležba na teh konferencah je pokazala, da so bile le-te uspešnejše tam, kjer krajevne organizacije obsegajo manjše področje z manjšim številom članov. Razprava o organizacijskih oblikah delovanja krajevnih organizacij pa nakazuje potrebo po resnejšem obrav-. navanju vseh vprašanj v sekcijah SZDL. To je bilo zlasti razvidno iz odgovorov na anketo, ki jo je izvedla krajevna organizacija terena I v Hrastniku. Člani eo pokazali največje zanimanje za gospodarsko sekcijo, potem za sekcijo za družbeno upravljanje in sekcijo za šolstvo itd. Nekateri člani so na osnovi te ankete na konferenc: že spraševali, zakaj jih nihče ne kliče na delo v teh sekcijah. Odločeno je, da bodo krajevne organizacije polcre-niie delovanje sekcij takoj po konferencah m da bodo posebej vabile v sekcije tiste tovariše, ki so se izrazili pripravljene za delo v določenih sekcijah. Na ta način^ bodo zagotovili aktivnost pretežnega dela članov, kar samo z dejavnostjo odbora krajevne organizacije domala nikjer ni mogoče doseči. Zaradi uveljavljanja Socialistične zveze so na teh konferencah nadomestili vee nedelavne člane odborov krajevnih organizacij z novimi člani, na terenu I v Hrastniku pa je konferenca izrešila celo predsednika krajne organizacije, in sicer zara-neprimerpega odnosa do orga-Mcije. S predvidevanjem, 'da 'do lahka manjši odbori zagodli v ec‘o aktivnost krajevnih ganizacij, so zmanjšali tud: . ovilo elanov odboro.v povsod *jer so smatrali to za potrebno. V hrastniški občini eo s konferencami krajevnih organizacij na splošno zadovoljni. Povsod so ee namreč usmerile razprave na širša vprašanja dogajanja v naši družbi. Zlasti veliko govora je bilo o vse večjem vplivu občanov ne celotni družbeni razvoj. Po- udarjali so tudi soodgovornost občanov v kmetijski politiki in gospodarjenju nasploh. V zvezi z družbenim standardom eo ugotavljali, da bo sredstev v ta namen v prihodnjih nekaj letih prav malo, in sicer zaradi rekonstrukcije celotne industrije v komuni, da pa ee bo stanje znatno izboljšalo jx> končanih rekonstrukcijah, ko se bodo sredstva za družbeni standard podvojila in potrojila. Prav na osnovi vprašanj gospodarjenja v hrastniški občini so lokalni problemi in manjša vprašanja posameznih krajev izgubili svoj prioritetni pomen, kakršnega so imela V' dosedanjih razpravah. Kljub temu pa so v Radečah le nekoliko preveč razpravljali o vprašanjih, ki eo bila že obravnavana na zborih volivcev. Na splošno je mogoče še vedno ugotoviti nekoliko nejasno opredelitev med vlogo razprave na konferenci krajevne organizacije Socialistične zveze in na zboru občanov. Tako so veliko razpravljali tudi o sredstvih krajevnih odborov in razpolaganju z njimi. V nekaterih jn-imerih namreč sredstev krajevnih odborov obča,ni niso izkoristili. V takšnih primerili, je sicer umestna pobuda Socialistične zveze v skrbi za razvoj kraja, vendar je zbor občanov tisti, ki naj to pobudo uveljavi. Vsekakor pa te, kot tudi estale misli nakazujejo potrebo, da Socialistična zveza močneje bdi nad dogajanjem v komun’, in da to dogajanje mmerja. Tako so tudi govorili o premajhni intenzivnosti dogajanja in delovanja v društvih, kjer je premajhen vpliv Socialistične zveze in podobno. Da pa so ponekod še vedno le premalo vptivn’, kaže primer ,-rajevnc organizacije Socialistične zveze na Dolu pri Hrastniku, kjer je bila udeležba tako majhna, da konference ni bilo mogoče izvesti ob prvem sklicu. Vzrok za to je pa v tem, ker člani odbora niso dovolj obvestiti člane organizacije o konferenci in njenem pomenu. — or. RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA ObO SZDL TRBOVLJE : v Volitve v svete stanoveniskili skupnosti Na, radnjl reeSirjeni seji ianrr-šaega občinskega »dima szm, Irkvrdjale komune »e razpravljali • stannvanjskili skupne-stfh v aliHnl in e pripravah na valitve v »vete teh skupnosti. Imw odbor je sklenil, da •etaaeja na področju trboveljske občine še nadalje tri stanovanjske Okusa«ati in Štiri krajevne skupnosti. Priporočal je pa, da servisna aiarbe v stanovanji kih skupnostih koordinirajo in servise m edemi si raj«. Pri 'utrjevanju stanovanjskih Okupeoeti so de sedaj vodili pre- I.etovanje v Pulju V okviru sindikalne počitniške skupnosti v hrastndfci občini so ie začeti uresničevati načrt o kam-pangu v Pulju. V tem kempingu naj bi imeti prostor člani delovnih kolektivov, ki ne morejo letovati, podobno kot člani velikih podjetji, ki imajo ovoje počitniške do-n-ovr ne morju in drugod. Stroški za tak kamping bodo znašali okrog 5 milijonov dinarjev. Na ta naciji bo letovanje omogočeno že konec maja. Občni zbor RK v Litiji 26. decembra p. 1. je bil v Oiliji občni zbor mestnega odbora Rdečega krita, na katerem so govorili e delu v preteklem razdobju in izvolili novo vodstvo. Po občnem zboru so pa pogostili vse občane, stare nad 70 let. — (a) Četrtkov večer za žene Svoboda II in Delavnica univerza Trbovlje sta pripravila za danes ob 16. uri v okviru »Četrtkovih razgovorov« zanimivo predavanje - razgovor: »Puberteta — drugo rojstvo«. Predavanje - razgovor bo vodila Irena dr. Ivančič. Predavanje bo v klubu Svobode II. - ek. Seja izvršnega odbora ObO SZDL Hrastnik Na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Hrastniku so sa domenili, da bodo 25. januarja pripravili širše posvetovanje o problemih kulturne dejavnosti v občini, 36. januarja pa posvetovanje o telesnovzgojnih in športnih problemi na področju hrastniške občine. — ak Konferenca KO SZDL na Jagnjenici Konference krajevne organizacije SZDL n* Jagnjenici ee je udeležilo precej članov SZDL. V razpravi eo prisotni nakazali probleme krajevnega območja in sodelovanje veeh volivcev pri urejanju različnih vprašanj na tem območju. Na konferenci eo pa goverili tudi o organizaciji predavanj in o p »širitvi dela kmetijske sekcije. Ker eo že uredili prostore krajevne organizacije SZDL in krajevnega odbora v novem gasilskem domu, bodo organizirali redne dežurne eluibo, v začetku enkrat na teden, pozneje pa dvakrat (enkrat dopoldne In enkrat popoldne). — ak 8iniiiiiiiii!tiiriiniiiiii7iiiii«!iiiMi8iiiiuuuini male zadana e njihovi rasti in ' razveje. Zberi itaavniccT se niso ' sklicevati. Tudi te je eden izmed vrrekov, de se je ne. terenu pri nekaterih vodilnih ljudeh v komuni izkristaliziralo mnenje, da zadostuje eo* stanovanjska skupnost za cc-ls Trbovlje. S tanevan jtfcim skupnostim je treba pomagati in jih kedrsfco okrepiti. Pa ie več: naloga stane vanjitih skupnosti ni same ustanavljanje rasnih servisov, ampak tudi poživitev dela poravnalnih •vetov, svetov potrošnikov, skrb za državljane na socialno-vanrivenem področju itd. Izvršna odbor občinskega odbora Socialistične zveze v Trbovljah je sklenil, da je treba delo stanovanjskih skupnosti utrditi. Prav pa bi bilo, da koordinacijski odbor vseh fcrtsh skupnosti in krajevnih skupnosti izdela perspektivni razvoj. Pripraviti je treba tudi gradivo za zbore volivcev, na katerih bodo voliti nove člane stanovanjskih skupnosti In na katerih bode sveti stanovanjskih skupnosti poročati obširno o svojem delu. Predloženo gradivo bo osnova za nadaljnje delo Pe dvodnevnih sejah je komi. sija z« ustavna vprašanja Zvezne ljudtite skupščine minuli četrtek sklenila, da ee bo na podlagi gradiv«, ki so ga pripravile njene podkomisije, in ne podlagi izrečenih pripon*, lotila sestavljanja osnutka nove jugoslovanske ustave. Osnutek bo kommja obravnavala n« prvih" prihodnjih eejah, najbrž zadnje dni februarje. Dvodnevnih sej komisije za ustavne vprašanja se je udeleževal tudi predhodnik republike Josip Broe-Tito. Na eejah, ki jim je predsedoval Edvard Kardelj, m je razvijala načelna razprava o ustavnem gradivu. Pripravilo ga je pet podkomisij ob sodelovanju pravnih in drugih strokovnjakov. To gradivo se namafa na družbenoekonomski sistem, na politični sistem, vštevSi odnese fgieracije in republik, na komunalni sistem, na pravice in dolžnosti človeka in državljana in rta mednarodne odnose. Po živahni izmenjavi mnenj je komisija v načelu sprejela predloženo gradivo kot osnovo za nadaljnje delo za novo usta-jvo. Računajo, da bi utegnilo priti do podaljšanja napovedanih ro- DOGODKI TEH DNI ustave. Za takšne predpostavko govori dvoje dejstev. Prvič: dosedanje priprave za novo ustavo eo terjale precej časa. Drugič: znano je, da je zaželena čim širša in čimbolj vsestranska javna raeprava. Zato tudi pričakujejo, da bo komisija, osnutek nove ustave obravnavala šele zadnje dni februarja, potem bi pa prišel v skladu e sklepom skupščine v javno razpravo. Načrti novih zakonov s področja zdravstveno-socialnega zavarovanja Načrte novih zakonov o finansiranju in organizaciji socialnega zavarovanja ter o zdravstvenem zavarovanju, ki jih zvezni organi že dalj časa pripravljajo v duhu nove politike na tem področju bodo, kot pričakuje io kmalu poslani v obravnavo Zvezni ljudski skupščini. S tem se bo tudi področje socialnega zavarovanja vključilo v vse večje spremembe na gospodarskem in družbenem področju, s katerimi naj bi razširili vlogo komune in njenih organov pri razvoju države. Glede finansiranja zdravstve- nega zavarovanja, ki zajema Skoraj vse kategorije našega prebivalstva, menijo na primer, da bi moral biti osnovni prispevek. za celotno federacije, ki bi ga najverjetneje vplačevali iz čistega dohodka gospodarskih organizacij. Kolikor bo komuna potrebovala večja sredstva, kot jih dobiva o tem prispevkom, bi lahko uvedla tako imenovani »dodatni prispevek«, s katerim bi krila to razliko. Obeta se še živahnejši razvoj gospodarstva Republiški izvršni svet je sprejel predlog resolucije o politiki gospodarskega razvoja Slovenije v letu 1952, ki ga bo obravnavala ljudska skupščina. Resolucija naj bi za razliko od dosedanjih letnih družbenih planov vsebovala samo osnovne Ememioe, oziroma nakazala politiko gospodarskega razvoja v prihodnjem letu. — Predstavlja naj neko vrsto priporočila in smernice vsem republiškim organom za njihovo orientacijo pri izvajanju naše gospodarske politike, hkrati pa tudi določeno obveznost republike pri izvajanju njene politike. Marsikdo je že vprašal, kakšna bo pa vloga komune v skladu s takimi načeli usmerjanja gospodarskega razvoja? Najbrž bo imela komuna v tem primeru vlogo nekakšnega koordinatorja med konkretnimi načrti gospodarečih organizacij in ustanov na svojem območju. Vsekakor tudi komuna ne bi smela več planirati tako, da bi bilo planiranje konkretna naloga za gospodarske organizacije in ustanove na njenem območju. Najmočnejša spodbuda, ki jo načela resolucije o politiki gospodarskega razvoja vidijo za pot v nakazani smeri, je nadaljnje uspešno razvijanje gospodarskega in komunalnega sistema ter delavskega in družbenega upravljanja. Kot eno osnovnih nalog bi morali vzeti posebno utrjevanje tistih ključnih institucij, na katerih temelji naš sistem gospodarjenja. V letu 1962 ec bo n. pr. materialna osnova komun ki komunalnih institucij še naprej razvijala. — Posebno učinkovito bodo lahko zaradi svoje okrepljene vloge vplivale na razvoj proizvodnje v kamuapi komunalne benke. S spremembami v načinu obračunavanja proračunskega in rta-novanjdrega prispevka pa se bode ustvarili rednejSi viri sredstev komun za pokrivanje potreb občanov, ki živijo na njihovem območju. Konference kraievnih organizacij SZDL v Litiii Na področju litijske občine ee te dni vrste konference krajevnih organizacij SZDL. V okoliških krajih razpravljajo predvsem o nekaterih vprašanjih s področja kmetijstva. Sicer pa razpravljajo z zanimanjem tudi o nekaterih problemih. Konference KO SZDL so v okolici Litije ravno v času, ko sprejemata kmetijski zadrugi načrte za nadaljnje povečanje pro- izvodnje. Sicer je pa mogoče ugotoviti, da kažejo kmetijski proizvajalci vse večje zanimanje za sodelovanje e kmetijskimi zadrugami, in to na sodobnejši način za celotno proizvodnjo s posebnimi pogodbami. Na področju Litije bo konferenca krajevne organizacije SZDL razpravljala o problemih s področja gospodarstva, tako tudi delitev dohodka, in sicer s posebnim poudarkom na tako delitev, ki bo reševala probleme, ki ee nanašajo Prvi v ..Elektro-Trbovlie" v poko! Pred Novim letom se je kolektiv »Elefctro Trbovlje« poslovil od dolgoletnega člana kolektiva, Jožeta Zorčiča, ki je med člani kolektiva prvi edšel v pokoj. Delal je 33 let, njegovo službeno mesto je pa bilo na rajonu v Hrastniku. Med NOV je pomagal aktivistom. Sicer je bil vzor členom delovnega kolektiva, ko so pa pred devetimi leti ust«»ovili »flektro — Trbovlje«, je pe bil tudi med prvim-' č'*ni ' sindikalne podružnice, mladinske organizacije in uprave pedjetja darila. Na sliki: predsednik sindikalne podružnice Alojz Judež mu poklanja darilo sindikalne podružnice. na zunanje pogoje pri ustvarianju nore proizvodnje. Že doslej so delovni kolektivi precej prispevali za reševanje problemov in nalog družbenega standarda (kolektivi eo zgradili večje število stanovanj, sodelujejo pri gradnji vodovoda in kanalizacije, prispevajo sredstva za adaptacijo šol, kolektiv Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve je dal sredstva za naltup kinoprojektorja in za ureditev dvorane, kolektiv Predilnice je pa kupil novo kimoaparaturo za litijski kino v vrednosti nad 5 milijonov din itd.) Seveda pa nastajajo novi problemi, ki jih bo treba rešiti letos, zato bo razprava na konferenci krajevne organizacije SZDL Litija gotovo koristna. Po končanih konferencah krajevnih organizacij SZDL bo sklical občinski odbor SZDL plenum, na katerem bodo obravnavali vso problematiko s področja kmetijstva na osnovi analize in predlogov konferenc krajevnih organizacij SZDL. — (a) Občni zbor TVD Partizan Hrastnik V soboto je bil v Hrastniku občni zbor tamkajšnjega "artizma. Na njem so goverili o problemih društva, zlasti še e vključevanju novih članov in o organizaciji telesnovzgojnih prireditev v letošnjem letu. Ugotovili eo, da je potrebno zraven rednega dela v telovadnici tudi družabno življenje, ki ga je v okviru društva iz leta v leto manj. Na občnem zboru so ee pa pomenili tudi o organizaciji srečanja reprezentanc v vajah na orodju med Mariborom :n Zasavjem, ki bo 28. januarja v Hrastniku. — ak Pet let Komunalne banke Te dni slavi delovni kolektiv Komunalne barke Trbovlje petletnico obstoja. Banka opravlja v glavnem kredi tno-finančne posle In jih samostojno rešuje. Po razpustitvi bivšega trboveljskega okraja je trboveljska Komunalna br.nka delovala kot podružnica ljubljanske okrajne komunalne banke. Po sprejetju zakona o delavskega svet« in upravnega odbora. Bil je priljubljen zaradi vestnosti. Rad je pomagal mlajšim. Zato je bilo slovo nadvse prisrčno. Ob Slovesu so mu izročili predstavniki organov samoupravljanja, Občni zbor občinske zveze za telesno vzgojo Občinska zveza za telesno vzgojo v Hrastniku bp imela v soboto redni letni občni zbor, na katerem bodo pregledali dosedanje delo in sprejeli načrt dela za leto 1952. Na občnem zboru bodo izvolili tudi nove člane vodstva, ki naj bi aktivneje sodelovali pri organizaciji telesnovzgojnega In športnega življenja v občini. — ak bankah in pe sklepu ljudskčh odborov Hrastnik in Trbovlje pa opravlja zadnje čase trboveljska KB tudi vee posle v zvezi z |nadaljnjo industrializacijo, to je kreditiranje celotnega gospodarstva. Poseben problem so bfli prostori. Zdaj eo ta problem rešili, ker zaseda • KB Trbovlje bivše prostore NB Trbovlje. Po sprejetju zakona o bankah se je znatno razživelo družbeno Opravljanje. Mimo upravnega odbora, v katerem so zastopniki gospodarskih organizacij iz obeh občin, deluje še svet delovnega kolektiva, ki je že na začetku delovanja rešil vee naloge, tako sestave pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, poslovnika, statuta itd. Glede na majhno število zapoele- uuuuiinuHiiMiuiiuiuinHimuwuiu!mH!iui;iii!imii!iiiuinouuiuwninmMMuni i Franc Slapnik: Madžarska danes nih predstavlja svet delovnega kolektiva ves kolektiv. Delo, Id ga je opravila Komunalna banka v petih letih obstoja, je pomembno, saj je posredno ali neposredno vplivalo na razvoj gospodarstva. Te naloge je pa bilo mogoče opraviti le s tesnim sodelovanjem z gospodarskimi organizacijami in občinskimi forumi. ek Prva skupščina zavarovalnice V soboto je bila v Trbovljah prva skupščina Zavarovalnice Trbovlje, ki so ee je udeležili tudi čl a rti zavarovalnice iz Hrastnika in Zagorja. Udeleženci so poslušali poročilo verifikacijske komisije. Izvolili so člane upravnega odbora ter Jožeta Knevla za delegata na skupščini Zavarovalne skupnosti LRS. Po skupščini so ee sešli člani upravnega odbora k prvi eeji in na njej izvolili predsednika upravnega odbora. — ek Sproti odpravljati anomalije Jutri bo zjx>r proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija razpravljal o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Vee gospodarske organizacije so predložile pravilnike na vpogled posebni komisiji zbora proizvajalcev. Le-ta ugotavlja, da so kolektivi z veliko skrbnostjo pripravili pravilnike m upoštevali pri delitvi osebnih dohodkov ustrezna merita, ki zagotavljajo pravilno delitev. Razumljivo je, da je treba delovanje pravilnikov preiskusiti, zato bodo v kolektivih nenehno spremljali izvajanje delitve dohodka in sproti odpravljali vse morebitne nastale anomalije, — (a) Vloga vodilnega kadra v podjetjih Razvoj je bil lets 1939 uradi poplahe, enajst let pozneje pa zaradi 'hsvobodilnc vojne prekinjen. Po letu 1»67 se je potem za Bndim in Ptšto oričelo novo razvojno obdobje. Oke mesti sta se združili v Budimpešto, na periferiji mesta pa je zrastlo veliko število tovarn. Druid svetovna vojna je prizadejala Budimpešti težka opustošenja. Le 2i odstotkov kiš je ostalo nepoškodovanih. 9i odstotkov vseh šolskih ziradk je kilo uničenih. Prav tako veliko število bolnišnic, knjižnic, gledališč itd. Nacistični oddelki so razdelali vse mostove. 13. februarja 1943. leta je bila Budimpešta osvobojena. Budimpešto imenujejo tudi kraljico Donave. Ok njej pa ne leži le Budimpešta, marveč tudi druid llavna mesta, vendar je Budimpešta edino mesto, skozi katero teče reka Donava v dolžini 30 kilometrov in e širini 260 do 700 metrov in g* del i na dva dela. Od pomladi do jeseni je pristanišče Vigado izhodiščna točka za lepe izlete z vožnjo po reki. Dnevno prevažajo parniki in hidrobusi izletnike vzdolž Donave. Južno leži otok Chepcl, kjer je največ obratov težke industrije (avtomobilska industrija), pa tudi letovišča in predeti, ki so pravi ra j ribičev in veslačev. Severne po Donavi pa leže znana kopališča. Budimpešto si lahko ogledaš tudi s 30 kilometrov dolgim. krvinimjetovanjem, ki jitni vodiči in traja tri mre. Druia I dnevih uprizarjajo operne predsta-kroina pot pa drži na vzpetino ve na otoku Mariareta na prostem. Buda, od koder je prekrasen razgled I Tudi za koncerte je tamkaj* veliko na Budimpešto. Za oiled iz zračnih zanimanje, kar dokazujejo številna višav je dnevno na razpolago tari- | gostovanja inozemskih umetnikov. stično letalo za krožne polete nad mestom. Otok Mariareta na Donavi slovi po strojem prostranem naravnem parku iu številnih športnik okjektih. Tu lahko vidimo lepo urejeno »ogo-metno iirišče, dva velika plavalna bazena, ki lahko sprejmeta po 10 tisoč ljudi, iu manjše zimske bazene, tenis iirišča ter eneia izmed največjih in najdražjih hotelov Madžarske, Grand hotel. Budimpešta slovi po svoji dobri in okusni kuhinji. Sicer so jedila zares precej začinjana, vendar je Madžarska zraven svoje paprike poiata tudi na izkranih vinih, s katerimi lahko zalivaš preveč pikantne jedi. Vse restavracije, gostilne in jrgovine so driavnu lastnina in ne najdeš najmanjšega lokala v privatni lastnini. Presenetilo pa me je, ko sem videl posebne večje restavracije, namenjene izključno za mladino. Tukaj točijo le brezalkoholne pijače, dekleta so pa prihajala na ples v spremstvu staršev. Vstopnina je minimalna. Morda bi st tudi naša mladina lahko razveseljevala na podoben način — sem premišljeval — seveda v primernih in le njej namenjenih lokalih. Budimpešta se ponaša z dvema in gJedaiSči, X poletnih V številnih kinematografih si ljudje iščejo razvedrila, prav tako so tudi gledališča zelo obiskana. V Budimpešti je manjši veselični prostor tudi v mestnem gozdičku, nekakšen miniaturni dunajski Prater. V jtje-govi kližini je velik živalski vrt. Budimpeštanci so nadalje zelo ponosni na svoje muzeie, saj jih kar v glavnem mestu naštejemo štiriindvajset. Najlepši in najznamenitejši je pa vsekakor madžarski Nacionalni muzej. Po glavnih ulicah Budimpešte vozijo trolejbusi in avtobusi, v stranskih pa še tramvaji. Promet ie zelo živahen, pešci so pa zelo disciplinirani. Na vseh glavnih križiščih so nameščeni semaforji. Promet z osebnimi avtomobili je pa manj ragvit. Osemindevetdeset odstotkov osebnih vozil je češke in ruske proizvodnje. Avtomobilov iz zahodnih držav vidimo le malo. Avtotaksi je lahko dobiti, ker jih je zelo veliko in cena prevozu ni visoka, preračunano v naš denar nekako 40 din za kilometer. Ti avtomobili so vsi državna lastnim. Prav tako so tudi vsa osebna vozila podjetij v tako-imenovanib servisih in si jih le-ta naročujejo za svoje potrebe tam. Privatnih dvokoles in motorjev je na cestah mnogo. Tudi njih cena je sorazmerno ugodna, ker so vozila domače proizvodnje. Osebni avto- mobili sv pa zelo dragi, saj stane mali »Škoda* avto 10.000 forintov, »Varšava* 93.000 forintov in »Mos-kvič* 93.000 forintov. Takšne cene so pa že težka dosegljive in je tudi povpraševanje po avtomobilih za sedaj še zelo skromno. Trgovine so zelo specializirane in v centru je lokal zraven lokala. Izbira blaga je na prvi pogled velika in pisana, če pa si izležene predmete ogledaš pobliže, opaziš, da je vsa froizvodnja za široke potrošnjo izdelek vzhodnoevropskih držav. Po mestu lahko ure in ure iščeš predmet, ki ki kil uvožen iz zahodnih držav, vendar zaman! Cene* tekstilu in obutvi so v primerjavi z našimi za '40—30 odstotkov dražje. Povprečna plača kvalificiranega delavca znaša do 1.300 forintov, rudarja pa 2.000 forintov. Oficialna zamenjava forinta za dimr je v razmerju 1:33. To pa seveda ni realno in bi forint lahko računali največ 20 dinarjev. — Navajam nekaj primerov cen: 1 kg kruha 3,3 forinta, 1 kg govedine 17 forintov, '1 kg slanine 30 forintov, 1 kg salame 40 forintov, 1 kg sladkorja 14 forintov, steklenica piva 3 forintov, 1 liter vina 23 forintov, 1 liter mleka 3 forinte, moška obleka 1.300 forintov, ženski plašč 2000 forintov, 1 kg limon 22 forintov, 1 kg prave kave 400 forintov, 1 par moških čevljev 300 do 300 forintov, moška srajca 130 do 200 forintov. (Nadalje iassjc prihodnjič) Prejšnji teden eo imeli v trboveljski Strojni tovarni posvet, na katerem eo razpravljali o vlogi vodilnih kadrov v podjetju in v družbenih organizacijah. Posveta se je udeležil tudi sekretar ObK Inž. Albert Ivančič m tudi sodeloval v razpravi. V razpravi je bito poudarjeno, da danes proces vodenja mnogo bolj napreduje, kakor se je pa mogoče pripraviti na to s pomočjo potrebnega gradiva. Zlasti živahna je bila razprava glede vloge vodilnega kadra v podjetju v našem silno hitrem razvoju decentralizacije in delavskega samoupravljanja. Omenjeno je pa tudi bilo, da dosedanje klasične oblike ne ustrezajo več in da je treba dosledno uvajati nove oblike. Trboveljčani gostovali v Kisovcu V soboto so v Kisovcu nad Zagorjem gostovali gledališčniki Svobode-Center iz Trbovelj. Popoldan so v režiji Jelka Potočana uprizorili Kristine Brenkove kitajsko pravljico »Najlepša roža«, zvečer pa v režiji Karla Malovrha dramo iz NOV »Na koncu poti«. — Goste eo domačini navdušeno pozdravili. — (rap) Razprava o problemih mladinske organizacije 1 Odbor krajevne organizacije SZDL na Marnem Je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o problemih mladinske organizacije. Ugotovili so bili, da je predsednik aktiv* LMS delal precej po »voj« in ni hotel priti kljub dvakratnemu povabilu na odbor KO SZDL. Ker J« bila mladinska organizacijo na Marnem zelo delavna, bi bilo škoda, da bi ee delo zaradi malomarnosti predsednika ustavilo. Na seji so sklenili, da naj mla-dmrkl aktiv čtmprej izvoli novega predsednika, dosedanjega naj se pa zaradi malomarnega in neodgovornega dela v aktivu LMS pokliče na zagovor. — * Zdaj bodo pripravi jeni podobni razgovori po vseh sektorjih v STT in bodo na njih prinesli vsa mišljenja s posvetovanja. — ar. SMRT ROJAKA V FRANCIJI V pokrajini Pas de Calais v Franciji je umrl v ponedeljek, $. januarja 1962, naš rojak Jože Železnik. Civilno so ga pokopali v Sal-lauminesu. — Pokojni je bil član slovenskih kulturnih, podpornih, sindikalnih in še drugih naprednih društev in organizacij. Svoj rojstni kraj Zagorje je zapustil kot zaveden, mpreden delavec leta 1926 in ostal vseh 33 let v vrstah naprednih delavcev v Franciji. Zapustil ■> številne prijatelje doma in v tujini. Ostal nam bo vsem v dragem spominu. Ker mu ni bila dana prilika, da bi počival v domači zemlji, želimo vsi, da bi bila dragemu Jožetu Železniku tuja gruda lahka. Alojz KobllŠek Za čas od 18. do 28. januarja Prevladovalo bo suho oziroma jasno (n mrzlo vreme. Neznatne snežne padavine ee pričakujejo v bližini 21. januarja, nekoliko pomembnejše (e prehodnim popuščanjem rarara) p* okrog 28. januarja. Dr. V. M. »ZASAVSKI TEDNIK«: Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Uredništvo in uprava: TRBOVLJE. Trg revolucije 11/11: telefon 80-191, poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3-148 — Letna naročnina 720 dinarjev (e deetavnlno), mesečna 60 din (prav tako s destav-nino) - Nenaročenih rokopisov le fotografk) n I Prodam stroj za pobiranje Zank. — Naslov v upravi lista. Opoaarjam vse, ki o meni in o naši družini okoli raznašajo različne laži, da z njimi nemudoma prenehajo. Prvega, ki ga bom slišala, še kakšne laži govoriti, ga bom prijavila. Ce ima kdo kaj povedati, naj se zglasi na spodaj na vedenem naslovu. Lahko pa bi •e držali izreka: »Pomisli, preden kaj rečeš; tudi beseda človeka ubije!« Minka Orožen, Turje 19, p. Dol pri Hrastniku. - 25. jan. barvni film »Preprosto de. kle«. Kino »Svoboda« — Hrastnik H; 18. jan. amer. barv. CS film »Obračun v Tejbel Roku«; 20. — 22. jan. jug. film »Ni malih bogov«; 19. jan. slov. film »Družinski dnevnik«; 21. jan. angl. akcijski W film — matineja ob 10. uri »Podaj roko hudiču«; 24. — 25. jan. amer. barv. W film »Drevo za obešanje«. Kino Šmartno pri Litiji,: 18, jan. arrfer. kavbojski barv. fUm Iskalci«; 20. in 21. jan. zap. nemški barv. film »Moja lepa mama«; 24. — 25. jan. zap. nemški film »Trije Iz varieteja«. Kino »Svoboda« Kisovec: 20. — 21. jan. amer. pustolovski film i »Beg v verigah«; 23. — 24. jam. amer. barv. kavbojski cin. »Viseti tujec«. Kdravnikov v Trbovljah 19. januarja dr. Drnovšek 20. januarja dr. Komorowsky 21. januarja dr. Komorowsky 22. januarja dr. Kramberger 23. januarja dr. Južnič 24. januarja dr. Komorowsky 25. januarja dr. Drnovšek BREŽICE Rojstva; Vida Novoeelič, Nova vas 15 — hčerko; Daniela Kocjan, Podgorje 32 — hčerko; Roza. lija Zupančič, Stari grad S9 — hčerko; Marija Ajster, Raje 12 — sina; Milena Pečnik, Šemtlenart 82 — sina; Jožefa Andolšek, Veliko Mraševo 30 — hčerko; Marija Babič, Razdrto 30 — sina; Ana Blaguševič, Gaberje 41 —C sina; Marija Gorenc, Veljki Podlog 7 — sina; Majda Žveglič, Videm-Krško — sina; Zofija Mikulanc, Laze 8 — hčerko; Branka Dmjač, Sevnica — hčerko; Marija Gorenc, Nova Resa 14 — hčerko; Zofija Urek, Dolenja vas 61 — hčerko. Porok ni bilo. Smrti: Terezija Tomše, upokojenka iz Krške ^vasi 3 — stara 72 let; Marija Darovič, inv. upokojenka iz Brežic — stara 71 lest; Marija Omerzu, soc. podpiranka iz Kladja 5 — stara 68 let; Janez Gorenc, inv, upokojenec iz Zalok 3 — star 87 let; Martin Rihtarič, kmet iz Sentlenarta 51 — star 'ek Iz matičnih uradov TRBOVLJE, HRASTNIK in LITIJA nismo prejeli poročil. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 18. januarja franc, film »Noč«, 19. — 22. jan. franc, vietav. film »Naivno dekle«; 23. — 25. jan. franc, film »Hirošima ljubezen moja«. ZAGORJE Rojstev (izven bolnice) ni bilo.. Poroke: Franc Strajhar, kmečki delavec. Jesenovo 9, in Frančiška Remškar, kmečka delavka, Brezje 22. Smrti: Štefanija Starkelj, gospodinja iz Potoške vasi 21 — stara 76 let; Ivan Vetršek, upokojenec iz Podvin 14 — star 50 let; Rozalija Klinc, roj. Grobelj-šek z Vrha 2 — stara 76 let. Ponesrečili so se ZAGORJE 31-letni Antom Vozlič, zaposlen pri rudniku — se je žlebaniu stojke usekal na levo nogo; 22-letni Milan Veteršek, zaposlen pri IGM — Pri prevažanju vozička je delavcu zaradi ledu spodrsnilo in ! mu je prišla leva noga pod kolo; .."-letna Albina Gros, zaposlena pri rudniku. — Ko je bil gumi , trak v pogonu, je med obratovanjem čistila premog izpod njega z železnim drogom. Pri tem je gumi trak zagrabil drog in jo je drog udaril na zapestje desne roke; 47-Ietni Albin Feštajn, zaposlen pri IGM. — Ko je peljal prekucnik, je vtaknil prst med železo in ga je vščipnilo na desni prst; 27-letnl Alojz Drnovšek 8, zaposlen pri rudniku. — Pri izdelavi za stropnik mu je s stropa padel kos premoga na stopalo leve noge; 39-lebni Ludvik Kotar, zaposlen pri rudniku. — Pri'kopanju z odkopnim kladivom mu je kladivo spodletelo in padlo na sredinec leve roke; 47-letni Ivan Povšnar, zaposlen pri rudniku. — Pri razkladanju lesa a »cikle« mu je zaradi spolzkih tal spodrsnilo, nato se je spotaknil ob tračnico in padel ter se udaril s kosom lesa na stopalo leve noge; 32-Ietni Anten Drolc, zaposlen pri rudniku. — Ko je meril stojko, se je s stene odločil kos premoga in mu padel na pstanec desne roke; 47-letni Rudolf Prosenc, zaposlen pri rudniku. — Ko je šel iz službe, mu je spodrsnilo, kar je bil vzrok ,da je padel in se udaril na zapestje desne roke. 23-letni Vlado Vnuk, Rudnik Zagorje. — Pri spenjen u praznih vozičkov je dobil kazalec leve roke med odbijače; 49-letni Andrej Smagur, Rudnik Zagorje. — Pri umiku železnega podporja ga je pritisnilo na prstanec leve "roke; 30-1 etni Ivan Vičič, Rudnik Zagorje. — Pri odstranjevanju opata mu je deska zdrsnila iz rok in mu padla na palec desne noge; 30-letni Hinko Mandelc, Rudnik Zagorje. — Tračnica mu je padla na prst leve .noge. Sz naših kraiev Dela pri preureditvi kina v Litiji so še vedno v teku Čimprej pisarno za Turistično društvo v Litiji 25. Georgio Je staršem pomagal, kolikor je bilo v njegovih močeh. Večkrat se mu Je posrečilo ujeti kakega ptiča ali ribo in takrat so imeli praznik. Potem pa se je zgodilo, da se je zaradi veliko vročine vnela trava in nastal je tak požar, da so »e gozdovi spremenili v velike bakle. Ogenj se je Siril ,da so bili v nevarnosti ljudje In Hiše, pa tudi živina na pašnikih. Reševali so, kakor so vedeli in znali, toda vsi niso Imeli sreče. Tako se Je zgodilo, d I s tudi Glor-giov »če izgubil kravo In dve kozi. To je bilo njihovo zadnje imetje. Pri teh dogodkih Je Gior-gio rešil Anito, ko jo je skoraj podrlo goreče dr*vo, In to je še utrdilo njuno prijateljstvo. Nesreč in nepredvidenih dogodkov pa • tem še ni bilo konec. 20. Ogc i" v gozdovih Je pojenjal šele takrat, ko ni imelo več kaj goreti. Kmetje so morali zdaj visoko v planine, da so natrgali na drevju listja za živino, kajti druge hrane ni bilo. In zgodilo se je, da »e Je Giorglova mati nekoč, ko se Je vračala domov s polnim košem listja na hrbtu, spotaknila In padla tako nesrečno, da si Je zlomila nogo prav nad gležnjem. Niti stopiti ni mogla več in šele drugi dan sta jo našla dva dečka. Bila ."e še v nezavesti. Doma se je sicer zopet zavedla, toda zatekli in boleči nogi ni mogla pomagati niti babica s svojimi zdravilnimi zelišči. Mati ni mogla niti stopiti na nego, bolečine pa so bile tako hude, da je na glas stokala. Prišla jo je pogledat Barettova žena, toda zmajala je z glavo: »Tu lahko pomaga samo zdravnik.« - »Kje naj pa vzamem denar?« se je prestrašil oče. 27. »Prešle bo,« Jih je vse tolažila mati. Drugi dan Je bilo res malce boljo, toda po dveh dneh Je bila noga bolj zatekla kot kdajkoli. Bolečine eo postalo tako neznosne, da »o morali mater - odnesti v posebno sobe. kjer je noč In dan tarnala. Četrtega dne Je rekla babica: »Zdi se ml, da bo le moral priti zdravnik.« — »Vem,« se je opravičeval oče, »toda ne bo prišel, če mu ne plačam vnaprej, denarja pa nimam. Tudi krčmar ml »e bo več posodil, saj smo pri njem še zapisani za pet frankov.« - »Potem prodaj še zadnjo kozo.« - »Sem že ponujal, pa je nihče ne kupi, ker nima hrane zanjo.« Prav ta hip i"e stopil v hišo gostilničar. »Roberto,« Je rekel,1 »človek z brazgotino je zopet v vasi.« - »Kaj hoče človek g brazgotino?« je vprašal oče. 28. »Rad bi vedel, če mu zdaj daš svojega sina.« - »Naj gre k vragu,« se je zadrl oče. »Rekel mu bom,« sc je zasmejal krčmar in odšel. Nekaj časa je bilo v kuhinji vse Uho, potem pa Je babica nehala presti. »Jaz bi le Sla pogledat,« je zamrmrala. Iz zgornjo sobe Je bilo slišati materino stokanje. »Ne grem,« se je zadrl oče. Toda kot M si premislil, je jezno brcnil stol, vzel klobuk in odšel. - Človek z brazgotino je sedel kot pred letom dni v krčmi. Pred seboj je imel liter vina. »ObYubil sem, da se vrnem. Mi hočete zdaj dati dečka?« - »Jaz. dečka?« Oče je hotel užaljeno oditi, toda tujce ga Je prijazno povabil: »Sedite, kam se vam mudi. Vem, da ste imeli letos veliko nesreč. Pa še žena vam je tako nesrečno padla, da potrebujete zdravnika.« Človek i brazgotino Je poteši pti. ČETRTEK — 18. januarja 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — V grafikovi delavnici; 9.25 Zvočni interniezro; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Ansambel Milana :anteta; 13.30 Pisani zvoki z nvskega polja; 13.50 Orkester lantovani; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Orkester Raphaele; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 19.06 Godala in zabavni zbori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi. PETEK — 19. januarja 8.05 Pojo mali vokalni ansambli; 10.15 Od tod in ondod; 11.35 S popevkami po svetu; 12.05 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Jelka Hočevar: Najnovejša kemična sredstva za zatiranje plevela; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Njegovo veličanstvo milni balonček; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 18.10 Majhen koncert učiteljskega pevskega zbora -Emil Ada-Godala in tipke; 20.15 Tedenski mič« p. v. Jožeta Hanca; 20.00 zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih. SOBOTA — 20. januarja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.25 Zvoki Balkana; 10.15 Od tod in ondod; 12.03 Nekaj narodnih ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Skledar; Uspe- Na zadnji seji sveta za blagovni promet pri občirskem ljudskem odbora v Litiji so ugotovili, da turistično društvo že sedaj nima primernega prostora. Svet je dal društvu priporočilo, da si čimprej uredi primeren prostor. Zraven problema glede pisarne so na seji govorili še o bližnji turistični sezoni in pri tem ugotovili, da so se gostišča s področja litijske občine letos bolje pripravila za bližnjo turistično sezono kot zadnja leta. Svet za blagovni promet je imenoval šestčlansko komisijo, ki ima nalogo, da pregleda vsa gestišča. Ustanovljen Zdravstveni center v Zagorju Občinski ljudski odbor v Zagorju je določil, da Zdravstveni dom Zagorje opravlja naloge Zdravstvenega centra, ki so: da nadzira in proučuje zdravstveno stanje | prebivalstva, higienske razmere ter organizacijo in delo zdravstvenih zavodov; v t<\ namen zbira in obdeluje predpisane zdravstvene podatke in poroča o strokovnem delu zdravstvenih zavodov ljudskemu odboru, da predlaga orientacijski program razvoja mreže zdravstvenih ustanov, program zdravstvenega varstva, napredek zdravstvene službe in daje strokovna mnenja za reševanje aktualnih problemov s področja zdravstva; koordinira delo zdravstvenih zavodov in ustanov na svojem območju, organizira strokovne sestanke in posvetovanja ter vodi razne evidence c zdravstvenih ustanovah in zdravstvenem osebju. Stroški za opravljanje nalog Zdravstvenega centra, z izjemo stroškov za opravljanje uslug ostalim ustanovam, sc bodo krili iz proračunskih sredstev. Na seji eo govorili logu Mesarije in v Litiji o zvišanju mesa (po predloženi in ga osvojili, potrdili eo pa tudi nove cene za nepesterizirano mleko v steklenicah za 1 liter m 56 dni z dostavo na dom. — (a) Razširjen predmet poslovanja Poslovalnica avtobusnega in turističnega podjetja SA4P Ljubljana v Zagorju ob Savi bo odslej zraven prevozov z avtobusi in tovornjaki opravljala še generalna in servisna popravila avtomobilov. Delo mladinske organizacije Vsekakor je pa zadnje čase v Zidanem mostu najbolj delavna mladinska organizacija, Id. je po letni konferenci v oktobru začela z načrtnim delom. V tem času eo mladinci posvetili največ pozornosti ideološko-vzgojhemu delu in razvedrilu mladine. Tudi z delovnimi akcijami mladinci niso prenehali. Marsikdo hudomušno pripominja, da se v Zidanem mostu še vedno najde kakšno delo za mladino in da so ji delovne akcije prešle v kri. Vsekakor pohvalno. Za praznovanje 29. novembra so organizirali centralno proslavo za | cs kraj. tet pripraviti za proslavo bogat program. Doslej so mladinci priredili že šest klubskih večerov z raznimi pisanimi temami. Takšna oblika dela je še najbolj uspela in so sklenili, da bodo z njo nadaljevali tudi preko zime. hi v poljedelstvu Rakičan; 13.30 Zadovoljni Krajnci s pevci; 14.00 »Sestanek v dvoje«; 14.35 Naši pcslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 15.40 Planinski oktet iz Maribora; 17.05 Gremo v kino; 18.45 Okno v svet; 19.05 Sobotni domače pele-meie; 20.00 V vedrem ritmu; 20.50 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA — 21. januarja 8.00 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Trije v ra- RAZP1S Kolektiv obrtne delavnice »SODAVICA«, Trbovlje, razpisuje delovno mesto samostojnega knjigovodje. Pogoji: popolno srednja šola z 2-Ietno prakso ali 10 let prakse na samostojnem delu v knjigovodstvu. Ponudbe je poslati na gornji naslov v 15 dneh po tem razpisu. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Trbovlje, razpisuje po 37. členu ZJU v upravi ObLO Trbovlje naslednja delovna mesta: 1. Mesto referenta za personalno in OMT službo v uradu tajnika. Pogoji: višja upravna ali njej enaka šola in 5 let upravne prakse, zlasti v personalnih zadevah. 2. Mesto referenta za zadeve borcev NOB in W invalidov v odseku za zdravstvo in socialno varstvo. Pogoji; Višja upravna šola ali vsaj srednja šola. Biti mora borec ali aktivist NOV ter poznati predpise, ki urejajo zadeve borcev NOV. ; , V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO: 3. Mesto referenta za splošne gospodarske zadeve: Pravna fakulteta in 10 do 15 let prakse na takih poslih. 4. Mesto šefa odseka za gradbene, komunalne, urbanistične in stanovanjske zadeve: Višja upravna ali njej enaka šola in 5 do 10 let prakse. 5. Mesto referenta za dalo in delovna razmerja: Višja upravna ali njej enaka šola in 5 do 7 let prakse. V ODDELKU ZA FINANCE: 6. Mesto referenta za register SLP: Višja upravna ali pravna šela in 3 do 7 let prakse v zemljiško knjižnih zadevah. 7. Mesto šefa odseka za dohodke in davčnega inšpektorja: Višja upravna, komercialna ali njej enaka šela in 7 do 15 let prakse na poslih financ. 8. Referenta za dohodke od gospodarstva: Višja šolska izobrazba in 5 do 10 let prakse v finančni stroki. 9. Vodja referata za plan in analize: Ekonomska fakulteta in praksa od 5 do 10 let. 10. SODNIK ZA PREKRŠKE: Pravna fakulteta ali višja upravna ali pravna šola z izpitom za sodnika za prekrške ter 2 do 7 let prakse (za to mesto bo v teku enega leta na razpolago družinsko stanovanje). Pismene ponudbe, kolkovane » 50 din državne takse, opisom strokovnosti in dosedanjih zaposlitev, sprejema Komisija za uslužbenske zadeve 15 dni po razpisu. keti; 9.05 V novi teden z zabavno glasbo; 9.43 Penim i Rada Simonitija; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Marija Vojskovič: Bil je navaden dan; 10.30 Pisan glasbeni dopoldan; 11.30 Ema;t Petrin: Beli hodniki v Valdoltri (reportaža); 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenski oktet poje črnske duhovne pesmi; 14.15 Naši pcslušalci čestitajo in pozdravljajo — II: 15.15 Trikrat pet; 15.30 Zabavna glasba za vedro razpoloženje; 16.00 Humoreska tega tedna — L. Kiauta: Pred sodnim tro-nom; 17.05 Majhni zabavni an-.sambli; 18.30 Nekaj žparačvih in južnoameriških melodij; 18.30 Športno popoldne; 19.05 Nedeljska panorama; 20.00 Izberite melodijo tedna. PONEDELJEK - 22. januarja 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Od tod ih ondod; 11.00 Poje ženski vokalni kvartet; 11,35 Od valčka do turista; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Mihael Leonardi: Novi pogledi glede obdelave v vinogradih; 13.30 Zvočna mavrica; 14.35 Naši pcslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Godala in zabavni zbori; 16.00 Vsak dan za vas; 18.45 Radijska univerza — Slavko Faust: Naše tovarne poganskih motorjev; 20.00 Igramo za vas. TOREK — 23. januarja 8.05 Gorenjski vofcaMI oktet; 8.55 Za šolarje: Kdo je našel Jurčka; 10.15 Izberite melodijo tedna; 12.05 Setoetet »Plečko« s triom Bardorfer; 12.15 Kmetijski nasveti — Vlado Martelanci Kuhanje voščim in pravilno ravnanje z voskom; 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.05 Za šolarje: Cudemžo zdravilo; 15.20 Zabavni orkester Alfred Scho-lz; 15.30 V torek nasvidenje; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta. SREDA — 24. januarja 8.05 Matineja v ljudskem tonu; 10.15 Od tod in ondod; 11.15 Človek in zdravje; 12.05 Vaški kvintet z Božom in MiSkom; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Franjo Janežič: Zatiranje kostanjevega raka; 14.05 Za šolarje: Sestanek s slavo; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Orkester Raphaele; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Naš variete. TEDENSKI ŠPORTNI PREČITI Slovenija : Vojvodina v boksu v Trbovljah Prireditev, kakršne Se videli — Med izbrano slovensko boksarsko vrsto je tudi Elam trboveljskega Partizana Hribar Cez dober teden dni bosta Ljubljena in Trbovlje prizorišče povratnega srečanja republiških mladinskih boksarskih reprezentanc Slovenije im Vojvodine. Prva dvoboja, ki sta bila pred mesecem dni v Apatinu, so določili v svojo korist mladinci Vojvodine z 12 :10 v prvem uradnem srečanju, drugič pa so jih Slovenski mladinci premagali s precej višjim rezultatom, in sicer s 14 : 8. Tako so naši najperspektivnejši boksarji dokazali, da jim med mladimi v naši državi trenutno ni enakovrednega nasprotnika. Po prvem srečanju v Ljubljani, 27. januarja, se bosta mladi reprezentanci sešli znova v Delavskem domu v Trbovljah, kjer je bila že nedavno tega revija slovenskega mladinskega boksa. Dvoboj bo 28. januarja zvečer, po vsej verjetnosti ob 19. uri. Natančnejši termin bo te dni določil na svoji redni seji upravni odbor Boksarske zveze Slovenije. Povemo lahko tudi to, da je komisija, za pripravo in sestavo republiških reprezentanc določila kandidate, ki pridejo v poštev pri sestavi slovenske mladinske reprezentance. Tako ee bodo ljubiteljem boksa v Trbovljah po vsej verjetnosti predstavili tile mladi slovenski boksarji: Zonta (Odred Ljubljana); muha: Švab (Odred Ljubljana); bantam: Bričman (ZTAK Maribor); peresna: Supan ali Pelko (oba Odred); lahka: Hribar (Partizan Trbovlje); polwelter: Zupančič ali Stricelj (oba Odred); vvelter: Fre-šer (ZTAK Maribor); polsrednja; Mikelj (ZTAK Maribor); srednja: Maver (Odred); poltežka: Polanjko Odred) in težka: Pivk (Odred). Med gesti velja omeniti zlasti še odličnega Stevina iz Kikinde, ki je od 50 srečanj izgubil le eno borbo, nadalje brata znanega Bencdeka, nosilca srebrne medalje zadnjega evropskega šampionata v Beogradu, ter Adžiča (Apatin), Srdanovi-ča iz Sente in Jovanoviča. L Vimik Smučanje Slalom na Vrheh Pred dvema tednoma je priredilo Smučarsko društvo iz Trbovelj društveno prvenstvo v slalomu za člane, mladince in pionirje na Vrheh nad Trbovljami. Tekmovanja ee je udeležilo 47 smučarjev. Proga za pionirje je bila dolga 200 ni z 22 vraticami. Člani in mladinci so tekmovali na 430 m dolgi progi s 47 vraticami. Višinska razlika proge je 135 m. Rezultati: člani: 1. Širše 1 :32,7; 2. Gonelli 1 : 37,1; 3. Ačkun 1 :37,9. Mladinci: 1. Malavašič 1 : 26,0 (najboljši čas); 2. Zupan 1 : 37,2. Pionirji: 1. Forte 1 :02,3; 2. Tori 1 : 02,9; 3. Skušek 1:15,3. ek Bantan v Zaholmcu osmi Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Zaholmcu je v mladinski vrsti za Slovenijo nastopil tudi zagorski skakalec Bantan. Mladinci so nastopili na 30-metrski skakalnici. Osmo mesto je zasedel Bantan s 186,2 točke. ek Novi smučarski sodniki Zasavska smučarska podkomisija je po sklepu zadnjega občnega zbora in v sodelovanju z okrajno komisijo za smučanje v dneh od 5. do 7. januarja pripravila na Kumu tečaj za nove sodnike za alpske discipline in za sodnike zn teke klubskega razreda. Pričakovali so, da se bo tečaja udeležilo vsaj 15 kandidatov iz treh zasavskih občin. Toda žal se je tečaja udeležilo lo šest kandidatov, in sicer 4 iz Dobovca, dva pa iz Trbovelj. Vseh šest kandidatov je uspešno opravilo tečaj. Teki na Dobovcu Smučarsko društvo »Kum« z Dobovca je pripravilo 'prvo nedeljo tega meseca društveno prvenstvo v smučarskih tekih. Tekmovali so: člani na 12 km dolgi progi, mladinci na 6 km, pionirji pa na 1800 m. To tekmovanje je bilo preizkušnja za nastop na športni prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice«. Rezultati: člani: 1. Krajšek 38 : 56 ; 2. Trotovšek 39 : 57 ; 3. Laznik 59 : 58. Mladinci: 1. Tofolini 19:53; 2. Smodič 21 :12 ;3. Strgaršek 22,19. Pionirji: 1. Volaj 7 :52; 2. Volaj R. 7:52; 3. Tofolini M. 8 :44. Prvenstvo Zasavja v veleslalomu V nedeljo bo na smučarskih terenih na Vrheh prvenstveno tekmovanje v veleslalomu. Tekmovali bodo Sani in mladinci. Pričakujejo, da bodo nastopili smučarji iz vseh šestih zasavskih smučarskih društev ek. bo potegoval za najvišja mesta. Največ upanja imata Milenkovič in Šuštar, tik za njima sta Kušar in Ojstršek. Ogorčene borbe so tudi v spodnjem delu lestvice. Vrstni red po IX. kolu: 1. Milenkovič 6,5 0); 2. Šuštar 6 (1); 3. Kušar 6 (1) itd. Namizni tenis Vecko — drugi V nedeljo dopoldne je bil v Ljubljani končan zvezni turnir najboljših jugoslovanskih namiznoteniških igralcev. Vprašanje mladinskega prvaka je bilo rešeno šele za zeleno mizo. Vsi trije najboljši mladinci Korpa, Frelih in Vecko (Hrastničan) sl imeli enako število zmag in porazov ter enako število zmag in porazov v nizih, s čimer so se vsi trije znašli na prvem mestu. Zato so morali ugotoviti količnike dobljenih in izgubljenih točk. Le s prednostjo dveh stotink točke je Korpa osvojil prvo mesto pred Veckom in Frelihom. Vecko je pokazal lepo, večinoma napadalno igro ter serijo najrazličnejših udarcev im tehnično dovršeno igro. — ek Ljubljana : Rudar 14 : 6 V nedeljo je bilo v Domu železničarjev v Ljubljani boksarsko srečanje med mladimi boksarji Ljubljane in Trbovelj. Nastopili so v vseh desetih kategorijah. Kljub izdatnemu porazu so trboveljski boksarji prikazali dobre borbe, niso pa bili kos tehnično bolj doraslim Ljubljančanom. Rezultati: mušja: Curila : Tom-še 2 : 0, bantam: B. Rot : Hribar 1:1; peresnolahka: Miki : Urbanija 0 :2; lahka: Tahkosic : Glavan 2:0 k. o. v prvi rundi; pol-welter: V. Rot : Brglez 0 :2 t. k. o v rundi; vvelter: Šibila : Goljuf 12:0; polsrednja: Žagar : Goljuf I[ 2:0 t. k. o. v prvi rundi; srednja: Naraločnik : Centrih 2 : 0; poltežka: Kralj : Sane 1 :1; težka: Pivk : Zupančič 2 : 0. Zelo lepo borbo, čisto in tehnično zadovoljivo, je prikazal Brglez, republiški reprezentant, kakor tudi Sane, Hribar in Urbanija. Toda opaziti je da je trboveljskim boksarjem treba še veliko treninga in izpopolnjevanja tehničnega znanja. - Drugoimenovani" so boksarji iz Trbovelj. Kegljanje z Q ' (ti 'o H S _aj >5 cd N ce bc čd (Z) > < 50 c N * E E is td ed KJ •—7» c rz n *o Z G- ^3 H/) O CL E