Leio V., štev. 21. V Celju, foreK d»ie 20. februarja 1923. ^I^^H ^B^^^^^^^^^l \» -^- fiL^fe^^^^^v ^^^^^^^__^^^^^^& ^^^^H ^K^^^t ^l^^^l ^^^^H ^ ^^^^^^^ ^^^^^^^a^^RnS^B BW ^fflkrrt^ co "'^^^^m ^^^^^^^B ^^hhHv ^^^^^^V l^L_^LU ^H^^Hha ___________________ ..-¦-•"""' r>/c>_________________________________________________________________.....¦¦ _______________ Foštnina plačana v gotuBini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, rhstvo 240 Din. Oglasi ?a mm višine stoipca 50 p. Reklame incd tekstom 70 p. Posamezna številka stdhe 1 Din. Iztiaja vsaH torek, četriefc šn soboto. Uredništvo: Strossmajerjeva ul. St. 1, 1. nadst., Teles. 53. Upravnišivo: Strossmajerjeva u. št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Cclje, dnc 1oshviistva lie. loci o-J poiitikc. kakor br biio to v intcrcsii ecrkve in morale, je povsem naravno, da ima duhovščhia v vcrnem uarodu silno uniogo nioči in i:- plivii. PolitJčne !aži in slcuarije sc i,a- rodu prikazujejo in prkli^ujeja v tuko tcsTK) prcplctcni-iTircži in zvezi /. ver- Nkimi' 'iia'uki, da man.irazsodni vcniiki nc znajo loui.ti', kjc sc gre za v or.skc rcsni- cc in kjc sc grc za klerikal'K; politiko, ki je naTodu skod.'jiva. Na stvari ne spremeiit v i^rincipu nic. all jc iia'predni. narodni živeJj pri nas na Slovcnskem razccpljcn se na toliko neprestcti'h straneic, ki sc modsoboino l>oi)i!jajo v največjc zacioščcnje in kre- prtev kleri'kalfeina. Koneno sc v celcin tcin bojn isrre edinole zato. da od'iiremf) naroidu oci, da bo sarn zmo'/.en slediti resiiilci in I-oči-ti- corkev in vero in diibov- •nika <>d kleriikalne politiike. To ic ves eilj, ki !sra morajo Ziislcihivaii \ sc naše zares narodiw sirauke, ki iiučc.io. d:\ \\i\- rod nap red n je, nc pa da pi;da v so veeio dnscviw) odvisnost ti'stili, ki versk! cut na'mda izrabljaio v svojo politrcne svr- hc. Vslcd r;izcc|)ljc!H>;-;ti :i;ij)rcdn;h strank pa jc to delo v lutšem narodu o- slabclo. Sanio navcliiscnje, in sc tuko ic- |)o stanovsko ...... rcei'Jiio knietijsl-io nuv- diLscirjc -•- nc za'dosca, nc more niisle- ccrnu nascnui knicekcnui inožu trajno zadoiščati', kcr sania H^rania ira-za se ni c'ovolj za življcnjc inišc^a maletai kmcč- I'C^a človcka. Kr .n'a lijc^ova zcmlja nc ni.orc prerediti. Ako je aerarizcin, ta kmecko^üsposki, kakor se je razvil tud? po Slovenskeni v korist iiii dobro vv!e- i:-(-\sestTrHiko'in in sc za silo boij.šini kmc- toni, zivi'iiskimi prcknpccni in inesarjein izvozni'carjcin, sc ni s iem recent, da n» v teij otaliki naravnust po.u:ubcn za mu- IfcJtti1 slovcnskcsa kmetiča, ki niora ra/.un Ksoinpirja. zclja, repe, li-žola in nekaj ^»¦uze ku'pOV;itj vse, kar inn treba '/-'a zivijenjc, njemu in njeicovi družmi. O o- brti, trjeovini vclja v mmo večji inerE isto - Ja » dclavcu in -fjradniku. ki sta navczana na .^otovo pjačo sploh ne jiOA-oriTno. Mi Slovenes živinio siecr da- nes v iitfrarni' državi, /Mo pa Se dolgo nismo in nikdar nc bom a agraren narod. ki bi smel tirarj agrarno - kmctijsko po- Mtiko. ki je politika za krnetijsko go- spodo slovciisJso, ne i>a za slovcnske- ga krneta. kakor je po ogromni večrn\ Keditr bo naš naroJ zna! ra-innati, koli- ko mu korLsti draga moka, mast in nie- Jio ki nc u-biija samo siovenskega dclavca •n urad'nika,, aim pa k tudi sloven^kcga ^rtnjfka In večtao stovcnsfce1 male kme- t%, bo prise) tudi la/jc do spoznanja, dii ni na pravL poti, ako sc stanovsko kiei'i in zaprc politieno od vseh iistih. ki niirnajo bisicc in kravec, s kateriini bi pa v slogi in sknpnosti mogel doseči iniuxgo za izboljšanje sknpnegu težkcga položaja. Ali Slovcnci' smo poljcdelsko, po absegn posestev in rodovitiro-sti zeni- lje v novi domovint inaia, neznatna po- krajima. Naš obstoj1 in naša. prihodnjost leži v dein in zaslnžkn. ki nain ga mora nii'diti obrt, iiidiiistrija, trgovina tcr spo- cielne paino^ge gospodarstva, ki se rno- rajo mniio in ckonomično goü'iti. V spo- znanju te res nice pa iezi najvecja zn- poved za lias obstoj in razvoj v naši sknpnosti- nc pa v stanovski in stran- kars'ki raztrganosti, kakor jo pridiguje- jo sanrostanovskc stranke. Ta zavest sknpnosti hi cn-otnosti za vse narodne strankc, kr žele rcsničen napredek, je potrcibna in nnjna -se teinbolj, ko vidi- mo, ki'.ko objcina klerikalizeni vse sioje naroda v svoje nircže I or jib goni v boj proti državi. Ta boj proti državi, podpi- liovan s to strastjo, kakor jo vidinio, ic breznpen in neiznicrno škodljiv, Oas bo pokazal, da: k" bil bol.i skodljiv iuvm ko državi, ki jc močnejša ko naš koš- čck slovenske zemlie in en miljon inaj- liniJi, razdrapanih, na nesteto stranfc raztrganih Slovenccv, kr bi nikdar ne smeli pozabiti, da je nad pol miljona krvnih bratov ostalo izven incj novc države v Itnliii in Av.srrjji. Sredi tega kaosa, visoko vzvišena nad prostituiranjem značajev, kakor se odigrava danes pred našimi očmi, stoji ideja jugoslovanske dem. stranke. Kljub dosedanji malo razviti organi- zaciji je jaka dovolj, da je vdržala doslej koncentričen ogenj \z vseh stranf. Berite dnevno časopisje vseb drugih strank, kako zložno in v ob- jemu padajo na nas, ki nas polagajo v grob odkar živimo, ko smo vendar po številu tako neznatni, da bi človek za naravno smatral, da ne zaslužimo toliko pozornosti nr.sprotnikov. — To nam iz sovražrcih vrst izpričuje silo ra^e jugoslovanske ideje, ki jo je naša stranka prinesia iz avstrijanskih dnij, ideja ki je podlaga zdravega raz- voja edinstvenega naroda v dar.ašnji ^vobodni domovini. — Nasprotne stranke so razvile volilni boj z vso silo in strastjo, vr§i se burno tekmovanje, kdo bo vi§je licitiral, kdo bo več obljubil narcdu. Ljudstvo posluša in se počuti trf^nut- no dobro, saj mu demagogi prinašajo na voliine shode in za volitve davčne olajs'ave in spremembe v voiaškem službovariju, obljube, ki vlečejo prav tako kakor obljube bednim nameščen- cem, da se jim zvišajo njih prejemki. V teh razmerah ni čas, da inteli- genca omabuje in se ozlovoijena od- teguje od soodlocevanja, na njej je ležeče, ali bo zmagaia demagogija, Ia2 in kulturno nazadnjaStvo, ali pa pride z njenim delom do moči jugoslovanska demokratska stranka s svojim jasnim nacionalnim kultumini in socialnim programom, ki je pravtako v našem interesu kakor je v interesu države» ki ne sme postati ne velesrbska do- mena ne predmet slovenskih dema- gožkih izkoriščevaicev. lv. Prekoršek. Zbor zaupnikov JDS iz ljubljanske in mariborske oblasti, ki se ie vršil v nedeljo 18. marca v Ljubljani, je bil veličastna manifestacija jugoslovanske demokracije, tako po ogromni udeležbi kakor po temeljitih razpravab in važnih sklepih, ki so bili storjeni. Nad vse razveseljivo je bilo dejstvo, da je bilo iz Kranjske dežele 350 delegate/ zaupnikov, ki so med 700 skupnimi delegati javno izpričevali | mot stranke, ki v najtežjih bojih ne | propada, pač pa vidno in dnevno raste. Zborovanje sta menjajoče vodila pred- sednika ljubl. in marib. organizacije gg. dr. Žerjav in Rebek, prisrčno in navdušeno aklamirana od zborovalccv. Shod je otvori! g. dr. Žerjav s pri- srenim pozdravom delegatov iz mari- borske oblasti, zagotavljajoč jih iskrene pomoči v boju, ki smo mislili, da je la dobojevan — narodni boj, ki je pa po krivdi sedanjib vladnih mogotcev stopil nanovo v tako akuten žtadij, da zahteva pozornosti celokupne naše stranke in njenega odpora, da nam brezvestni kupčevalci iz sebičnih stran- karskih nagibov ne zapravijo naših nacionalnih pridobitev iz dnij osvobo- jenja. Nabito polna velika dvorana Narodnega doma je odmevala pritrje vanja. Poročilu o prizadevanjih stran- kinega vodstva za ustvaritev enotne napredne fronte, ki žal niso rodila nspeha ie sledilo podrobno poročilo o pogajanjih za Ljubliano, kjer je JDS Sla v ponižnosti že dalje, ko je smela z ozirom na cast stranke in ideje, ki se ne sme do brezmejnosti poniževati pred onimi osebami, kojim njih po- slovni značaj dovoijuje, da so vsak dan v drugi stranki. Ako je šlo vodstvo JDS tako da- leč, je storilo to Ie radi tega, ker mu ie na tern, da zaščiti uradniške intercse I ter pripomore do zastopstva zastopniku teh interesov, ki so eminentno važnega državnega pomena. Ako bo narodno- napredna-radikalska zveza v Ljubljani šla tudi preko teh najskrajnejših po- nudb na dnevni red, nastopi JDS tudi v Ljubljani samostojno z uradniškim kandidatom prof. Reisnerjem in na- mestnikom \z pridobitnih slojev. Zbor je soglasno odobril poročila o poga- janjih tcr vxe! na znanje kandidatne liste, kakor so bile predložane po okra- jih. Sprejete so bile resolucije, kojih en del priobčujemo 2e danes, resolucije narodnih železničarjev, tičoče se pro- meta in podržavljenja južne železnice, kakor tudi celotno poročilo o shodu priobčimo prihodnjič. RcsQlucije zbopa zaupnikov ]QS IjDbijanslte in mapibopsle Dblasti. Zbor zaupnikov JDS ljubljanske in mariborske oblasti, zbran v Ljubljani due 18. februarja 1923 z zadoščenjem gieda na Demokratsko stranko, ki je baš sedaj v volilni borbi pokazala, da se kot največja stranka v državi zaveda yelikih nalog, ki jih stavi nanjo narod in dr2ava. Z velikim zadoščenjem g!e- damo kako je Demokratska stranka od vseh strank v državi obvarovala svojo vzorno disciplino in solidarnost, kar je r.ajvečje jamstvo za bodoče parlamentarno in državniško delo. Zbor zaupr:ikov pozivlja vrhovno vodstvo Dernokratske stranke v Beogradu, da neornajno vstraja na svojem zgodovin- skem poslanstvu biti konsolidaciji naže mlade države največja opora, istočasno pa obeča, da bo tudi na3e krilo na severozapadni granici, če tudi se ima boriti na več front s fanatiziranim in od demagogov zaslepljenim neprijate- ljem storilo svojo dolžnost, zavedajoč se, da je Ie tako mogoče naSemu delu naroda ter vsem njegovim slojem pri- boriti zadovoljstvo. Prosim pa, da nam ostane Demokratska stranka tudi v bodoče tako mogočna zaščitnica in podpornica, kot je bila v preteklosti. II. Zbor zaupnikov srnatra za svojo iz najvižjfh državnih in nacijonalnih interesov narekovano dollnost na ves glas protestirati, da narodnoradikalna stranka vlada in njeni eksponenti s političnim mešetarjenjem v svrho pri- dobitve nekoliko tujerodnih glasov, spravljajo v opasno3t naše dragocene nacijonalne pridobitve, ki so nam tern dražje, ker so one edino zadoščenje, ki jih ima naš del naroda za krute stoletne krivice povzročene po na^ih mestih od nasilnega nemško-habsbur- škega režima. S tern nemoralnim poli- tičnim barantanjem sestavlja v opasnost naša severna granica, Ijudstvo samo pa spravlja v obup. Svarimo so- državljane nemäkega rodu naj se ne dajo zapeljati po zvijačnih vabah v pangermanske politične vode. Jugoslo- vani smo močni dovolj, da s pomočjo parlamenta in izven njega kot ujedi- njeni nacijonalni element, zaprečimo vsak poskuz izvedbe take politike, ki bi ogrožala naše nacijonalne interese. Svarimo vlado in Nemce, naj v svoji nepremišljenosti in neprevidnosti ne kličejo nazaj nacijonalnih bojev, ker ti drugaČe končati ne morejo, kakor z iztrebljenjem vseh sovražnih nam ele- mentov. III. Zbor zaupnikov JDS najodločnejše protestira proti zloupotrebi, ki jo uga- nja nad uradništvom režimsko radikal- ska vlada s svojimi eksponenti. Za pritisk, ki ga izvaiajo kompetentna mesta nad uradništvom v voliine svrhe^ za preganjanje uradništva iz zgolj po- litičnih ozirov, ne najdemo Ie besede obsodbe, marveč zahtevamo t.udi, da se krivci zloglasnega režima brezpo- gojno stavi jo pred obtožbo, da jih za- dene zasluSena kazen. Istočasno pro- testiramo, da je radikalska vlada od- klonila v finančnem odboru vse pred- loge za večje izboljšanje materijelnega položaja uradništva. Žbor zaupnikov JDS naroča vodstvu stranke, da omo- goči v Ljubljani na vsak način kandi- daturo zastopniku uradništva, ker je v danih razmerah edino tako mogoče, da dobi uradništvo v novi skupščini vnetega in sposobnega zagovornika njegovih teženj, zlasti v boju za ne- odložljivo sprejetje službene pragmatike. • IV. Zbor zaupnikov ugotavlja, da je JDS z veüki napori, z nepopisnim samo- zataievanjem in podrejajoč eminentne strankarske interese napredni stvari, storilo vse, da bi se omügoci! v Slo- venijt skupen nastop naprednjakov proti klerikalni in radikalni reakciji. Pred vso javnostjo .ugotavljamo, da zadene odgovornost za posiedice ne- popustljivosti ter za to, da se z neslogo jači propadajoči klerikalizeni stranke, ki se iz strankarske ali osebnih mrženj niso hotele pridružiti naprednemu bloku. Pozivljamo naprcdniake vseh vrst, da vodstvom svojjh strank, ki so omo- gočile enoten nastop naprednjakov, izrečejo nezaupnico s tern, da oddajo pri volitvah za narodno skupščino svoje kroglice za demokratske kandidate. Tako je moc;oče, da ne oziraje se na brezobzirnost in špekulantstvo poedinih političnih voditeljev volilci sami rešijo napredne pridobitve zadnjih let ter poš- Ijejo v parlament može, ki so kot člani najjačje stranke in po svoji delavnosti sposobni, da zastopajo interese napred- njakov. Politične vesti. Radlkalsko nemške kandldature na ätajerskem. Iz poučenih virov do- znavamo, da se je pojavila med Stajer- skimi Nemci vsenemška partija pod vodstvom mariborskega Naska in dr. Kupnika, slovenskega odpadnika iz Podplata, ki hoče samostojno v volilni boj. Druga struja obstoja iz zastopnikov nemške in nem§kutarske obrti in trgo- Stran 2. »NOVA DOBA« Stpv. 21. vine, kt je brezpogojno za radikalno stranko, zanašajoč se na dane oblju- be in koncesije, ki se objavijo Sele po volitvah. Tretjo skupinc Nemcev vodi dr. Orosel v Mariboru, ki nadaljuje pogajanja z radikalci. Iz radikalne strani se v tej zvezi postavlja kandidatura fin. min. Stoja- dinoviča kot nosilca na Štajerskem in s srezkimi kandidati kojih imena, ko bodooficijelna, bodo naravnost osupnila našo javnost. Quod licet Jovi... Posvetovanje o voHlni taktikl v Slovenijf. Dne 16. tm. so se vršiia v Beogradu v glavncm odboru radikal- ske stranke^posvetovanja o volilni tak- tiki v Sloveniji. Posvetovanj se je udeležil tudi pokrajinski namestnik Hribar. Dr. Ninčič je odklonil kandi- daturo kot nosilec radikalsko - nemške liste v Mariboru, nakar je ponudil glavni odbor to mestu fin. ministru dr. Stojadinoviču. PravomoČnost pogodbe z ItaJijo. Ratifikacijske listine se izmenjajo da- nes v torek. Paritetna komisija bo imenovana v petih dnch. Naloga itali- janske delegacije bo, da nadzoruje izpraznitev Sušaka, določi definitivne meje med Reko in Jugoslavijo izvede evakuacijo tretje cone. Po uradnih po- datkih se nahaja le 120 karabinerjev, 18 finančnih stražnikov in v Zadru še 20 vojakov. Na Sušaku in v ostali okolici Reke se nahaja en itaiijanski bataljon. Delta in luka Baroš se sma- trata za sporno ozemlje in se ne eva- kuira. Pokrajinski nameslnik Hribar v Bcoxradu. Po-krajinskr namestnik Hrfbar je dospei v Heograd, da poroča o poga- ianji'h z raz'nimi politiCnimi grirpami v SJoveni'ji v svrho podpore radilkalske st ranke. Hribarja je sprcjel Paslč v av- uijenci, izrekel .tnu jc ob'/akmvnje. da ne more priti v Ljubljana. Mriba.r je ponov- rio urgirai razpust Oriune, Vlada in voSHna svoboda. Mini- ster notranjih zadev Vujičič je izdal naredbo, v kateri pravi, da zadnje dni gotove osebe delajo na to, da bi kršile volilno svobodo. Govore in pišejo proti edinstvu države, proti državni ustavi, proti uredvtvi države in celo proti osebi vladarja. Drv.qi zopet si prisvajojo nasilno atribute oblasti, pri čemur napadajo državljane in ustanove. Tudi kažejo skrajno nestrpnost proti državljanom tuje narcdnosti. Tako po- stopanje nasproiuje zakonom in se najstrožje obsoja. Za to zahteva od podrejenih oblasti, da pobijajo vsako nedopustno in protizakonito dejanje. To naredbo komentirajo beograjski listi različno. Predvsem omenjajo nc- zakonito oviranje kandidatov demo- kratske in zemljoradničke stranke. Za nosilca liste v Ijubljanskem okraju je bil potrjen dr. Zupanič. Ako bi dr. Stojadinovič ne hotel prevzeti, pre- vzame dr. Županič tudi štajersko listo. G. Hribar je trdil glede Ljubljane, da stoji nova narodno - napredna stranka trd0R)ca »Matin« z due 16. tm. ¦t^dklaiija franc(Kska vlada vsako pusredovanjc v francosko - nemskern sporu, ker noOe po'pustiti ni'tii za las. Položa.i v Poruhrju ueii;preMien. po raznih me- stvh tVo vec inoixJcntnv. ki \k\ niso itneli občutniili posledlc. Odpor nemškHi urad- U'lkov Jia levem brc?u Rena sc nadalju- je, doci'm s^> mi desnum bre.^u uradnrki poiiekodi že pristaH na skupno delo s francoskhni uradniki. Nemška vlada je pozvala ilastmüke premosovnikov, v Po- ru'hrju, naj brezposeluiin rudarjeni p!a- čajo vsaj poLo-'vicne 'mezde. kar pa M) iindustriiialci odklonili. zielezniški, poštni in brzojavnv promet je v rokah francos- »ki'fi oblasti. Nemčija se pripravlja za vojuo. Na seji francoskeffa scnata 16. tm. je doka- zov'd'l sen eras Pourjceot, o Porenii! in porenskih niostišč brez rezerv. Otvoritey konfereuce o južni želez. nici. Dne !5. tin. se je vrsila v Rimu v prisotnosti zastopnikov Halije. Avstrije, Madzarske in Ju^os-lavije tcr zastopm- kov ddničairjev južne železuiee otvorit- veiKi seja konferonce o južni zeleznici. Doloeili se Iwdo trije pododbori, ki (w- do ¦proiičevali tehnična vpražanja trans- portne carirn.-1. sanitctne in varnostne odredbe tcr finančnc in upravne zadeve ju'/iie želez-nice. Ceüske novice. Občni zbor Sokolske župe v Celju dne 18. februarja je bil izredno dobro obiskan. Razun treh so bila zastopana vsa druStva. Občni zbor je otvoril br. starosta dr. Gvido Sernec z dalj5im nagovorom, v katerem se ie spominjal med letorn umrlih bratov in sester. Nato je podal tajnik br. Čepin poročilo o administrativnem delovanju Župe. Navedel je natačno statistiko vsea je tudi kurjava či- talničnega prostora, kjer je razpoloženo časopisje, v zvezi z nemalimi denar- nimi žrtvami. — Čitalnica se upravi- čeno nadeja, da je naše občinstvo do- volj prepričano o resnem stremljenju društva in da ga bode temu primerno tudi podpiralo. Predavanje v trgovski 5oJI. Tr- govsko druStvo priredi v torek, dne 20. tm. ob 20. uri predavanje v trgovski soli, pritličje, levo. Tema: O kurilnih napravah. Predavy. ing. I. Krulc. Davüne napovedl. Trßovsko druStvo opozarja trgovce, da napravi do konca meseca svoje davčne napovedi, ker ako tega ne store, jim clavčna oblast sama odmeri davke in v tem slučaju tudi ni mogoč priziv, če so davčni pred- pisi previsoki. Darujte knjige za koroško mla- ditio! »Klub naprednih slov. akademi- kov« v Celju je pričel zbirko knjigza ustanavijanje in izpopolrtjevanje knjiž- nie, namenjenih slovenski koro5ki mia- dini. Pred hotelom »Union* na Kre- kovem trgu v Celju bo postavljena nabiralna skrinjica za knjige. V času, ko skušajo na^i narodni nasprotniki pridobiti si srea naših najmiajših, pre- bivajočih ob meji našega naroda» so slovenske knjige neprecenljive vred- nosti in vrSijo važno nalogo, da tvo~ rijo oviro poskusom denacijonalizacije na5e mladine, ki je v toiiki meri iz- ročena volji naših nasprotnikov. Dol- žnost vsakogar je( da daruje vsaj eno slovensko knjigo, dobrodošie so pred- vsem tudi knjige nabožne vsebine, saj se v šolah v Koroški podučuje edi- nole verouk v materinem slovenskem jeziku. Skoro edino sredstvo, ki nam je dano, da ohranimo korožko mladino svojemu narodu, so slovenske knjige. Kakor ni bilo delo »Gosposvetskega zvona« v Ljubljani brezuspešno. tako naj bi doseglo naše delo tudi v Celju in vsej njegovi okolici največje uspehe. Knjige se pošljejo lahko tudi na nas- lov: Ivo Erhartič, teh., Ceije, Cankar- jeva. cesta 9., II. nadstropje. Darujte vsi ! »K. N. S. A.« v Celju. Celjsko pevsko društvo ima &v«i rodni občni ztoor v sredo due 2\. febru- arja t. l. v mali dv«ora:ii Narodnega do- ma ob 20. uri. Dneviii red: 1. Poročilo fiinkcijonarjev, 2. Volitve novega Kid- bora, o. Slučajiiosti. K polnoštevilni \\(.\<.'- ležbi vabi vse Clane, pevke in pevce, ka'kor tudi one, ki bočcjo k društvu pri- stopiti, da se ob prfliki občnega zbora javijo za pristop. V smislu §11. društve- nih pravii se vrši, ako bi bil prv: obc-.ii zbor neskiepeen, eno uro poznek driigi občni zbor v istem lokalu z istim dnev- nim redom, ki sklepa brez o/ira na šte- v:lo navzočih članov. — Odbor. lz državne službe. Upokojena sta gg. rudarski svctnik Baltazar Baeblcr in Ivan Pavčič, rudarski asistcnt tukaj- ' Šnje državne cinkarnc. Daroval je neimenovani za Celj- skega Sokola Din 100—; za dijaSko kuhinjo Din 50' — ; za Or-ju-no Din 50'---. Denar se dobi v upravi »Nove Dobe«. Pustni čas — čas veselja je letos, kakor je bil kratek in pri nas v Celju prav tih, vendarle združil 47 mladih parov, kar je za celjsko faro izredno veliko. Želimo vse sreče in upamo, da jih drugi pust že ne loči, kakor to že v modo prihaja. Društvo stanov. najemnikov opo- zarja, da se bo vršila prihodnja od- borova seja v sredo 21. tm. ob pol 7. uri zvečer v klub. sobi hotela »Balkans Vse odbornikc, kakor tudi prisednike se naproša, da se zancsljivo udeleže točno seje. Aretirani sta bfli v soboto neka Jozefa Stropnik in Marija Romiš radi vlacugarstva in javne prostitueije. Sokolstvo. Sokolstvu! Stojimo v sredi najljutejšega vo- Hlnega boja, ki vihra v naši državi. Sokolstvo mora tudi v tem besnem političnem vrtincu vztraiati na načelih, ki smo jih ponovno izrazili na glavnth skupščinah Saveza. —Tudi mnoge čla- ne sokolskih društev so razmere poteg- nile v politični boj. V tem trenutku pozivljamo vse članstvo, nai zvesto in odločno čuva naša üacela, ki jim vei- jave in avtoritete ne sme izpodnesti nobena nepreudarnost in strast! Kot Sokoli čuvajmo sokolsko cast; branimo, kar nam je bilo vsekdar sveto; delairno po načelih, ki smo jih opetovano soglasno in brez odpora odobrili ! Kar je veljalo v dobi mirnega dela, mora tembolj veljati v burnih sedanjih dneh ! Politika rnora od Sokolstva stran ! Niliče naj se v politični borbi ne dotika naše organizacije ! Oni bratje pa, ki jih je zajel po- litični vihar. naj se zavedajo, da so tudi in vedno Sokoli in ne samo politiki! Sokolskih načel ne smeio zatajiti nikoli in pod nobenim pogojem ! Tudi v tem O2.iru stojimo na straŽi, ker Mc dovoljujetno, da bi katerikoli stranka aii oseba našo nepolitično in vsenarodno organizacijo zlorabijaia v nesokolske namene. Stojimo na straži v prepričanju, da je Sokolstvo tudi bojna organizacija, kadar je treba braniti obstoj in svobodo naroda in domovine in čistost narodne misli ! Zdravo ! StareŠinstvo Jugoslovanskega So- kolskega Saveza ! Turistika in sport. Vsem n- gometašem ! Vabite se na sestanek nogometašev, ki se vrši v soboto 24. februarja 1923 v klubovi s:obi hotela »Balkan« ob po! 8. uri zv. Drsalna tekma S. K. Hiiijie. Skoro neopaženo je ostalo naši javiKKstK da &e ie vršrla v nedeljo v Ljubljani prva tek- ma v imietnem drsanju. Bivši svetovni prvak v umetnem drsanju dr. (Hlben Fuchs, ki je vodil tehničaio tdcnie. je ti- sla-novH ob tea prili'ki kot prehodno darilo iirasno vazo, katero di^bi oni, ki je tri- krat zaporedama zmagovalec. Za ivas L'eljane je posebno zanimivo, da se k od izven Ijubljanski'i klubov udeležil te tekme samo K. |Jolo Schwaib od S. K- üelie. — Tekma, ki se j« pričela ob S. i;ri zjutrni, je privabüa na drsalisee 5. K. Jlirije !)r.:c.:i-;::je števiiu ijiibiteljcN spor:;i. ki -^ z zauimanj^ni sledili kras- nemu drsaiiiu rekma^ulcev. kezulttU iekme jo .M.edf:/;.: Scnijorii: ]. Viktor vj'ck (Hirij'-i) ,:97 ,>d 75(» doscgiji.vih joCk. 2. Polo Schwab (S. K. Celje) 367 in in po! točkc. 3. tnž. Stanko BK)iidek (Ilini- ja) 297 lock. Juniorji: Doseirljivih tocJc 252. 1. F.HKclbcrt Wisiak (Iliriia) 176 m pol točke. 2. Ljubo Vidmaier 172 lock. 15iv.ši svetoviii ]>rVak dr. Ciilbert Fuchs ;•.: za'kljucil tekmo s petminutnini prostim drsanjeni. — Oospom Polo Schwab, ki je 7.c pirdlansko leto dosceel na drsaini tekmi na Hledu prveustvo v skupini juiw- orjev. je tudi na nedetiski icknii Oastno z:»stoj)a-l S. K. Celje. Jutro od četrtka je priobälo o njem slcdečo laskavo occno: Mladi Celjan Schwab, leta 1921 prvi v sku- pini juniorjev, priden in elastičen, kažc prirojen talent. Pobvalno inoramo omc- nlti njegov lep napredek. Vsled izredne Sto »NOVA DOBA« Stran 3. prožnosti in gibčnosti ga lahko uvrsti ir.o med naše najbolj talentirane dr- ss:cc. Ako bi imel priliko za Syste- matiken trcning, ga bomo vidcli v nekaj sezonah sigurno ined prvimi drsalci Jugoslavije. K tern« bi še pri- pomnil, da so tekinovalce Ljubljancani vedno treniraü pod vodscvom q. dr. F:schsa, dočini je moral g. P. Schwab v Cclju sam trenirati. Posledice tega so SG pokazale v šolskcru drsanju, v prostem drsanju pa je brezdvornno prckosil vse sotektnovalce. G. Schwabu častitam na krasnem uspehu in pre- priCan sem. da ga lahko na prihodnji ickmi pozdravim" kot zmagovaica. Fran N. DopisL Iz Zagreba. Večina državnih praz- nikov se tu vobče ne praznuje, ne vem zakaj ne, eni pravijo, da v da- nagnji Jugoslavs sploh ne moremo irneti jiržavnih praznikov, drugi zopet, da smo zarobljem. A pustni torek, eden največiih svetkov, to pa to. Po- poldne so bili uradi zaprti in ljudstvo se je zbiralo v velikih množinah po vseh ulicah. V zacetku sem mislil, da se zopet pripravlja kaka demonstracija; prijatelj, kateremu so zagrebške raz- mere bolj znane, mi je pojasnil, da se gre le za običajni pustni korzo. Opa- zoval sern celo proslavo v najboij ob- Ijudeni llici. Za vsakim oglom šotori po5ni konfetov in korijandol, po ulici sami nebroj kolporterjev, ki so raz- pečavaii mesto časopisov le konfete. Tudi par vozov sem videl, dovažali so Sotorom konfete, ni se bilo bati, da zmanjka municije. Lahko si mislite, da je po teh pripravah re& izgledalo kakor v vojski. Staro in mlado obojega spola i-e stresalo iz omotov na levo in desno, Kakor je priSIo. V zrak:.?. so bili ce!i ob'aki teh konfetov, nikarnor nisi, mo- gel videti, ulica pa čez in čez prevle- čena s korijandoli. Sicer je cell dan naletaval sneg in na blatnih tleh ie bilo polno večjih ali manjših luZ, pa vse to ni niti najmanje škodovalo iz- vrstnemu razpoloženju. Vsaki maski je veselo občinstvo prirejalo burne ova- cije. Zvečer so se napolnili vsi lokali, povsoci, tudi v najzakotnejši gostilni, je oila veselica. Music-Hall, ki je dan na dan okupiran po raznih društvih za zabave in plese, je privabi! toliko ljudi, da je bila gnječa, kakor na RadiČevem shodu. Vstopnina za osebo, kakor pri vsaki elitni prireditvi, je znašala 400 K, loža v predprodaji 600 K, razven tega pa še vsak sedež v lozi 400 K, tako da je stala n. pr. loža za pet oseb 8000 K. Vkljub temu so bile vse lože že celidan popreje razprodane. Umevno e, da so bile tudi cene jestvinam in pijEČi visoke. Steklenica Sampanjca 1500 K, pa vseeno se ga je popilo več kakor vode. — Draginja v Zagrebu je sploSno znana. Gostilniške cene raz- rneroma niso previsoke, dražje so druge čivijenjske potrebščine. Za skromno sobico, opremljeno le z uajpotrebnejšim pohiStvom, brez nostreZbe in razsvet- Ijave, plaČLijem 3000 K mesečno. Sta- novanje (prazrjo seveda) obstoječe iz 4 sob in pritiklinami na Sajmištu v novi hiSi stane 20 do 30 tisoč kron mesečno, poleg tega pa moraš plačati posredovalcu visoko provizijo in stanovanje za par let vnaprej. To je na prvi pogled neverjetno, vendar je na žalost resnica. O stanovanjski bedi ni govora, samo denarja je treba. Pa ne samo v pustu, tudi drugače ie živijenje v Zagrebu veselo in živahno, Eni sicer zdihujejo in tarnajo pod pri- tiskom neusmiljene draginje, vendar imajo pri tern zopet drug! tern vefjo korist. Gostilne in kavarne so vedno polne, skoro v vsakem najmanjšem tokalu najdeš zvečer godbo. Policijska iTVer°*b dveh> dobiš Pa tudi P°zneJe- karkoli 2ehs. Promet je vsak dan večji, iujct pr.hajaio v vedno veqem številu. Tramvai vedno po|n> pa to ne moti, faj te JT* fÜakar za Par kovačev kamor hočeš. Tudi avtomobil ima5 na razpolago. Za 800 kron se smeš vsesti nanj, za 1600 kron te pa 2e pelje par kilometrov. Novic je v Zagrebu vsak dan dovolj. Če že ne ubijejo par ljudi, jih vsaj oropajo, vlomov in tatvin je neSteto. Najbolj zanimivi so pa vendar sarnomori. Pred nedavnim časom je sedmorica končala na ta način, da so so se vrgli na raznih krajih pod vlak, Precej se jih je postrelilo, dva sta sko- c»U v vodo in eden je v samomorilnem namenu 14 dni skakal pod tramvaj, pa vedno brezuspešno. Ves obupan se je podal nato na hribe in do danes ga niso naSli. Ljubosumne devojke pa pijejo lysol. Za volitve so velikanske priprave. VeČina strank, med njimi Hrvatska zajednica, se je uklonila Ra- dičevi volji, vrgli bodo 18. marca vse krogljice v republikansko Skrinjico in 19. marca namerava Radič proglasiti republiko. Še bo Spas. Narodno gospodlarstvo. BMELJ. V ()• štcv. »Saa/or Iio])icu- & Brünier Zeitung« bcreino -uastopna elan- ku, katcra bosta zanimaia Kotovn iudi iia'Se hmeljarje. r:vo: »Razne okolišcine zii'hranjujejo ali celo popolnoma ovirajo prcxlajo hniclja, prid-o'kuieffa v ČSR. Iz- voz v Nemeijo je sedaj zarudi paöca markt1 neizvršljiv, v Aiigliji zabranjuje držav3ia limejjska koiilrola uvo/, tnjega limelja, Amerika Pa zaradi prepoveci alkoholniti pijač lie prklc v postev ?ii I'tanciLia jc vslcd aneksije Alzacije m Lotairingije s hmeijem preskrhljena. Vr- !iu temu se vedno zinanjšujo \'pora*>a hmelja zaradi vedno boi.i ¦oinejenega «z- cieiovanja .piva. Hrneljarji v CSR. si mo- nno vsled tcga prizadevati, da svoüo svetovno zna'no marko še xbol-jsujejo, d i huielj pravilno obirajo, siisijo. basajo in da sploh z oforanwn hmeliern vceo pravitlno ravnati. Odposlanstvo hm. društev je p.rosiit) te dni pol.i. ministra, naj se iista/iiovi hinoljsko Doskusevali- šče, kar je minister obljubil sioriti x naj- k raj sem časti.« Alinister za poliedclstvo in rihnr- slvo v Londonu ie razi)oslal wsem hine- ljarjem okroznico. v kateri jiim svetuje, xe siddaj vse potrobno ukreniti, da se bo vsled skröenia pivskega konzunia, skr- eilo tudi s hmeljem zasajenw zemliižOe. Ceiiijo. da ziiaša sedan.ii konzimi piva komaj polovico predvojneji'a. Direktn! tovorni vlaki za trgovi- no. Kakor ima žc >Zveza industrijeev- svoje direktne tovornc vlake za večje postajc južiio od Zagrcöa, namerava se ustanoviti iste tudi za potrebe trgo- vinc, ki bi vozili tudi v ami kadar je protnet sicer zaprt. Da se more to doseči, so potrebni točni podatki, ko- liko in kakšfic vrslc blaga pošiljajo posarneznc tvrdke v te kraje. V poštev pridejo ic vagonske pošiljke, kakor tudi nabiralni vozovi Spedicijskih tvrdk. Podatki naj sc čim prcje pošljcjo na Greniij trgoveev Celje. Dviganje nemške marke. NemSka marka si je v zadnjjh dneh precei opomogla. Berlinor Tagblatt razlaga vzroke in pravi, da je nemSka drŽavna banka vrgla na tr.ee precejšnjo jnnoži- no deviz, ki so ji ostale, ker že dalj časa ne plačuje država nikakih repa- racij. Najlepše pa je, da tudi Francija pomaga indirektno dvigati nemško marko, ker potrebuje za zasedbo Po- rurja dnevno cca. pol milijarde mark, za rekvizicije, place vojaStvu, upravne izdatke itd. V Porurju samem ne more dobiti dovolj mark in tako je Francija prisiljena jih kupovati na tujih borzah, kjer je že precej zmanjšala množino nemškega denaria. Vzorčtil velcsejiM v ßudapesti. V BiKlapešti se ho vršrl utl 19. do 2H. mar- ca t. 1. IV. vzorčni vclescjm. Za blago nameiijeno na velesejin kakor tudi za o- 'biskovailce bodo zagotovl.ien.e- najvcčje uiSodnosti. Interesentcm daje pojasnila 'Trgovska in obrtnLška zbonrica v Buda- Jules Lemaitre: Kralji, (Dalje.) Ostala jima ie le še mala svota in nastanili sta se v majhni hiSi v okraju Champs-Elysees. Mesec dni sta iskali ure za glasovir in obiskavale sodeželane v velikern Parizu. Brezpo- membni in ponižujoči obiski, kjer se jima je samo obljubovalo in dajala suha miloščina, Dragulje in dragoceno obleko sta prodali ter ostali ubogi pu- stolovki. Ni jima preostajalo drugega, kakor da sta najeli stanovanje v pri- prostem hotelu. Frida se je takoj uživela v novo priprosto življenje, ni pogrešala raz- košja in bogatih hotelov. Opravljala je dela v kuhinji, urejevala obleke in nekaj perila, kar ga je §e östalo. Po- rabila je zadnji denar, ki ga je izku- pila iz prodaje reda svetega Vladimirja, častitljive dragocenosti, ki jo je nekdaj podaril princ Kariskin. Orofica pa je čitala po svoji star» navadi, da bi tern lažje pozabila nekdanje srečne dni. Enaindvajset dni sta že stradali. v Grofica, sključena v kotičku sobe, je brala »Skrivnosti Pariza«. Frida pa je blodila po ulicah. Noč se je približala. Mimoidoči so jo zbadaü s pikrimi, raz- žaljivimi besedami . . . Cutila je v sebi silen odpor proti tej družbi, v kateri bi človek umrl vsled pornanjkanja, ker bi se nihče zanjo ne brigal. Or.a Jepa, bi v svojem ponosu ne mogla nikomur nuditi roke .. - Zaničevanje do teh ljudi ji je vzbu- jalo neko mistično veselje. Nepoznana sotovarišica je toliko drugih žrtev. Razne misli so jo navdajale ... Spom- nila se je raznih dogodkov, na male nemške deklice, ki so jo obdelovale s kepami, na mučoništvo njenega deda, na lačne važčane, o katerih je slišala pripovedovati v svoji miadosti . . . Mislila je, da ji bo umreti, njeno sree se je topilo grenkega usmiljenja za brezštevilno in sveto družbo trpečih vseh krajev in stoletij. Njene moči so pojemale. Noge so se ji šibiie, v glavi ji je šumelo. PriŠla je vendar do hiše. Na stopnjicah je srečala Črno ob- lečeno žensko, ki se ji je umaknila, da je šla iahko mimo. Ta žena je bila grda, a kljub temu je izražalo njeno obličje dobroto. Po- dobna je bila priprostim pobožnim starkam. katerih oči so izračale od- ločnost in ljubezen. Frida je stopala le s težavo po stopnjicah, oprijemajoč se za držaj. Žena jo je nekaj časa opazovaln, nato pa je skočila za njo in ji stisnila v roko be! novec, mrmrajoča ji z debe- lim glasom: »Prosim vas, prosim vas !« OdŠla je nato po stopnjicah, ne da bi pustila niladi deklici do besede. Bila je Avdocija Latanief. Pred osmimi leti zapletena v afero princa Kariskina je zbežala v Pariz. Stanovala je v isti hiši kakor Frida. Njeno sta- novanje je obstojalo iz dveh sob, o- premljenih z navadnim pohištvom. Drugi dan se je Frida informirala o dobrotnici ter se ji je prišla zahvalit. Pripovedovala ji je svoje življenje. Avdocija je biia vsa ginjena, ko je slišala, da je Frida njena sorojakinja. Ko je zvedela, da je Frida njena vnukinja, jo je materinsko objela. »Otrok moj«, je rekla stara revo- lucijonarka, »govoriti hočem z vojvo- dinjo«. Bila je prijateljica Avdocije, ta nemirna in teatralična vojvodinjaMont- cernay, za katero se je zanimai ves Pariz. Nazadnje se je začela baviti s slikarstvom in pesnikovanjem, kar pa ni posebno izvrstno izpadlo Žrtvovala je nekaj milijonov za sentimentalno politiko in demokratični eva.ngelij. Po- svetila se je popolnoma filantropiji, zidala je sirotišnice in dobrodelne za- vode, obiskala reveže in jih podpirala. Avdocija se je sešla z njo v stano- vanju neke bolne žene. »Ona je moja prijateljica«, je rekla Avdocija. »Ne verjame rada takoj, ven- dar pokaže dobro voljo«. Bodisi po protekciji vojvodinje, bodisi vsled posredovanja Avdocije, ki je hodila skoro celi dan po mestu, živela skrivnostno življenie in imela, Bog vedi kako, zveze z vsemi mogočnimi ljudmi, je Fiida dobila nekaj ur za poučevanje nemSčine in glasovirja ter zaslužila, da se je skrorno živela. Spo- znala je teste od enega konca Pariza do drugega, male hlebčke kruha, ki so ga prodajali na trgu, postaje tram- vaja. Bila je ponosna, da zasluži s svo- jim delom. Počasi so se spremenili vsi utisi, ki so prihajali v njeno du5o v milosrdje in ljubezen. (Dalje prihJ Dnevna kronika. Obsodba klerikalneKa diviaštva v Mariboru. I'Jne 16. tin. so vabi'li velikan- ski rdeči plakati mariborske Orjunaše na maiiifestactjo proti divjaškemu |)i- saoiju kleri'kalne »Straže«, ki dan za dnevom napam, ki je doliazal. da je v Marrboru eriotna froai- !a proti kierikahiemu prosiasivu. Ob na- bito polni dvorani NaTodnega donia je otvoril zborovaiije predseidniik maribor- ske Orjune uredni'k Reliar, ki je prote- stiraJ proii 'brezvestneniii liiijska.njii »Straže« zoper državi in liarodu zve- ste državJ/jane. Dr. Snuderl je obsouil unpaid »Straižinega« urcdnika Žebota na dr. Reismana, ki je marljiv kii'lturcn de- lavec. Taki prostaški unpaidi, je i/Javil, zuaičHo mondni raz.kroi strauke. V is- te m smisiti jc govorll odveinik dr. .lane. Dr. Rei.sniaii je buruo pozdravijen ob- r*vAo7Ä\ iKMiien Orjuiie: Odl'jena lx>rba za 'idejo jnffoslova-nskega. edinstva in «bmejna strata narodiie casti! in pose- stva. Nato k preds#dnik zakljucii zba- riivanje. Odkup privatiilh po$tn!h postaj. Ministrstvo poštc in brzojav.; je skle- nilo, da se v bodočc vstavi v vsako- lotni proračun poscbni znesck za od- kup postnili postaj, katerih üg nahaja v naši državi šc okoü 600 v privattiih rokah. NemSki imperializem. Pred krat- kern so sluSatelji berlinske univerze odkrili spomenik svoüm tovarišem padlim v svetovni vojni s tem napisom: »Victis — lnvictis — Victuri«, kar znači v slovenščini : »Premaganim toda ne uničenim. oni, ki hočejo zmagati«. Pa se najde še ljudi, ki verujejo v dobro voljo Nemcev, da se ohrani svetovni mir. Pogreb Ljubivoja Cvitaša se je izvršil ob veliki udeležbi zagrebškega prebivalstva. Vlado ie zastopal pokra- jinski namestnik, invalidsko udruŽenje pa je bilo zastopano po velikem številu invalidov. Minister dr. Rašin na smrtni po- stelji. Dr. Rašin je od Časa do časa pri zavesti. V sanatorij so priSü tudi trije ministri, da izroče pozdrave bol- niku. Dr. Rašin je izrazil Željo, da bi mogel z njimi kmalu sodelovati. Ko so ministri o polnoči zopet prišli, je bil dr. RaSin že brez zavesti. Pri njem se stalno nahajajo njegova žena, hČerka in sinova. Zdravniki so izgubili vsako upanje. Dr. Rašin je izdal proglas na narod, katerega so ministri, ki so ga obiskali, vzeli s seboj. Po mnenju zdravnikov je dr. Rašin primer redke življenske energije. Obtok krvi je skoro docela ustavljen, spodnji del telesa je mrtev, vendar pa možgani še delujejo. Žlvinski Sejm! v Mariboru. Po- krajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, je zopetno održavanje rednih Živinskih sejmov v Mariboru dovolilo. Redni občni zbor Društva drž. pJsamJških uradnikov za Slovenijo v Ljubljana z običajnim dnevnim redom se vr5i dne 4. marca ob pol 9 uri v Mestni posvetovalnici. Člani se opo- zarjajo na §§ 16 in 18 društv. pravil. ToČen spored je razviden v prihodnji številki »Naš. Glas-a«. Pravi minister. V neki filozofski arabski knjigi iz 12. stoletja čitamo, kakSen mora biti pravi minister, pravi: »Niegova zunanjost mora biti pri- kupljiva, njegovo telo zdravo. iNjegov razum si mora hitro zapomniti tuje govore. Znati mora dobro govoriti in biti doma v vsih znanostih, zlasti v matematiki. Predvsem mora ljubiti istino, dobro je, če je vesel; a ne sme biti klepetav. Hraber in vstrajen pravi minister mora izpeljati vsak svoj načrt do konca. Njegova hisa mora biti od- prta vsakemu, blagajna darežljiva in oko pazljivo, da čuje vsako novost. Njegova edina želja mora biti slava vladarja in ljubezen podložnih«. Danagnji čas ne stavi takih zahtev, vsled katerih bi marsikatera država ostala brez ministrov. Zahvala Podpornega druStva sle- plh v Ljubljani. Prejeli smo še na- dalje: Kind Fr. Din 48. Češčut, Tr- bovlje, Din 80, Tenente R. Din 37'50, Neimenovana Din 25- Rodbina Knifi- Ceva Din 50, Izobraž.inzabavnodruštvo »Kranj« v Kranju Din 41075, Legat, tu, Din 30, Pollak Pavel, tu, Din 100, Pečnik, Brežice, nabrano Din 284*50, Povodom smrti J. Drvote Jeho Kra- janka z geslom : »Krasne bilo med Slo- vinci. Bežte domu, komedije ie kon- Čana« Din 100, Ortalič Or., tu, Din 100, TavČar Al. Din 25, Obitelj KoSenina Din 50, Neimenovana Din 100, Črtežnik Marija pri Fajmoštru, tu, Din 300, ve- sela družba v Prevojah povodom bla- goslova hiSft Din 275, dr. Papež Otm. Din 50—, Rodbina Pretnarjeva Din 100, R. Lukman Din 50, člani prJdob. kom. tu, Din 40 in RabiČ Jan., Mojstrana, _Stran 4.___________________________________________________»NOVA D Ü B A «< ______ Siev. 21. Andre Theurict: Sveti Miklavž. i. »Gaspod ravnatelj, sprcjmetc-Iii go- srx) F3K>uct?« jc vprašal uradiii silica in ponižuo napol odprl vrata sobe. Ravnateljeva soba ie prost or mi, vi- soka, stroRa. okni zastrti z. za- stor? \7. /elcncKa dainasta •prevlečenitni. stcnaini im mehkimi stoli iste barve. poljcami za a'ktc in knji/nice iz maha- :<()Tirja. V skrbno povoseeuern parketu se vidi ko v zrcalu mrka siinctrija tell uradniih mobHij in ojilodalo na kaminu kaže z is to natanonostjo sliko suhopame stenskc lire iz crncga mar-morja, obekuna Iz tl'vch bronastih svetilik in dvo.ic po- z hie en in svcčnikov. S brbtom protf peči je ravnatelj Hubert ßoinvillc pri \r tern .slu- eaju se bojim, da. ne homo moglr niče- sar storftii za vas ... Ima mo- nrnogn tic- srečniih Ijudi' podpiriiti:, ki nimajo niti penzije«. »Stojk1, gospo'd!« .ie vzkli']Spo- /nal sem to na vašem naglasu.< »Ha, gospod, sern iz Argonije... Kaj, vi ste spoznato moj iiaglas? Mfslila seni da sem se ga že odvadila, ko sem potovala Po vseh delih rninciie, ko kak krovšnjarček.« Z rastoei'iri sočutje-m gleda ravna- telj to ubogo ura.dnilsktj vdovo, ki jo je ni'Oican veter odtrgal iz rodiu-ga gozda, in vrgel v Paris ko suh list, ki ga je dol- go easa kotaJ.il vo bednih stezah biro- kratskega življenja. Cutil je, kako se mu polagoma mehea njegovo urad'iio' sree in odgovori smehliaii1. se znova: Jaz sem tudi iz Argonijc\ in sem dolgo easa prebival po'eg vaše vasice, v Crermontu .. • Torej, gospa, Ie po- gum.... Upaiu. da dobite podporo, ki jo želite ... AM ste mivJdH svoj naslov?« »Da, gospod, ulica Saute, \2, poleg kapueinskega- sa'inostana ... Fskrena hvala; odidem veseki vaših balgili be- sed, in vesela. da sem n;;is!:i sodezela- na ...« in nied neiiroj pokloni je stara da- mo odšla. TaJi'Oj potem, ko jc izginila «ospa Blouet, vstanc ravnatelj in pritisne eelo na ofcno z Vazgledom na vrt ministcrija. Todai on ne gleda na vrhove na pol go- lih kostanjev; njegovo oko jc postals sanjavo in zre dalje ... zelo daleč, tja, proti vzhod'ii, erez planjave in kredaste grijče Champagne, do dol'ine, naslouje- ne ob veli'k gozd, z mirno rcko', ki vali svojo rumeno vodo skozi vrsto lopon ob vznožju starega mesteea s str^hanii iz rjave lopeke.... Taiin je živel kot dete. t.ia sc jc , ruii vsa'ko leto o poCitnicah. Njegov oee. sodnijski pisar, je živel tarn skromno in bed'iio življenje mešeana brez prc- moženja. Vzgojen v i>omanjkanju. od nialih nog navajen na natan^no m i>c- U'moirno delo, je Hubert zapustii ta kraj z dva-jseiimi lefr in se ni: več vrnH do pogr^iba svojega očeta. Izredno nadar- jen in žclezne volje. nctiuioreii dtlavcc jc hitro napredoval v nraidu. ßiti rav- natelj z 38hni leti.. jc izjuna v uradneiu napred'ovanju. Strug. toOen, rezerviran in ul'jiiiden. vesč za-konov. pr'haia v mini- ste n'S ob desctili. ne odide pred šestmii in vzanie dela s seboj. Ker jc bolj sa- mo-svoje narave, o^prav mehkega srea. ga i'linaj.o za /.akrknjenca. Zahaja m:..Upošte\anja vrcdne okoliščinc ¦— do- voliti — « potem pozvoni shugj in poslic ::>.\it podpredsednrku podipor. (Dalje prihodniič.) GUMENE PETE in GUHENE POTPLATE centtjo In Irajnlf« so kakor usnenet Najbolje varstvo protl vlagi I ntrctsca! Za popoldanske ure se išče absolnentinja try. oli nicsc. Sole k dvema deklicama. Nadziranje in po- moč pri nalogah in učenju. Naslov v 337 upravništvu. 2—1 I! FOBHUIIT dobavlja 8—4 ZAGREB, Bogoviceva ulica br. 3. Brzojavi: Gradivo. Telefon .S55. nabrano Din 518. Zahvaljujemo se tern kakor tudi vsem ostalim p. n. daro- valcem, ki jih žal radi prostora ne moremo osebno navesti. Srčna hvala tudi vsem uredništvom, ki nam blago- hotno brezplačno priobčtijejo nase no- tice. Priporočajoč se še nadalje vsem dobrotnikom slepih beleži z odličnim spoštovanjern - odbor, Težka železniška nesreča. Želez- niški most preko reke Elvaler v Mali Aziji se je zrušil v trenutku, ko je vozil čez tovorni vlak iz Smirne v Angoro. Osem vagonov je padlo v reko, ubitih je bilo tudi nekaj ljudi. »nštruiram italijonščllla! 1 Naslov v upravi lista. Družabnik skapitalom, želi pristopiti h kakšnemu pod- jetju z osebnim sodelovanjem. Ponudbe pod ^Kapital« požtno-ležeče Celjc. 1 mladi voljčji, čiste pasme, s plemenskimi listi, so za oddati pri Em. Supanc, Rogatec. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Llc. Edvard šlmnlc. Somostoien ftörespondenf zmožcn slov., nemškega in hrv. jezika ter vseh pisarniških del, želi primernega mesta. Ponudbe pod »1. B.« poštno-ležeče Celje. 1 OPONIIN. Opominjam vsacega, kateri o meni neresnične stvari razširja ali govori, da sem v slučaju ponovitve primoran proti dotični osebi sodnijsko postopati. Hugo Schmidts tpgovec Gosposka ul. 37, Celje. Laborantkinjo ki postane po gotovem času učenja lahko definitivna, išče državnabakterijološka sta- nica v Celju. Domačinke s primerno pred- izobrazbo naj se javijo pri žefn stänke v bolnici. 3—1 Isče se uciteljica za glasovir, za dve početnici. Naslov 332 v upravs. 3—1 ==jn vt D. ODCIDSTVU oaznaDia umetniski atelie rz- J . n. ČEftfiE, Oelje ] Ljubljanska c. 10, da izvršuje oljoafe slike za isfo ceno kof nauadne, pouečane po vsaki fofografiji oa podlagi moje iznajdbe, ki je bila pafenfirana pred Ieli v večjih državah. Se priporoča z odličorm spoSfouanjem A. CERNE, uraefDi slikar in fofograf. SALAME prve vrste nova roba povsem zrela I se dobiva povsesid! i I. hw. fuornica salam, I siihep mesa in masti ! M. GasrilQvic I sinovi, d. d. ! Pelrinja* VSTOPNICE za razne vesel^ce) gledal. predstave, koncerfe in druge prireditve se dobe v vsaki miiožini blök (1OO Ifsf.) paglniran W* po 3 Dln ^Wl v Zvezni tistearni v Celjii Majvečje, domače eleMrotehnično podjetjei ELIM driižbc za BlBhtFotehnillno industrijo d. z o. z. E.lin gradi elektrldna oentrale in omreriaj FllVl proizvaja in dobavlja wae el«ktrl*ne atrojc in ¦-"¦¦¦ elektrotehnlčne aparate in izdelkaj |T|Sb« projcktira brezplačno vm naprave in oarate, ¦¦¦¦¦¦ ki ao w «wezl z claktrfko. 132f 25_25 Tehničnc pisarne In ataloffe: LfnbDana, Dunajska cesta, Marlbor, Vetrinjska ul. 11. Palaüe. LJablj. kredltne banke. j-^-iir.n_rij-iri-ir'/u-isi_n.ij-j-.-.-ju_rj-j-j-L-