vsak Jan rasen sobot, in praznikov* ^A daily except ^ g^jday« and Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N. >NE PODPORNE JEDNOTE 000000000000000 0000000000000* 00000000** Uredniški in upravnlškl proatorl: 1667 South Lawndalo Ava. n Offloe of Publication: MST South Lawndalo Ava. Telephone, RockweU 4104 P-YEAR xxxnr.- liata Je 16.00 Enterad m Moood-clMB et Chicago. Illinois. January M. UM. at tha . the Act ol Ooncraaa ot March «. im. CHICAGO. ILL.. PETEK. 13. NOVEMBRA (NOV. 13). 1342 Subscription 36.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER US angleške Prodiranje se pričelo po kapitulaciji franco-slce oborožene •ile v Alžiriji in Maroku. Glavno mesto Tunisije tarča bombardiranja ¡z zraka. Admiral Darlan pozval poveljnike francoake bojne mornarice v Toulonu, naj se pridružijo zaveznikom.—Ameriški leUlci napadli japonska vojaške transporte.—Rusi razbili 23 nemških bojnih letal v napadu na letališče OB d on, 13. nov.—Mogočna liska in biitska armada je prodrla 75 milj daleč in «bližala Tunisiji, kamor so ■u transportna letala prlpe-I najmanj dva tisoč vojakov/ Ita bojna letala podpirajo tanje čet in mečejo bombe Lične vojake, ki so dospeli fis, glavno mesto Tunisijp ¡¿jsko poročilo iz Vichyja y da so francoske topniške ¿je sipale šrapnele na brit-bojna letala, ki so bombardi-iTunis. Lriške in britske čete so kle do Bona, strategičnega ti v Alžiriji, ki je oddaljeno al) milj od Tunisije. Poro- [ki pa še ni uradno potrjeno, da so prvi vojaški oddel-udrli v Tunisijo. tiral Jean Darlan, bivši po-francoske oborožerie sile, ftik ameriških čet v Al-po radiu apeliral na po-francoske bojne morns-i Toulonu, mornarični bazi ?mskem morju, naj ta-lejo z bojnimi ladjami v Mnjjo in sg Kld^Up toni. On je prej izdal po-pneoskim četam v Alži-I Maroku, naj odlože orožje Kiodajo. inglon. D. C., 13. nov.—• I ični department poroča, »meriški letalci napadli ja-| vojaške transporte v za- |sn delu Pacifika. Bombe, jih vrgli, so potopile se- Iransportov, tri pa poško- k 12. nov. — Ameriške »odiraj«i naprej preko Al-proti Tunisiji in dospele do Aumale, ki je oddaljeno 60 milj od Tunisije. Iz mesta vodi cesta direktno Ijinsko Libijo, kafnor so fili ostanki razbite Rom-armade iz Egipta. fečilp pravi, da Hitler in •lini pošiljata vojaške čete ""'jo. Transportna letala ¡jP*IJala vojake v Tunis, Sl-m Bizerto. Druga vest I da so se italijanski pobiti izkrcali v Tunisiji. Cilj »h in zavezniških operacij •»»fijii Hizerte, glavne fran- ■ntomarične baze v Tuni-k Sredozemskem morju. Ta «Ijena m milj od Tuniaije, PPmeMa Tuniaije. Ako pvezniki zasedli to bazo, pahko uprizarjali letalske f ";i italijanska mesta P1 Siciliji. F^l J. an Darlan, bivši vr-Iprivc-IjTuic francoske obo-I J«' tajno pogajal f"1""' 'J^iKhtom D. Elsen-|j,ri . vnim po vel j ni-•*.fr,sk,. . khpodicijske ar tkl J' invadirals francos-ko, več dni. On (toj Hk «Wavit é»tf ..... iMa ■ M., '»ki >c„ h» ' "I premirje in od v ^»vrainosti. Fran-|*»zval, naj takoj ir> m» podajo. ' N*-dicijska arma-"'"lira Alžirijo in 1 '*ka oborožena si-1 k .pnem pri Ca 1 J' (»oveljeval ad-'r je kapitulirala, '•nalne čet*. kate-»• "eral Henri Ho-' pridružile za •'"»wer je po ra-' "»en poveljstvu ' "..iinartet. "Hi- tler je raztrgal premirje s Francijo, ko je odredil invazijo neo-tupirane Francije", se glasi poslanica. "Na poveljstvo francoske bojne mornarice apeliram, naj se pridruži združenim narodom v borbi za svobodo. Hitler e okupiral vso Francijo in sedaj hoče dobiti francosko bojno mornarico. Ne dopustite tega ... Sovražnik se vam blili. Odrinite takoj proti Gibraltarju in se nam pridružite." Pierre Laval se je včeraj vr-nil v Vichy iz Monakova, kjer e konferiral s Hitlerjem. Kon-erence se je udeležil tudi nem-ci zunanji minister Joachim von ibbentrop. Na povratku v Vichy je Lavala spremljal Otto A-betz, nemški poslanik v Franci- & v>. ' - V Britske čete prihajajo v severno "Afriko, da ojačijo ameriško ekspedicijsko armado, ki je začela po okupaciji Alžirije in Maroka prodirati proti Tunisiji. Vest lz Londona se glasi, da britske čete že operirajo na kopnem. iSma sablance in ¿lomu odpora francoske oborožene sile, ki je bil le navidezen. Sovražnosti so bile u-stavljene na 1600 milj dolgi fron-1 ob obrežju Alžirije in Maro-ca. Moskva. 12. nov. — Sovjetski padalci so uničili in poškodovali 23 nemških bojnih letal na letališču v zapadnem delu Kavkaza, pravi uradni komunike. Na severozapadni strani Sta tngrada, mesta, M ga Nemci o->legajo 80 dni, so ruske čete izvršile uspešne napade na sovražne pozicije. Več sto Nemcem je padlo v bitki z Rusi. Sovjetski etalci so metali bombe na nemške motorne kolone, ki so razbile 16 motornih vozil. Bombe so razdejale tudi tri nemške vlake vojaškimi četami vred Vojne operacije ovira hud mraz. V nekaterih krajih fronte je temperatura padla na de-aet in petnajst stopinj pod ničlo težni viharji divjajo v centralnim in zapadnem delu Kavkaza Washington, D. C« 12. nov. — Ameriške čete so še vedno v o-enzivi v severnem in južnoza-padijem delu Pacifika, poroča mornarični department Na Gua dalcanalu, največjem otoku So-lomonove grupe, so pomorščak naskočili japonske pozicije in jih zasedli Na severnem Pacifiku so aktivni ameriški letalci. Včeraj ao Anglija proslavlja zmago v Afriki Churchill orisal potek vojnih operacij London. 12. nov. — Prvič od temnih dni 1. 1*0, ko je Anglija ostala aama v borbi proti na« cijski vojni mašini, je premier Churchill v svojem govoru, v katerem je orisal potek vojnih operacij in zdrobitev Rommelove armade v Afriki, dejal, da je čas prišel, ko'angleško ljudstvo lahko proslavlja zmago. Položaj je danes drugačen, nego je bil po kapitulaciji Francije pred Nemčijo, ko je Churchill priznal, da bo moralo ljudstvo doprinašati ogromne žrtve v borbi proti na-cijem. "Zmaga v Egiptu in okupacija francoske severne Afrike po a-meriških četah sta razgalili trebuh osišča," je rekel premier. "Veselje je upravičeno, toda pozabiti ne smemo, da osiščna sila še ni strta. Poraz Rommelove armade v Egiptu je velika zmaga, kateri bodo sledile druge." Parlament je navdušeno spre* jel Churchillovo izjavo. Premier je med drugim dejal, da je Velika Britanija lahko ponosna na uspehe svojih vojnih naporov. Churchill je v svojem govoru hvalil tudi junaštvo ruskih vo- Šini. Dejal je. da sedanje operacije v Afriki so pomoč Rusiji. Nemško poveljstvo je že potegni-več divizij z ruskih front in lh poslalo v Francijo. metali bombe na japonske voja- ške posadke in ba^e na otoku ski v Aleutski otoški »rupi, so potopile eno japonsko ladjo tri pa poškodovale Melbourne. Avstralija. 12. nov — Japonci so bili pognani z utrjenih pozicij v vzhodnem delu Nove Gvineje v napedlh, ki so jih izvršile avstralske čete pod kritjem ameriških bojnih letal Japonci so utrpeli velike izgube Glavni stan generala Dougla i MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. naznanja uspešno bombar ZLOM JE NEI PRAVI Francoski jo v KNO* G DRUGI atopaw Uho RI TI k, *A Waahinfton. & C* 12. nov. — "Poraz Nemčijf in Japonake v tej vojni je neisbifen," je dejal predsednik Roof«*j}t v svojem govoru na dan prtnerja ob grobnici neznanega vojaka na vojaškem pokopališč^ Arlingtonu pri Washingtonu. Pftleg-predsednika je sedel general John J. Per-shlng, vrhovni poveljnik ameriške ekspedicijske armade v prvi svetovni vojni, kl jajUla zaključena z zmago zavetnikov. Danes, kakor vsako leto, ko praznujemo premirje, se naše misli vračajo naasj na prvo svetovno vojno", je nadaljeval Roo-sevelt. "S hvaležnostjo ae spominjamo junaštva vojakov, ki ao borili proti Neme^m in štrli nemški militariSam. Danes ae ameriški vojaki ..¿pet bore na strani svojih angli#tih bratov proti nemškemu miiiarizmu, kl po svoji brutalaa6ti tn barbarstvu prekaša kajze^jevega, na francoskem ozemlju. Razveseljivo dejstvo je to« ker francoski vojaki v velikem številu stopajo v zavezniško armado in ae spet bore proti našemu skupnemu sovražniku." j Roosevelt je dejal, 4a 60 Nem • «i Mb % V > « Predsednik Roose- ' , 'f. 0 t < ¡. ' 1' velt svari osišče Zavezniška ofenziva v Evropi prihaja Waahlngten, D. C« 12. nov. — Predsednik Rooeevelt je opozoril osišče, da ameriška invazija severne Afrike ne zmanjšuj« možnosti velike zavezniške ofenzive v Evropi v prihodnjem letu. On je razkril, da so bili načrti glede sunka proti francoski Afriki sestavljeni v Waahingto-nu v zadnjem Juniju, ko se Je nahajal angleški premier Churchill v Ameriki. x Na kon^encah sta se. Roosevelt ln Churchill zedlnila glede načrtov zavezniške ofenzivne akcije v Afriki. Na teh sta prišlo do zaključka, da ofenziva preko Rokavskega preliva, udor v za padno Francijo, ni priporočljiva Roosevelt Je dejal, de je ameri ška ofenziva v Afriki uvod v drugo fronto. Predsednik je naglasil, da sa vezniške operacije ne bodo omejene na Afriko. Ko bodo ameriške čete konaolidirale svoje pozicije v Afriki, bodo storjeni nadaljnji koraki. Vojna bo zane-šena v dežele, kl so pod kontrolo osišča. Rooeevelt je svetoval ameriškemu ljudstvu, naj ne gleda preveč optimistično na vojne operacije v Afriki, čeprav so uspešne. Osiščna sila Je sicer dobile težke udarce, a Je še ved-no močna. Nemiri in izgredi v Indokini zgodovine nazaj, uničiti civilizacijo in vtie človeške vrednote v svojih naporih, da osvoje ves svet. On ni omenil Italije ko( zaveznice nacijev, kar je značilno. Očitno je, da je Roosevelt u-verjen, da bodo iavezniki zabili zagozdo med Italijo ln Nemčijo. Predaednlk je dalje rekel, da udarna sila združenih narodov stalno narašča, doČim je osiščna doaegla višek ln sdaj pšda. Amerika, Velika Britanija, Rusija in Kitajska združujejo svoje sile, kl bodo zdrobile sovražnika. McKsssport Pa.. 12. nov. Mornarični tajnik Frank Knox Je v svojem govoru pred Člani A merlške legije dejal, da bo oalšče popolnoma uničeno v tej vojni. "Druga fronta je bila odprta v francoski severni Afriki in tej bo sledila nadaljnja v Evropi," Je rekel. "Franeijt, kakor vse kaže, se bo spet dvignila in se po-stavlla na štren sdruženih narodov v borbi proti sovražniku Francoska trobojnica še vihra \ vrstsh zavezniških armad." Knox je rekel, da bo ameriška bojna mornarica imela dva mi lijona mož v prihodnjem Juliju ln da so smeriške industrije povečale produkcijo orožja, streli-vs ln bojne opreme za dvajset odstotkov v zadnjih mesecih. Portugalska vlada zatrla komuniitič-no revolto London, 12. nov—Radijsko poročilo iz Pariza pravi, da je portugalska vlada ratrto komunistično revolto v Lizboni. Komunisti so baje zahtevah angle-ško-ameriško Intervencijo na Portugalskem Policij« Je areti rala čez tisoč komunistov in sa segla puške in drugo orožje v navalih na njihova stanovanja Kubanski predsednik pride v Ameriko Domače vesti Oblaki ln pondravl Chicago. Josephine Bcrtl, Milwaukee, Wis., in Josephine Kozina, Waukegan, 111., sta 11. t. m. obiskali gl. urad SNPJ ln u redništvo Prosvete med potovanjem v Louijdano. Rojak laginil na lovu Klein, Mont. — Frank Poga čar, rudar is Gibbtowna, ae je Izgubil na lovu na arne dne 25. oktobra. S tovarišem sta se od peljala z avtom v hribe Uttle Snowies, zvečer se je pa tovariš vrnil sam in povedal, da je Po-gačar odšel peš s puško v roki v ¿oščo, iz katere se ni vrnil. Iskali so gs vso noč in naslednje dni, ampak o njem nI ne duha ne sluha. Pogačar je star 54 let ln rojen je bil v Krašnji pri Kamniku. BU je član društva 132 SNPJ ln zapušča ženo in dva otroka. Duluth, Minn. — V KvelethU pred dnevi umrl rojak Johit krinar, star 62 let. Zapušča ženo, sedem sinov ln tri hčere. V isti naselbini je umrla mrs. Horvat, stara naaeljenka, ki Je bila doma od nekod s Dolenjskega. — Zadnje dni je na Elyju vlak zadel na križišču avto, v katerem sta se peljala John ga ln njegov sin John. Oče bil le lahko pobit in odvedli so ga na dom, sin pa je težko poškodovan In nahaja se v bolnišnici. la Clevelanda Cleveland. ~ Dne 10. t. m. Ja umrl starček Anton Zorčlč (Zor-ko), star 80 l«t ln rojen v Ar-tlčlh na Štajerskem. V Ameriki L živel 40 let in tukaj zapušča Ldobili io, sina in tri hčere. [Demo ™ Luzerme, Pa. - Od društva,,-SNPJ sta odšla k vojakom Mihael Vratarlč in Frank Vrattrlč mlajši. Srečen povratek obema! £ Senator Pepper okrcal Churchilla Velika Britanija te ni odpovedala imperializmu Boeton. Maaa.. 12. nov. — Senator Claude fepper, demokrat lz Floride ln podpornik Roose-veltove administracije, je v svojem govoru na konvenciji unij Kongresa Industrijskih organizacij kritiziral premlerja Wins-tons Churchilla, ker je Ujavll, da se Velika Britanija bori sa ohranitev svojega imperljs, kar pomeni, 4« »e ne bo odpovedala svojemu imperializmu. Pepper je govoril devetdeset minut. Orisal Jt vzroke te vojne, analiziral problem mobilise-olje ameriške ftloveške sile in druge probleme ter izrekel svarilo, da mir, kl bo sledil smagl sdruženih narodov, lahko prlne-69 razočaranja. Delegat je so mu navdušeno ploskali. Philip Murray, predsednik CIO, je dejal, da je bil senstorjev govor eden najvažnejših od vseh» ki so jih Imeli ameriški državniki Senator je dejal, da ga Je Churchillova deklaracija rasoča-Tljala. Ta je konkreten dokas, da t* bS Velika Britanija po imagi nadaljevala svojo imperialistično politiko. ChurohlU> rekel, "ds nI postal premier s neme« nom, da kot tak opasuje likvidacijo britskega imperija." Pepper je poudarjal, da ameriško ljudstvo na sme dovoliti, da bi posamesnlki uničili upanja narodov, da bodo po tej vojni svobodo In neodvisnost. Cungking, Kitajska, 12. nov.-h francoskih Virov Je prišla vest d i rs n je Teponske morna rične be-jo izgredih m nemirih ****** verozapedno od Guadalcanal stali po objavi poročil o «meriš- B^bL ki so lih vrgli smerlšk! ki invaziji francoske eeverne A- . . i wTiltllr. so porušile frike Francneki vojaki v tabo-In avstralski letalci, so pwuao» ™«r ü .. pomole več militaristic* i h na- riščtt» so d^monetriraU v nog prsvln zanetile požare. I zaveznikom.| Amerika zgradi elektrarno za Rusijo Detajli dogovora vojaška tajnost Washington, D. Cm 12. nov.— Amerika bo zgradila ln poslala v Rusijo elektrarno, kl bo stals trinajst milijonov dolarjev. Projekt bo financirala posojllno-ns Jemninska administracija. Do-znava se, da bo elektrarna po-stsvljens v severni Rusiji. Načrte so Izdelali Inženirji Ebasco Barvice, podružnice Electric Bond Sf Share Co. , Elektrarna, kl bo operirala paro, bo imela kapaciteto 100,000 kilovatov. Sestavljena ln sgra-jena bo v Ameriki in poslana Rusijo v enotah. Vsaka enota bo imena kapaciteto 25,000 kilova tov. To je že tretji projekt, kl so bili naznanjeni v zadnjih tednih. Načrti, da Rusija dobi kavčukarsko tovarno Ford Motor Co., so bili odobreni 26. septembre. Zdsj Je bilo naznanjeno, da bo Amerika zgradila u Rusijo tudi čistilnico olja. Kavčukarska tovarna, katero je zgradila Ford Motor Co. Lets 1936 v River Rougu, Je omenjena kot najboljša qvoje vrste William J offers, direktor kavču karske divizije odbora za produkcijo vojne opreme, Je dejal da bo tovarna produdrala čer milijon avtnlh obodov is umet nega kavčuka letno Sklenjena kupčija, katere detajli so vojaška tajnost, Je Izpol nitev obljube ameriške vlade napram Rusiji. Uradniki, ki so Jo sklenili, prsvljo, da transakcljs ni .povezana z ameriškimi napori, da Amerika doto od Rusije Walter Reuthei1, član eksekutlv nega odbora unije združenih avtnlh dtlavcev. On Je dejal, da je Izvajanje produkcijskega programe v rokah mogočnih lndu6-trljcev, kl v prvi vrsti gledajo u svoje Interesa Delavci sploh niso representirani v vladnih odborih, ki določajo vojne in ekonomske smernice. , , AMERIKA PREKRIŽALA HITLERJEVE RAČUNE Bivii imuiMi pilot tpdi napad na Italijo NACIJSKA PROPAGANDA V AFRIKI Cklcapo, 12. nov. — "Ameriška invazija francoske severne Afrike pomeni IsJalovljenje Hitlerjevih načrtov osvajanje", Je U-javll Ernst Winkler, bivti letalec v službi nemške letalske družbe Condor, kl je vzdrževals letalski promet med Brazilije in Bathurstom v Gambljl na sanad-nem afriškem obreiju. "Nadaljnji logičen korak savetnlške o-borošene sile bo Invaslja Italija ln morda tudi Norveška." Winkler ja dajal, da Ja kot stotnik nemške letalske sila v letih od 1623 do 1035 izvršil dva poleta tedensko is Stuttgarta, Nemčija, v Bathurst. V Ameriko ja prišel preteklo leto po begu It nemškega koncentrscijskaga taborišča, v katerem Jo prebil štiri lata. Aretiran ja bU, ko ja skušal organizirati nemško mladino za odpor proti naoiiam- I> taborišča je pobegnil v Švico ln od tam v Ameriko. Winkler Je spisal knjigo s naslovom "Štiri leta nacijskega mučenja". Odkar je prišel v Ameriko, Ja imal več predavanj ln protlnaeUsklh govorov na radlopostajah, ki io oddajani v Nemčijo. «miMa* ssm j* govoril tudi ItVčtte V BVMtfSJl IS —^ Dunaj natrpan z nemškimi ranjenci Hoteli spremenjeni v bolnišnice š ranjenimi Vsb hotela, Sem. Švica, 12. nov, — Dunaj, prestolnico bivše Avstrijo, kl ja bU nekdaj znsn kot veselo mesto, Je poplavlja» nemškimi vojaki, javna poslopja in sanatorija je prevsela nemški' armada, jih spremenila v bolnišnica In jih pa tipala t vojaki, ki BO bili ranjeni na ruskih frontah. Na cestah nekdaj živahnega mesta se vidi samo stare ljudi obojega spols otroke In pohsbijene vojske Blična slika s« kaše v vseh drugih večjih svftrljskih mestih V restavracijah strežejo ranjenim vojakom strežniki, stsrl 60 ln več let. Vsi sposobni moški so bili poslani v Rusijo sll ps zasedene evropske dežele. Večine dunajskih policaje* je motala oditi na fronto, j Potniki, ki prihajajo v Švico pravijo, da Je število ranjenih vojakov, ki so bili poslsnl Nemčijo, vojaška tajnost. Poveljstvo pošiljs rsnjene vojske v druge dežele, da ne rasburi pre-blvslcev. Neki vojaški zdrav nlk Je priznal, da so bolezni In mrss pokosile čez milijon nemških vojakov v Rusiji zadnjo zl mo. Delsvcl, ki so pobegnili Iz Neaičije, pripovedujejo, ds *> nemških industrijah uposlenl tu Ji delavci. TI so nadomestili gaobrdftja," je dejal. " družbe Condor so prevaši vore cementa ln kamna v Brs-Bilijo, ds preizkusijo kajpciteto zvezi i pripravami u invazijo. Hitler je potrošil milijone dolarjev mesečno u financiranje prevratnih aktivnosti v Affiltl od kapitulacljs Francija prad Nemčijo, toda večina prebivatev Je naklonjena Ameriki. Naeljska propaganda v Afriki sa nI obnesla." W!nkler ja nspo*dal, da bo delo ameriških čet v Afriki lahko, kadsr prebijajo obrambno črto na obrežjih. Za u> Črto sa ras-tesajo ravnine, teren, kl ja ugoden sa vojne operacija Francoska tajska legija, v kateri alužljo Poljaki, Cehi ln Nemci, kl so pobegnili la Nemčija, bo sodalovala ameriškimi četami v vojnih o-peracljsh proti oslšču. Velik uspeh britske mornarice čez dvesto parnikov dospelo v afriški luke 12. nov. — Izkrcan X britakih in smerlšklh čet na režju severne ln zapadne Afrike so tu orisali kot največji uapeh analeške mornarice v zgodovini Cez dvesto ladij, transportov, letalonoscev in salag«1' nlh ladij je sodelovslo pri Invs-zljl francoskih kolonij v Afriki. Minister sa ekonomako vojno Je dejal, da je prišlo najmanj 23 francoskih tovornih parnikov S tonažo 116.000 ton v zavezniške roke Vsi so se nahajali v afriških pristaniščih. Vloga, ki Jo je igrala bri taka mornarica pri Invaziji francoake eeverne Afrike, je bila oriaana. Nalrtl aa invazijo ao bili izdelani na lumfrrencah med angle- Washington. D. C, 12. nov.— Kubanski predsednik Fulgencio informacije In tajnosti glede is- ______ _ „ ___________________ . Batiata bo dospel v Washington1 delovanja umetnega kavčuka nemške, ki so MU poslani na šklml ln ameriškimi vojaškimi 6 decembra kjer bo konferiral Naznanilo, da bo Amerika po- fronte. V mnogih tovsrnah nI veSčeki General Dwlght D El-• predsednikom Rooaevaltom ToJelala Rusiji čistilnico olja. Je ob- niti enegs nemškatfa delavca. U senhower. vrhovni poveljnik naznanilo )# objavil drftevni taj- Javil federalni zakladnik Henry nadzorniki ln delovodje so Nem- emerlšk« sile, Je irvedil načrte ruk 0>rd#ll Hull Batlete bo obi Morgenthau Amerika bo po- «|. DeUvd is drugih držav so s kooperscijo admirala A. Cun-»kal tudi več drugih ameriških maga U Rusiji pri. povečanju u poslati i eelo v uradih nemških ntnghama, povdjnlka britske ~ | produkcije letalakeg« gasolina, želesme mornaric v «vropakth vodah. = ov ff 40 m PROSVETA THE ENUOHTEMMEMT Ol laftoima slovenske maäodwe «< wd pubUabed by Združeno drfave (ima b po« Ute. SIJf m Mrt te. tS 7i m pol IU» ao rilca: for the United Chicago «i «p no avnén)o. Sakoplal literarna vmmw (I Ud.) ao amojo pošiljatelju te p aluiajm. to Jo «—nllHtod article« arUl do« bo teb. ffOlb »posted by »all Haaloa aa vaa. kar taae alik s PBO0VETA tt»7 M So. MEMBER Or THE fEDEBATED Datum v oklepaju na primer (November 30, IM2). poleg vašega Imena na naalovu da vam J« s tam datumom potekla naročnina Pono vita Jo pravočasno, da aa vam liat na uatavl PROSVETA r Glasovi iz mm 13. NOVKMBttl naselbin Slovo od Strabenčanov Clavaland,—Iz Strabana, Pa., kjer aem prej živela, se malokdo oglasi. Toda če m vsakdo tako težko pripravi k pisanju kot podpisana, ni nič čudnega. Tudi jaz bi tega ne pisala, toda dolž-noet me veie, de ae oglasim, Strabene je precej velika slovenske naselbina in lepo napreduje, pri čemer ima precej žabi ug gospodinjski odsek društva 138 SNPJ. Ravno prodno sem se od tem preselila, smo dale za kuhinjsko opremo $440, ze naše člane-vojeke pa $50. Tako je šlo vsega skupsj iz blagajne skorsj 1900. Le teko naprej, de boste še kaj darovale za naše vojake. In v kuhinji imete lepo pripravo. Kadar boste stregle goetom, boste lahko ponosne. Meni se je bilo težko ločiti od Strabana, kajti tam sem živela skoraj 22 let. Toda želela sem biti skupej z mojimi sinovi. Sedaj se moram našim plemenitim Straban&nkam zahvaliti, ker so bile zame zelo dobre v moji^ bolezni. Drugega januerja so'me odpeljali v bolnišnico, kjer sem bila 23 dni. Hvala vsem onim, ki ste mi pošUjele sveže cvetlice, derila in voščila k zdravju. Vse kartice hranim za spomin. Hvala vsem, ki ste ml pomagale doma, ml prale in za vse drugo, ker «te mi dobregs storile v moji bolezni. Hvala mrs. Am-brožiČ, Id se je večkrst spomnila mri. Pa1 j 'avdjč. Jahn se je držal m mi pravi: posodo si ml bo segSUa posoda je bila da jo je mog menjal, naj gren a dobr oÄJc nekaj "Fejn vse grozdje ar pa huda, da bra. On meni, Joe Senldč za-■■ pa pravi, Je prostore, da Italija in Slovenci Med nami se na splošno prlznave, da Italijanska propaganda v Ameriki, katera nosi pridevnik demokratična, dobro uspeva. O tem ne more biti dvoma; prav Uko ne more «iti dvoma, da Je grof Carlo Sforza, ki vodi italijansko propagando v Ameriki, dober diplomat. Njegova zasluga je, da ,italijanski državljani v Združenih državah niso več smatrenl ze sovražit* tujce. ' Sforza je seveda vesel te svoje zmage. Zadnji teden je pisal o tem v liberalnem magazlnu Natlonu, kjer pravi, da nobena stvsr nI Uko razveselila petih milijonov ameriških IUlljanov ln. 46 milijonov IUlljanov v Iuliji, odkar je Garibaldi pred tri in devetdesetimi leti storil prvi korak v Monteviijfju zs proklama-cijo rimske republike, kakor je bil govor justlčnega tajnika Biddla na Kolumbov dan. VldiU, Sforza velikopotezno uključuje vseh 40 milijonov IUlljanov v Italiji med pristaše Združenih držav in demokracije. Edini mojih fašist v vsej Italiji je Muasolini, vsi ostali iUlijani so s Ferzo*ln in jim donašala jedila in prav z Ameriko! Amerika je v vojni samo z Mussollnljtfn ln nobenim Uko meni, ko sem prišla iz bol drugim Iulijenom! In čudo prečudno — ameriški justlčni Ujnik nišnlce. Prav Uko mrs. BatlšU Biddle in drževnl Ujnlk Hull morda to verjamaU! — Grof Sforza pe nI zadovoljen samo s tem; on hoče še več. V Istem členku piše, ds mu je konferenca vseemeriškth IUlljanov v Montevideju dale mandat za usUnovitev lUlljanskegs nerodnega odbora, ki bo nekakšna provizorlčna vlada iUlije ali nekakšen zaupnik (trustcc) onih 45 milijonov IUlljanov v Italiji toliko čass, dokler se ne ustanovi sUlna demokratična vlada v svobodni. Iuliji. potrebno pa je, da U njegov odbor dobi oficielno priznanje od Amerike ln vseh Združenih narodov, ksitl to bo dokaz, dk Združeni narodi ne nameravajo — ponižati hattle, to je lUlijfoiv skega naroda, temveč hočejo le uničiti fašizem : . Dalje piše Sforza, de on smatra, de so Združene države s spremembo sUtuss italijanskih državljanov iz sovražnih v prijateljske Jnozemce posUvilo IUlijo med one dežele, ki, jih je okupiral Hitler . . . Teko se smeši diplomet Sforzs pred Američani v momentu, ko je že vsemu svetu jasno, ds se hitro bliža poftz in konec fašistične Italije. Kaj smatra Sforza za ponlženje IUlije s strani Združenih na-rodov, nam je msteflslčen mistcrij. Ksko bi mogls biti IUllJa ¡¡¡P0 derilo-zapestnlco z Imeni bolj ponižana kot so jo že ponižsli iulijsnski fešlsti - ne Musso- w mt bodo vedno BPominjall lini ssm, ker on nI bil edini, ki je pred dvsjsetlmi leti merŠlrel v Rim! — je vsekemu pemetnemu človeku nerazumljivo. Nihče na svetu ne more ponižati IUlije Uko globoko, kakor so jo ponižali fašistični Italijani sami in to nt bila mala peščica IUlljanov. Kaj mlall slgnor Sforza s "posta vi jen jem IUil)e med okupirane dežele," nam je tudi zegonetke. Mi bi to razumeli ne U način, da je Mussollnl s svojimi ČrnosrsjČsrjl okupiral tulijo in Amerika je to opezlU šele po dvajsetih letih ... Ce so danes nemški ge-sUpovd v Iuliji, kar menda Izvaja grof Sforza, so prišli tja s do* voljenjem tulijsnske vlade, kar še ne pomeni nasilne okupeclje. Faktično lahko rečemo, ds je Mussollnl DANES Hitlerjev hlapec in vsa lUlijansks armada je pod Hitlerjevo kontrolo, empek to je zasluga fašističnih IUlljanov samih. Na drugi strsnl je "okupirana" lulija okupirala velik kos Slovenije, kjer Še dsnes mori nedolžne Slovence in pustoši prav po hunsko slovenske vesl; dalje je IsU "okupirana" IUlije poslala ne vemo koliko divizij vojaštva na rueko fronto. To početje — ki je odobravano po vsem vladajočem sloju IUlije ln po velikem delu tulijsnske kstollške duhovščine — menda nI ponižanje sa IUlijo. Barbarsko divjanje fašističnih IUlljanov v Sloveniji, na Hrvaškem (Delmaclja) ln v Srbiji ni ponižanje se Italijo, empek mojih otrok v moji odsotnosti Sedej se pe moram zahvaliti za mojo odhodnico. Prodno sem se od Um preeelile v CleveUnd 10. oktobra, so mi napravile presenečenje v dvorani SNPJ. Pre-jeU sem krasno darilo, zlato ogrlico ln enako zapestnico pa posteljno pregrinjalo in dfaar, od male Margie Tomšič pa zavitek 1 robcev. 1 Hvale vam. vsem skupaj za> »s* kar ste naplavile. Na-pekle ite veliko potic la pripravile, da je bilo vsege dovolj. V resnici smo Imele lep večer. V torek po zsbavi me je z mojim malim sinom vred mrs. Ambrošič, moje sosede, povabi-U na večerjo. PrlpreviU je zelo okusno. Po večerji so mi darovale ona ln njene hčerke zelo nanje. Hvala vam za vse! V sredo sem pe sems napravila malo prigrizka za moje prijateljice. Toda so mi zopet prinesle lepa darila ln nekaj pijače, tako da smo zopet imele lu-šen večer. HvsU vsm za vse! Ko smo se poslavljale, sem mislila, da je končeno. Ko sem se hotele posloviti od mrs. 2igman, mi pravi, da se Še vidimo, ko bom prišla društvo plačat prodno odidem. Sej res, prsvlm. Toda drugi dan sem še Že kesals, ker sem obljubila, kajti ImeU sem veliko dele, toda obljubo je treba držati. Drugi večer greve tje z mojo sosedo, mrs. BetlŠto, ki je prav težko dihala ln sem si misllls, no, zdaj pa fe one dela pokoro same. Ko pridemo k Johnu 2lg- ^_____________________\o pi ponižanje bi bilo po' mnenju Sforze np primer, če bi Italijem£ **nu> P1***™ društvo ln se ms rsla dati svobodo primorskim Slovencem ln Hrvatom! Vse to nam živo dokazuje, kako krvavo manjka primorskim ln drugim prizedetim Slovencem dobrega zastopstva v Ameriki, dobrih zaupnikov, ki bi z moralno ln gmotno pomočjo ameriških Slovencev lahko prodrli v hram odgovornih ameriških državnikov ln Jim predočili resnično sliko po)ožaje na Primorskem ln drugje v Sloveniji. Sforzs ln drugi njegovi Iulljenl v Ameriki bi ne mogli uko predrzno demagogirstl v naprednem ameriškem tisku, katerega izrebljejo, če bi bil tukaj močan aperet jugoelovenake aU vsej slovenske protipropagsnde. kateri bi ne bilo treba prav nič blu-lati. Naše propaganda bi lahko govorila le resnico — In kmalu bi pometla Sforzovo lainjtvo in zavajelno propagando na smetišče. 2e zaradi tega — tn čeprav samo zaradi toga — nam Je silno potreben slovenski kongres, ki naj ustanovi Slovenski naroda! ■vet. kateri ima biti takšen aparat protlpropagande Nobene bojazni ne ame biti. da ne bi bil SNS koa jeguljaato laftnjivt italijanski propagandi, pa nej U propaganda vpija še ukšno homno demokraciji. Prav lahko je dokazati, de Je sa ite-lijanaki fašizem odgovoren tudi tUlljeneki kralj. iUlijanska armade val tka večina iUliianekih buržujev m kapitalistov, velik del tUlijanske ketoltške duhovščine ln vsi oni lUUjent. ki vee čas %-ojne mole roko v zrak In sanjajo o zmagi Hitlerjevega ln Mue-soltntjevega imperija Vsi tl lulijeal morajo noetti osebno odgo* ^omoat za tločine fašističnih razbojnikov v Abesinijt. ftpanijl, Albaniji Grčiji. Srbiji. Hrvaški m v Sloveniji! v n- r lo pogovorimo, potem pe pra vim, da moram iti po slovo k bom' videla, kakšno je. Gremo v klet. Ena lučka je prav sUbo brlela in jaz gledam pod noge, da ne padem. Tedej pe zadoni "surprise". Se nikdar v svojem fivljdtiju hlsem biU toliko preeeaečoap, in pooebno še, ker sU prejšnji večer mrs. Žlg-man in mti Pavčič prinesli pi-ječe in jaatvinU seboj. Pritličje je bilo vse okinčano, še buča na sredi gorela. Miza je bila vss obložene z jedačo ln pijačo. Tam so mi zopet darovale lepo darilo —dve pere "dreperjev" in dva para okenjskih zagrinjal in še denar povrhu. Iskrena vam hvala vsem skupaj in za vse. Kadar se na vas spomnim, se mi milo stori, ker ste bile v resnici dobre zame. Reda bi vas imenovala po imenu, toda vas je preveč in mogoče bi ketero pomotoma tudi izpustils. Zatorej vam Še enkrat vsem skupsj iskrene hvala! Kadar boste imele sejo gospodinjskega odseka, bom z vami v duhu in bom še plačevala članarino, dokler mi bo mogoče. Hvala mrs. Krulc, mrs. Novak in mrs. Mavrič, ker ste mi pomagale sprsvitl skupaj stvari. Pozdrav vsem skupsj! 0 tem la onem Is Weetmorelende 1 White Valley, Pa^-Naj se zopet malo oglasim, da ne bo kdo mislil, da .je Stric Sam tudi nas sUre poklical v svojo armado. Včasih bi lahko kdo drugi kaj napisal o tem ln onem, pa ni nič. Naša naselbina ni posebno velika, toda Stric Sam je že poklical k vojakom več kot 40 fantov ip od teh Jih je več kot polovica slovenskih. Zadnji teden sU pri-šla domov na desetdnevni dopust brsU William in Frank Galičič. [Kot sU povedala, «U Že oba povišana v poročnika:', Dalje je bil na dopustu štiri dni tudi SUnley Pravic, ki ie šel 1. oktobra prostovoljno ¿^mornarici. Dne 18. oktobra se je vršUa seja westmorelandske federeclje SNPJ v Plpetownu. Več društev nI poelelo svojih zastopnikov. Od I tukaj je ta naselbina precej oddaljena, ampak prijazna. Kot Ujnik postojanke št. 25 JPO-SS sem poročal, kako obstoji, ker je tudi federacija pridružene k nji. Na tej seji sem tudi razdal knjižice listkov v svrho razprodaje za tri nagrade, in sicer je prva za $15 v vojnih znamkah, druga za $10 in* tretja za $5 vojnih znamk. S letni listki ee prvič pomaga Ameriki in drugič Jugoslaviji. Zatorej prosim vse, ki imate te knjižice, ds jih čim prej razprodaste ln potem pri Imeni poravnate. Na tej s^i je bilo tudi sklenjeno, de federacija in postojanka JPO-SS prirediU skupno veselico in da ae se govornike povebi dr. čoka. Kar bo preostanka veselice, je namenjen v pomoč ns-šim rojakom V Jugoslaviji. Kdaj in kje se bo vršila, bo določil odbor federacije in postojsnke Mre. Eleenor Reeeeveli v drušbl dveh nid ameriškega vojaškega klube fr ne skupni seji, katero bo sklical odbor federacije. Kar se tlč? naše postojanke JPO-SS, bi lahko bolje napredovala, ako bi se tudi drugi uradniki in društva mak) bolj zanimala. Ko smo ustanovili to postojanko; smo mislili, da bi zadostovala za yes okraj Westmoreland, to jejja vsa društva in posameznike. Tn nekatera društva so se tudi izrazila, da jo bodo podpirala. Ali sedaj vidim, da kar sami pošiljajo denar drugim, namesto tej postojanki. Kot je razvidno, nekateri ne zaupajo temu odbOru. Dne 31. januarja 1943 se bo vršila seja te postojanke v Cla-ridgu. Ker bo to tudi glavna seja, se bo izvolil odbor, ki bo imel boljši uspeh in več zaupanja. Od 31. avgusU sem prejel še sledeče darove za pomoč rojakom v starem kraju: Alojz Gre-denc $1.50, Joseph Bric $2, po dolarju pa sU dala Lucija Špro-har in Jernej Fatur. Skupaj $5.50. Prej je imel blagajnik na rokah $364.76. Vsega skupaj je do sedaj nabranega $370^26. Upal sem, da bomo v tem letu gotovo zbrali skupaj tisočak, kar bi ne bilo veliko se ves Westmoreland. Bratje in sestre, še je čas! Daj, pomagaj našim nesrečnim brstom v stari domovini, ki bodo še ostali pri življenju. JurU Is Bele dolina nika v Cleveland na kofigres. Po mojem mnenju bi mogoče zadostovala tudi dobra resolucija, kajti čas na kongresu bo .kratek. Nekaj je križ pa tudi precejšnja oddaljenost in pe gmotne raz mere, v katerih se nahajajo društva. Vse to so potežkade. Brat Sire je prijezen, naprednega mišljenja in poštenega značaja. Zanimivo so se obnašali tudi mladi člani, ki so se nepravih v vsakojake maškare. Najbolj pa je iniponiraj beli golob, ki je segri z glavo do strope. Ce bi bil to resničen golob, bi imel / prišel mlad kaplan zelo ¿»še. Pisal se je i JI har in gotovo jih je več v 4 nkl, ki se ga še spominjajo je prišel v šolo, smo * zelo bali, kajti bil Je se je šolarjem kmalu prib, ker jim je najprvo prinesel* lo svetinjice in božje pod* Večkrat nam je pred šolo v, "cukerčka" v prah in smo * troci prerivali. V ioli je 1 večkrat delil zavitke. v kati sU bila dva ali trije krije, kakor tudi sledkorcek. Ta kaplan ni imel samo k carje in sladkorček, marveč di ljubezen. Ljudje so kmalu pazili, de on zahaja v trgoi po cukerček zato, ker ljubi 1 do prodajalko - Apetovo i cl O teh govoricah je i2V tudi župnik, ki je potem s« niče rekel, da to ni resnica krcal "hudobne jezike" čeU je kaplan nedolžen. Potem smo otroci več dobili čuke v šoli. Kaplan se je jpotem začel rati tudi po šolskih deklicah začel je kar po fantovsko vat ter je ponoči hodil k dekl« pod okna. Mogoče je v Am kdo izmed onih Sentruperžj ki ao metaji kamenje za | planom. Ko je župnik | da fantje, za njim mečejo] nje, je zopet napravil pr gotovo 200 funtov pečenke. Pa kaplanovl nedolžnosti in afcalo, da je iz njega sto- se jeizk pil član SNPJ. Dobil je prvo nagrado pet dolarjev in bil tudi zadovoljen.' 181 V spodnjimi prostoru ' pe J so nih jezikih. Par let pozneje je tal je dal posUviti v Št. Rupertuj ko in moderno mlekarno, tero je "nafehtel" pri | nam članice servirale sendviče veliko lese. V to mlekarno m Z maškarade Slovan« 9er-"Bi& šfti^-use povabljeni, de ee udeležimo Škaradne veselice gospodinjskega kluba vMidwayju, ki se je vršila 31. oktobra. Tako se dogovorimo in odpeljemo mrs. in mr. Križnik, mrs. Mlatnik in podpisana, šofiral pa nss dela »vro-pe. Ves problem Je zspopsden v Uroku: HI dovolj, d t dobimo jrrgjiiSiSS- Vestiz jugoslovanske fronte Poročil» Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov IN DRUOA FRONTA UUJCAN ¡Zgrad. 23. oktobra ^Dopis Klrsks Patmoreja, dopisnika B^n Science Monitorja).-En je najslabša točka v vsej kontrolirani Evropi, i^i oboroženega odpora, ki Eaaarašče v Jugoslavj* Al-m celo tudi v nakatfrih Cijinah Grčije, bodo Nemci ¡¿ko uspeli, utrditi Balkan pro-Eventualnim napadom. Za zdaj IM balkanskem polotoku pro-Lt jako nereden in nezanesljiv» Ako bi Zedinjenim narodom «pelo da v severni Afriki pojejo' maršala Erwina Romme-i in si pribore gospodstvo na lozemskem morju, bi jim bal-■fronta nudila sijajne iti. Zemljevid Evrope sam pokaže, obstoja na Balkanu že zdaj ena, akoravno ša prikrita ga fronta. Upor proti silam se je zdaj že razširil od delov generala Mihajloviča v no nt Črno goro in tudi v Al-pJfji gerilska vfetaja nepresta-, narašča. Potem preide uporno jje v severnd Grško, kjer nild in vojaki pod vodstvom orja Binosa že vznemirijo je čete. \ ' r > { Jianja pritiska na rusko fronto Ako bi Zedinjeni narodi mo-i pošiljati iz Egipta tem hrab-j uporniškim skupinam letala i drugo pomoč na njihova bo- ■ na Balkanu, bi s tem prisi-i naciste, da z ruske fronte od-Ujejo ojačanja. [Priznanje prvakov oaišča, da podajajo v defenzivo, je na nu jako nevarna propagan-, ker ohrabruje balkanska na-i v njihovem uporu proti tla- ■ Iz Aten poročajo, da tu-i grški upor mogočno narašča > vedno več pripadnikov od-v gorovja okoli Olimpa, rse gerilci bore pod povelj-■ dveh »grških častnikov, iivionosa in Kondriogosa. ? Albaniji so domoljubi, ki se proti Italijanom v Skappa-, v južnem predelu Perrapa, glasili neodvisno slbansko dr-Njihov pokret zalagajo z rjem in drugo podporo vsi itejši Albanci. V zadnjem se morajo Italijani boriti ■ albanskim upornikom že i treh frontah in pošiljajo v te ije mnogo vojaštva, letal in artilerije. Dobava četnikom Kako nevaren je postal raz-I gerile v Bosni, najbolje po- poročilo iz "Wiener Tag-■ z dne 25. avgusta in 8. r>bra, v katerem so navede-naslednje številka: 3000 ge-mrtvih in 4000 ujetih. Noja dvoma ni več-balkan-i fronta je resnična in povoiiii4 uj tfllUCO O. KUHKL. |i. bU«aj. LAWWXNCa QRADiaHSK. Uj. ■SBCNABL VlUIOVNtK dtr*M WaSNCB OHADISHMI, ujaUl bal. 044 ,_.sm7 So uwnmi A*«.. chtoas».] vnsieiWL gwài lalaa u,uin mt ao. liwnoii. o>i®.«o. PHILO» OODINA, uMravtMj |Im4U--------------SUT So. LownSalo Ava., Chiooso. m JOHN MOLBK. urodolk «ImiU ............. sot ao UwaSalo A«*.. Chlcofo. lit mich a ki. a. k um za pr* p...ip-r.^anta. CAMILUS SA SNI CK. drv«t JOS. CULKAR. arvo okroAJo JAMBS MAOLICH, drvao oSiaSja.........- -------mm S*. UatvwOT. fa. W. «ai ai, CkvtUnd. O'no ANTON ni ANK VaAT rXANK lu. il Sl Anao, Kaasas. K .......... sis twmv et, muras, N. Muakoka Ava« OIovoImS, Ohio ANDHSW VIPaiCH , JOSSPHINZ MOČNIK vhanx sa its, milan m ko vs andhsw aauM JOHN OLI rnao maloai m IHM Arcad« Avo. CUvoU.ul, Ohiu Bnodan, Da trot (. m '^^^mTAÂÎSÏ: Govor ministra Snoja na radia M (Radiooddaja dne 29. okt. 1042) Ko sam vsm pred nekaj tedni govoril, sem |K>udaril, da Je vojna prešle v svojo drugo faao— da Združeni narodi prehajajo la defenalve v ofenzivo. Ta ofenai-va se je dejsnsko že pričela. Zračni napadi na Nemčijo, na tovarne v Franciji, Belgiji, Ho-landaki, neuspeh Hitlerja pred Stslingrsdom, ofenziva v Kgip-tu, bombardiranje mest v sevtr-nl Italiji—vse to je ssčetok velike akcije, predpriprava sa drugo fronto, ki bo končno strla nacizem in fašizem. ■Vzporedno a to vojaško akoijo se je po vsem snglo-saškem svetu priČolo vejjko ssnlmsnjs zs povojno ureditev sveU. Poudarjam za povojno predltev «vete— Prljaujj-ičano. O- ČSAdO kapitalistično. Obljubiš s eno roko, vsamsš ps s obema in še nimaš dovolj Ali prišla bo u-ra za Ube ln mena, ko bova dajala račune, kako sva živela napram svatu ln ssms-mu sebi. Dravo, ki ga Je ve-ter nagnil na slabo stfen, bo vedno slsbo uspevalo, stvo med nsms je končano blšči me Ukrst, kadar bol imel boljše ambicija. Tako sam že v slabem položaju, ti si ga pa Is poostril .. . Toda upam, kadar se bova zopet srebala, se bova zopet po domače sprijsznils kot dvs najboljša prijsteljs." "Ras, blU sva prljaUlja, toda denar nsju ja razdvojil. Takrat, ko aam pobral dvajsetsk, sem či sto naU pozabil ln ša skoraj ssm nase. Resnici ns ljubo pove je la malo manjkslo» začel kričati ljudem v obraz, da sam jas že rešen. Ali tista mojs domišljija ni dolso trsjala. Pri znam, da Imaš ti prav In obžalu jam, kar sem zagrešil proti tebi Ta dvajsetak ja prav tako tvoj kot ja moj In torej narodi si še ti kosilo. Od danes nap** bom skušal biti ras pravi tovariš . Frank Fink Mikaj lov tčevi četniki ae dete. povedano da nisem Angleški UU invaditmio kontinent London, 12. nov. — Kralj Jurij ja dajat, da bodo anglsUur četa kstslu. invadiraJe evropski kontinent is osvobodile narode v deželah, katera ja zisadla nemške oborožena sila. Kralj je govoril v parlamentu, ko sa je sestal v sedmem moadanju. On ja dejal, da bo Velika Britanije nu dila vas mogola pomol sovjetski Rusiji v njeni borki proti Hitlerjevi vojni maitoi. \r ■ ; General Brett * prevemLooVolioivo _ f.. _ ^^^ M _ hA -J. ■ „ __ na-An- aktivno ln konstruktivno vlogo za osvoboditev in dosego miru. Ca sam dejal, moramo imeti načrt sa mir na globalni k^ael—-sem mlalil pri tam na vea svet, kontinenti in oceani naj bodo aa-mo dal taga načrta. Ca sam dajal, da mora biti svet svoboden—eem poudaril la to, da sa Ja pričal proces, ki ga nihče usUvitl ne more. Nsrodi vsega avata so na pohodu, fizično, umako ln duhovno—rešitev je la v svobodi. Co aam dejal, da mora Amerika pri tem do kraja sodelovati, aam poudaril to aato, ker gleda svet v Ameriki tiatl element, ki bo dovolj močan in Imel dovolj odločnosti in korsJŠa popraviti krivica Širom svets-Uko ja Willkie nadaljeval svoj govor. Govor ja močno odjeknil v Ameriki in bo kotovo tudi drugod po svatu. Eno ja danes gotovo, Amerika sa po tuj vojni ne bo zaprla v svoje maja, ampak bo toko aktivno, kakor den* sodeluje v borbi, sddslovala tudi v miru za dOaogd pravega miru. Ta gotovost Je salo važne zs tnala narode, predvsem aa mala narode Evrope, V tem dejetvu noat rasvoja ln napredka. Dobiti mir—pa znsčl ureditev Azije, vseh prostranih predalov od Ubanons preko Indije ln Ki-Ujske v širina Tihega oceana. Dabiti mir—znsčl u r od i ta v arabskega sveU, Afrike Itd. Dobiti mir—snači dati svetu socialno ureditev, Uko socialno ura-diUv, ki bo priznala In spoštovala človeka kot človeka ln ga zavarovala p r a d izkoriščava* nJem po komur koli. Vso to Jo povesano ozko med seboj. Ves svat ja bil pognan kaos vojna in klanja. Vea avat doprtnaša ogromna žrtve za do-zmage In Čaka raHtva lh ureditve. Formula, princip ureditve bo moral biti eden, enoten sa vas avat. Ne bodo več mogoče posebne rašltve in prin cipi za Evropo, a drugsčni zs Azijo In osUH svat. Vsi, ki do-pAnašajo žrtve za dosego zmaga, bodo hoUdl in morajo biti enaki. Ako gledamo problem s U strsni, vidimo pred kako velikimi, odgovornimi nalogsmi se nahajalo državniki v Wsshingto-nu. Londonu in Moskvi Razumljivo Ja vsled lega, ds sa o vseh teh problemih tudi zelo mnogo rssprsvljs in piše v javnosti, v knjigsh, revijah ter proučuje v posebnih komisijsh In ns unlverzsh. V ponedeljek dobiti maramo astri" Dobiti mir—pa znači ureditev Evrope, uko urediUv, da bodo evropski narodi v njej našli avo- J« garancija, da saa njimi ne bo Jo svobodo, svojo vsrnost in mol- «arantaK da na bode prepuščeni ssm i tebi ln da na bodo drobil zs plačilo računov velikih ali. Seveda naj naa to na uapava in na zavara. Predvsem nas Slovencev in Jugoalovanov no, ki živimo na najbolj vetrovnem dolu Evrope. Le v vzpodbudo hal nam bo, da bomo a večjo odločnostjo ln la a večjim naporom dalali za svoja oavobojenja. I V tam ogromnem prepleUnJu in svetovnem konfliktu smo le majhen naznaUn delček. Inte aantni smo ln bomo la, v kolik ra-lkor endel Willkle, ko Je govoril o iQ tu v Turčijo, Rusijo in čet na je o tem problemu govoril tudi W svojem poti Kino Takole Je Wende! Willkie povedal svoja mnenje: "Mi se moremo boriti ne ssmo, ds uničimo svoje sovražnike, smpsk tudi za ideje in osnove novega sveU Mi moremo dobiti mlf. Ds dobimo mir ps so potrebne tri stvari: Prvtli 2e sadsj moramo napraviti načrt za mir na globalni bazi. Dragi* Svat mora btli avobo-den, gospodarsko in politično, sa naroda ln possmermk* bomo tudi sami doprinesli k tsj skupni svetovni ureditvi. Da bomo sami pomagali pri tej^ut^i-t vi in na bomo čakali, da bodo drugi naa urejevali. Zsto svoje notrsnje spore ln težave odložimo, possblmo Mislimo nsjprej ns svojo svobodo, kje in ksko bomo ob prsvem čssu sami a svojo Isstno močjo poeUvili svoje meje. Mislimo na to, kako mesto bomo mi ssml zavzeli v urejevanju svets. Jugoslavijo, domovino vseh Slovencev, Hrvs-tov ln Srbov, čska v tem pogledu važna In pomembna naloga. Zato bodimo složni in priprsv-I jeni! Internacija ameriških državljanov v Franciji Bern, Svlcs, 12. nov.—Ameriški državljani v Vtchyju, diplo-matje, reporterji in drugI, ao bili inUrniranl v Chstesu-Guyo-nu, kjer bodo oeUli. dokler ne bodo zaključena pogsjsnjs glede IzmenJsve francoskih diplomatov ln žurnalietov, ki so v Združenih drževsh. Status drugih Američanov v Franciji, kateri so v »lužbi Rdečega križa ln dobrodelnih organizacij, nI bil I spremenjen kot poaledka preloma odnošejev med Francijo In Ameriko TI ae morejo držati predpisov, ki veljajo sa vsa tujce v Franciji. Registriren aa morsjo pri policiji In vprsšati za dovoljenje, kadar hočejo zapu- Tretjlči Amerika mors igrati atitl kraje, v katerih aa nahajajo. WAR STAMPS petek. 13. novembra pbosveta S. M. GARDENHIRE (S« nadaljuje.) Pri teh besedah se je na mah izpremenilo Karolinino obnašanje. — "Kako pa bi mogel otrok Uko hitro izginiti?" je živahno vzkliknila. "Rafael je bil vendar tako hitro na mestu, da bi ga moral videti. Vaaj je ravno on opozoril policiste na zdrevnikov avtomobil, čegar šoferja je poznal. Ne severnem koncu ceste je stal voz za led, na drugem vogalu pa neki drug avtomobil, ki bi Rafaela skoraj povozil, ko je tekel čez cesto. S teh voz bi vendar tudi moreli videti miss Mery." 'Tako, tako! O tem drugem avtomobilu pa dozdaj še nismo ničesar slišeli", je rekel Gönners. "Rafael vam bo že še o njem povedel, air. Stal je na vogalu neke povprečne ceste in ae je še le odpeljal, ko se je bile nesreče zgodile. Šofer je bil med množico, ki se je zbrele vsled mojega vpitja, okoli policista in okoli mene. Rafael meni, da ta mož ne more biti v nikekšni zvezi z nesrečo. Kako je to, da vsi ti ljudje niso videli malo miss Mary?" ,"Ker najbrže ni nihče na njo pazil," je rekel prijazno Conners. "Otrok vendar ni tako nenavadna prikazen na cesti. Tode vi še niste odgovorili ns moje vprašanje." "Rafael ni pri vaaj zadevi prav nič' udeležen, čeprav ao tu v hiši neketeri, ki bf ga redi potegnili v zadevo", je odgovorila Karoline uporno in kljubovalno. "Mogoče je, da v tem rez-burjenju niso nanj pazili — toda jaz ne verje-mem." "Zdi se mi pa, da se tu vendar mnogo z njem bavijo," je pripomnil Conners. "Pustite me vender že enkrat z Rafael Hen-gesom v miru, sir; zdej imem že dovolj tfifva-ri — in on gotovo tudi." "Ali je imele morda Msry novo plsvolsso voščeno punčko?" Je vprašal Conners. "Ds, air," je odgovorile Kerolina ter pokazale zopet svoj brezčutni izrez kekor prej. "Punčka je bils kupljene en den pred smrtjo Msryje, in midve sva jo tistege dne vzeli s seboj v park." "Potem pe je tudi izginila," je menil Conners. "Seveda! Ali pa se morde to ni zgodilo, Karolina?" je vprašal mr. Ellia. "Da, air," je odgovorilo dakle, "mije od one*-ga dne niamo več videli." "Potem ao jo morali pe novidnl duhovi s seboj vzeti," se je norčevel Conners. "Kdo pa je kupil punčko?" _ "Miss Maurice," je odgovoril mr. Ellia. "Ta je sploh vse preskrbele, ker je otrok potreboval." "Pač je v resnici škods, da ni imela miaa Maurice otroka popolnoma v svojem verstvu," je kar naenkrat rekel Conners s popolnoma iz-premenjenim, strogim glasom, "one bi gotovo menj mislila ns aestenek s Hengesom nego pe ns otroks, ki Ji je bil izročen v varstvo." Pri teh besedah je Karoline pogledala mojega prijatelja tako jezno, in njene vpedle oči so se tako grozeče avetile, da aem ae že bel, de nem napravi škandal. V navadnih okolščinah bi prav gotovo začela jokati, Če bi ae ji kej Uko težkega predbacivalo. Vendar pa ae je opezilo na njej, de Je bila zelo užaljene. Mr. Ellia, ki je bil tudi zelo iznenaden, je vprašajoč* In začuden pogledal Connerss, vender ps Je mol-Čsl. "Morda bi bilo vendarle dobro, tudi Henge-su nekoliko vest izprašati?" mu je rekel Con- nera. "Odkar je Mary izginile, je bil že večkrat pri ROJAKI SLOVENCI RELIANCE FEDERAL SAVINGS «t LOAN ASS N Vem neznanja. da faaflUJftnp denar ¡aa prva hipo-teke « tednik, bode moral tisti član i« dotične družina, ki Ja tako skupne naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravn»!tyu »»» in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosvsts. Ako tejs m stori, tedaj mora upravniltvo znižaU datunj/a to vsoto narocrn*» Cene liatu Prosveto Jet Sa Zdruà. drla ve la Kanado 88.88 Ze Cleero in Chieeeo Ja** TUE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE OEORGE W. BARNWELL L J114 M MAN*toMMO^ ou^norn WHUU UAIaUBwfM MUCH MOSf SMtêlMui TXaV^ÄJ >4T0f^iNS A« AMiatcAv *>LP»ra WW* TNT USTNA* LCTffjfc Podlago sa mehanično man J« si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE e, orodja ln mcrtL Pouči vas, ksko Je treba vporahiti načrte (blue ptinU) ter vam tudi daje mnogo re-«'-unekih tnbrl. de morete poupHiU svoje delo Ne glede ne to, ali ste tele pofrtntk. vsm bo ta knjiga telo koristna in mnogo potrebne,—1 SOS »tik in risb. S7S strani, trdo vezane knjiga stone SAMO Sl.Sfc~Poitni-no plavamo mi. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY SIS We* ISth ST. NEW YORK-Zaloga ni velika NaroČite te velne knjige Se dense