Št. 105.
Trst, v sredo 16. aprila 1913.

•m-m**/* SBI —	*'!/
IZHAJA VSAK DAN
■^42 ®tj nadeljah In praznikih ob 5-, cb ponedaljklh ob 9. zju<r»j. PdtL/alčne Ji«T. se> prodajajo po 3 nvč. (fistot.) y mcosjih
SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 3t. mm. •M^artuice, zahvale, poslanice, ogiaai denarnih zavodov po 2« st. mm Za o^iaso v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v^aka srd&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-.*.>ai pa 40 .stot. Oglase sprejema Infieratni oddelek uprave (.Ecjaobti". — Piačuje oe izključno le UDravi „Edinosti".
PI«cljl\>o in tožljivo v Trstu.
-----^-T.m-1^.. . - i-----------~-------------------------------
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč !'
čaj XXXVIII.
NAROČNLNA Z.\A5A
u cela lato 24 K, poj let.u (2 K	-e O K ; ij» r--
ročbe brez doposlane naročnine. oprava ne oi.t» lAroča nt BK aeđo'Jako lrd&nje „EDI303TI ' <lu* : «•
«*!• lato Kron 5-2C, s* pel	Kron S dO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefrar.ko-
▼ana pisma ae ne •prejemajo In rokopisi se ne vračujo. Naročnino, og1 ase in reklamacije je pošiljati na upravo luta.
UREDNIŠTVO: ulici Siorgio Galattl 20 (Naredni Iidaj*te!j in odgov rni urednik ŠTEFAN U01UN A. I »v-:, i. konsercij liita „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Ed a<>«i*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trata. ai>e»
Giergio Galatti štev. 20. Po3tno-hranilni?n! rafun Štev. 841-652. TELEFOM It 11-57.
Grška blokada albanskega obrežja ustavljena.
Premirje no Cotoldskem bojišču.
Porta prepovedala Essad paši napadati Srbe.
CARIGRAD 15, (Ker.) Uradna se po rr ča : Ker je srbska vlada na zahtevo ve lesll prepovedala svoji armadi pred Skadrom nadaljno bombardiranje In obleganje trd njave, je ukazala Porta poveljniku skadrske posadke, Essad paši, da mora po dogovoru z generalom Bojovlčem ustaviti vse sovraž nostl proti srbski oblegovalni armadi In tudi ne ovirati odhod Srbov.
Stališče kralja Nikole napram skadr-skemu vprašanju.
DUNAJ 15. (Izv.) Tukajšnji diplomatični krogi izjavljajo, da še vedno ni znano, ali se bo kralj Nikola udal zahtevam velesil ali ne. Privatna poročila zatrjujejo, da |e kralj Nikola pripravljen vstrajati pri svojih zahtevah, četudi odide srbska armada izpred Skadra.
LONDON 15. (Izv.) Angleški diploma-tični krogi ne smatrajo odpor kra'ja Nikole proti sklepom velesil za resen. Kralj se boji naroda in hoče s srojim cdporora pre-orečiti izbruh nezadovoljnosti v Črnlgori. Udal se bo t<r k o j usedi, kakor hitro bo mcgel potolažiti narod s kakimi odškodninami. Z ozirom na razburjenje v črnogorskem naredu, je v Angliji vzbudilo veiiko nejevoljo stališče Avstrije napram kompen-začnemu vprašanju. Velesile se sedaj trudijo, kako bi mogle pripraviti Avstrijo do tega, da bi privolila v kompenzacije Črnigori.
Odhod srbske armade izpred Skadra.
BELGRAD 15. (Izv.) Oener2l Bojov'ć, poveljnik srbske armade pred Skadrom, je v torek odposlal na vrhovno srbsko poveljstvo poročilo, v katerem izjavlja, da dosedanje število oblegovalne armade nikakor ce zadostuje za zavzetje trdnjave, vsled česar prosi za nadaljne ukaze.
Bojović je nato dobil v petek obvestilo, saj takoj ustavi vse nadaljne operacije in pripravi vse potrebno za odhod srbske ar-■ade.
Posvetovanja na Cetinju.
CETINJE 15. (Izv.) Srbski poslanik na Cetinju je ponovno nasvetoval črnogorski *?ladi, naj preneha z obleganjem Skadra. Semkaj je dospel vojni minister general Martinovfč, ki Je imel v nedeljo, v navzočnosti kralja Nikole, daljšo konferenco z generali Razpravljalo se je predvsem o situaciji pred Skadrom.
Nadaljevanje bombardiranja Skadra.
CETINjE 15. (Izv.) Vojni minister general Martinović se je po konferenci na Cetinju podal zopet h fronti pred Skader. Zatrjuje se, da je smatrati to kot znamenje, da so se Črnogorci odločili za nadaljevanje obleganja Skadra in da se bombardiranje prične megeče žs tekom današnjega dne.
Mednarodna situacija.
DUNAJ 15. (Izv.) Našo včerajšnjo vest, da namerava krali Nikola nadaljevati oble-
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dain.:». — Preval F. P.
»Radi tega te ravno sovražim, cesar. Ko bi ne bil dal zastrupiti kakor Brttanika, ali pa umoriti kakor Agripino, aH će bi mi bit dal odpreii žile Kakor S^nek?, m~>rda bi ti bil odpustil cb svoji zadnji uri. Tuda nisi me smatral niti za moškega, niti za žensko, temveč za mramornat kip, ki je slep in nem in ki nima srca kakor igrača, iz katere si lahko delal vse, kar se ti je ljubilo. Izkazovanja časti, o katerih govoriš, niso bila drugo nego pozlačeno poniževanje. Dasi-ravno si me sramotil in me dvigal nad vseh, je lahko vsak izprevidel mole ponižanje. In to ni še vse. Predvčerajšnjim, ko sem ti dal prstan, bi me bil lahko za to zabodel ; navzoči možje in žene bi bili vsaj lahko menili, da sem vreden sprejeti smrt iz tvojih rok; toda udaril si me s pestjo kakor sužnja, kakor psa J"
»Da, da," je dejal Neron, »storil sem ti krivico. Odpusti mi, moj dobri Spori"
„Li kljub temu,- je nadaljeval Spor kakor da bi bil preslišal Neronove besede,
zastopniku na veleposlantški reuniji v Len-j douu, so konstatirali, da so meje Albanije, j kakor |ih je določila reunija, nepopolna. j Radi tega je avstrijski veleposlanik na; zadali seji veleposlaniške reunije zopet j sprožil vprašanje omejitve Albanije in za-i hteval korekturo severne meje. Med avstrijskimi in ruskimi strokovnjaki je prišlo do
. 0, ,	. . . . . . .. . novih diferenc, ki so pa bile na včera|šnji
ganje Skadra se potrjuje sedaj tudi v du- konferecci prI Qrey|u Ravnane.
najsklh merodajnlh krogih Oflcljoznl listi Odločitev o novi korekturi je bila takoj izrazajo bojazen, da se kralj Nikola ne bo sporcčena Srbiji in Čraigor), da se tako udal volji Evrope, ampak na svojo pest, tudi prepreči vsaka zakasnitev odhoda srbske brez srbske pomoči nadaljeval bombardiranje £rmKade , d Skadra. trdnjavv
Iz Bel grada celo prihaja vest, da se je	Mirovno vprašanje.
bombardiranje Skadra danes zopet pričelo \ DUNAJ 15. (Izv.) Iz Scfije se poroča, Velesile se sedaj pogajajo kakih ostrejših da |e od Jyor vele^5ti na balkanske mi-sredstev naj bi se poslužile proti Črnigori. rovne prSp0zicije napravil na vse zaveznike Avstrija je zopet nastopila s svojo staro Jako dober utis. Podipga za sklenitev preli-zahtevo, naj se razširi blokada do Drača, Jrainarneg3 miru je torej dobljena. ker se je izkazalo, da se oskrbuje Crnagora	■ i ■
z živ;ll preko tega pristanišča.	i Diference med Bolgari in Grki.
Najvažnejša današnja vest pa je vse-. S0LUN 15 {{zv) Vest da nameravaj0 kakor sicer se nepotrjeno poročilo francoske Bol i pomnožiti ^ojo posadko v So-agenture Agence Havas', da so včeraj ,un* se tr|uje Nove' boigarske čete so lurkl In Bolgari na čataldskl črti sklenili 2e na otu VJti Solunu, kje? se bodo uta-10 dnevno premirje. Iz Carigrada se tudi t>0-ile
poroča da bo ze v najbližjih dneh sklenjen; RadJ teh izrednih bolgarskih odredb |e preliminarni mir in sicer direktno na čatald- !odpotoval 5. pešpoik prve grške divizije v skem bojišču. Definitivni mir bo podpisan v smeri proti Knkiš<J dočim mora biti 4 pe§.
Londonu, kamor odpošlje balkanska zveza, polk vedr.o pripravljen za vsak slučaj. Iz vse svoje prejšnje delegate.	i neznanih vzrokov se je 5. pešpoik takoj
Ce je premirje fasučao sslenjeno, po-| vrnil in pustil večji oddelek vojaštva v Ni tem je v,ekasor gotovo, da se premirja j gdt, kjer fo na5tavljene grške oblasti. Prva Crnagora ni vde;eži!a. Seveda je vtem slu-:^r5ka divizija ta5ori na rainlh kraj|h pred
čaju precej zanimivo vprašanje, kaso si Solunom, peta divizija pa pri Galiku In predstavlja Bugarska mir brez privoljenja | Baldž! Vas Saimanli na železniški progi vseh zaveznikov.	. Soiun-Kilindir so zasedli Orkl, dočim se na-
Neso dunajsko bolgarsko poročilo dolži haja kclcdvcr §e v grških rokah. Grke in Srbe, da nalašč zavlačujejo sslemtev j Bolgarska zahteva po Solu u je vzbu-
m o ix	..	.	,Idila v grških krogih veliko vznemirjenje.
Splošno pa se domneva, da pomeni j Oovcri 8 da Qrki ne bodo več pripUStiii
ski-nite* premirja ca Ćataidzi - konec bal- < in bo}garskih čet v Solun, ampak jih
kanske vojne.	-ustavili, če treba tudi z orožjem.
GrSka vlada ustavila blokado albanske] SOFIJA 15. (Izv.) Diference med Bol-
in epirske obali.	gari in Grki postajajo vedno večje. Grki na-
DUNAJ 15 (Izv) Grška vlada je da-! meravajo odposlati v Solun še tri nadaljne
nes preklicala blokado albanske In epirske | divizije ia na pravijajo že par tednov pred
obali. Dlplomatičnl krogi z veseljem po- j mestom močne okope.
zdravljajo ta korak grške vlade in izrazajo | RusJjm želi ohranitev balkanske zveze. svoje zadovoljstvo, da tozadevna zadnja ln-\ . *	„ v x. .. ,
tervencija v Atenah ni bila brezvspešna.	LONDON 15 (Izv.) Bivši ruski posla-
Ustavltev blokade je bila že skoro ne-nik v Carigraau, Carikov, odpotuje danes iz obhodno potrebna, ker je grozila v Albaniji' Petrograda, da posreduje med balkanskimi velika lakota.	i zavezniki. Sazonov mu je baje pred cdho-
_ _	_ . __ . . „„ -dom izjavil, da želi Rusija ohranitev balkan-
Premirje na čataldskem bojišču. | zveze
PARIZ 15. (Kor.) ,Gaulols- poroča, daL" " .	. , , . .
sta Bolgarska in Turčija sklenila pogodbo, Konflikt med turškim prestolonasledni-glasom katere prenehata z vsemi sovraž- j	kom in velikim vezirjem.
nostml na čataldskl črti. Ni izključeno, da] LONDON 15. (Izv.) Tukajšnji listi po-je bilo sklenjeno to premirje s posredovanjem \ ročajo iz Carigrada: Veliki vezir Mahmud Rusije, ki je odločno proti temu, da bi Bol-1 Štfset paša je nasvetoval sultanu, naj od-gari prodrli v Carigrad.	\ pošlje prestolonaslednika kam v tujino.
PARIZ 15. (Kor.) „Agence Havas* jav- Prestolonaslednik Jusuf Izedim je zagrizen Ija iz Carigrada : Na čataidski črti je bilo j nasprotnik mladoturškega komiteja in baje
med obema vojskujočima se strankama SKfenjeno 10 dnevno premirje, ki se je pri* čelo včeraj opoldne.
CARIGRAD 15. (Kor.) Uradna poročila zatrjujejo, da se je vršii včeraj zjutraj na levem kriiu Čataldske črte neznaten artilerijski dvoboj.
Korekiiura severne albanske meje.
LONDON 15. (Izv.) Avstrijski vojaški strokovnjaki, ki so bili prideljeni avstrijskemu
»kljub temu ti je zamoglo to bitje brez imena, brez spola, brez prijateljev, brez srca, storiti mnogo zla; ponoči sem se lahko splazil v tvojo sobo, ukradel sem ti tvoje pisalne tablice, na katerih si obsodil senat in ljudstvo k smrti. Odnesel sem jih na forum in Kapitol, kakor da bi jih bil raztrosil vihar. Sedaj ne smeš več pričakovati milosti niti od ljudstva, niti od senata. Izmakuil sem škatlj'co s strupom, ki ti ga je priredila Lokusta, in prepustil sem te samega, brez obrambe, brez orožja, onim, ki te iščejo, da te izročijo sramotni smrti."
»Motiš se!" je vzkliknil Neron in je potegnil izpod blazine bodalo ; »motiš se, še mi ostaja to jeklo."
»Da," je dejal Spor, »toda ne boš se ga poslužil niti proti sebi, niti proti drugim. Evnuhu naj se svet zahvali, če bo priča prizoru, kako umira cesar, Šiban in bičan, čim so ga vlačili golega In z vilami Q3 vratu oo forumu in po trgih."
»Toda tu sem varen, ne najdejo me," je dejal Neron.
„Da, da, morda bi jim bil ubežal, ko bi ne bil jaz srečal stotnika, ki sem mu izdal tvoje skrivališče. Morda trka že sedaj na vrata dvorca; cesar, že prihaja, že prihaja..."
„Oh, ne bom ga pričakoval," je d^jal Neron ia si je nastavil konec bodala na srce. »Prebodem se, umorim se."
vedno kuje načrte, kako bi se Turčija izne bila mladoturške vlade. Mladotuiki se boje, da bi se prestolonasledniku s svojim vplivom pri očetu posrečil ta načrt in se ga zato skušajo iznebiti. Splošno se pričaku|e, da bodo dosegli svoj namen.
Generalni štrajk v Belgiji.
BRUSELJ 15. (Kor.) Po dosedanjih poročilih tekom današnjega dne ni prišlo do
»Saj se ne upaš," je dej2l Spor.
„Vecdarle," je mrmral Neron v grškem jeziku in je z bodalom iskal pripravnega mesta, toda še vedno se je obotavljal. »Ne-ronu ne bi se spodobilo, ko bi ne znal umreti. Da, da, živel sem življenje, polno sramote, in umiram v ponižanju. O svet, svet, kako velikega umetnika izgubiš z menoj!..."
Naenkrat mu |e roka zastala, z razmr-šenimi lasmi in znojnim čelom je prisluškoval šumu, ki se je bližal boljlnboij; zajec-Ijal je Homerjeve verze.
„To je peket konjskih kopit..."
V tem trenutku je planil v sobo Epa-frodit. Nero je imel ^rav, bili so jezdeci, ki so ga zasledovali in ki so, obveščeni od Spora, dirjali naravnost proti dvorcu. Cesar ni smel izgubiti niti trenutka, ako ni hotel, da ga ujamejo njegovi rablji. V glavi se mu je porodil sklep; poklical |e na stran Epa-frodita, ki mu je moral priseči, da ne prepusti nikomur njegove glave in da ra|e sežge vse njegovo truplo. Nato |e zopet potegnil bodalo Jzza pasu in si ga je nameril prod vratu. Šum se le bližal boljinbolj, čuli sojse že grozeči glasovi. Epsfrodit je izprevidel, da bije zadnja ura. Prijel je Ne-rona za roko, položil mu bodalo na grlo in ga potisnil v meso do roča; nato je skupno s Sporom planil iz sobe ia je zaklenil vrata za seboj.
nobenih spopadov med stavku|očiml In vojaštvom. V Moniu stavka baje od 30 000 deiavr-v le 9.150. V La Lcuviere stavka 46 150, v Vtrviers 15 000 delavcev. Ob francosko-belgijski meji Je stopilo v štrajk skoro vse delavstvo.
BRUSELJ 15 (Kor.) V rudokopih in v kovinarski obrti v Cbarlerol je stavka popolna. V Lcuviere štrajka v celoti okelu 51 000 delavcev, 5.000 jih še dela Velike železnice v centrumu so ustavile vsak promet; druge manjše železnice vzdržjjejo promet le s pomoč|o orožnikov. V okolici Brusl|a je kljub stavki vse mirno. V pristanišču v Antawerpnu prihajalo delavci polagoma zopet na delo, posebno eni, ki rho organizirani.
BRUSELJ 15. (Kor.) Vlada je odredi a obširne varnostne odredbe, ker se je b ti velikih izgredov. Kljub temu, da so vaditelji socijslistov prevzeli garancije za vzdrževanje miru, je vojni minister Brcqueviile ukazal, da mora biti za vsak slučaj vedno pripravljenih 50.000 vojakov.
BRUSELJ 15. (Kor.) V mestu promet vsled stavke skoro nič ne trpi. V plinarni in elektrarni Je vse v redu; tudi tramvajski promet se vrši nemoteno, trgovine so vse odprte.
GENT 15. (Kor.) V Gentu in v sosednjih mestih in okolicah je prišlo povodom izbruha generalnega štrajka do prece|šnjih demonstracij. — Na mnogih kra|ih so bile poškodovane telefonske in brzojavne zveze.
BRUSELJ 15. (Izv.) Po večernih poročilih znaša sedaj število štra|kujočlh pol milijona. ŠUoda, ki bo zadela Belgijo, če bo štrajk še par dal, bo znašala najmanj pol milijarde kron. V rudnikih Je stavka popolna ; opravljajo se le ona dela, ki so neobhodno potrebna, da rudnikov ne za'ije voda. V železarski industriji stavka 30*/« delavcev, v tekst-.lni 80%, v steklarski industriji je štrajk popolen.
Afera Debertl-Benasich pred dunajsko poroto.
DUNAJ 15. (Izv.) Pred tukajšnjo poroto, kot delegiranem sodišču, se je vršila danes razprava proti visekošofeu Antoniju Benertiju iz Pule in odgovornemu uredniku piljske „La Flamma", Benaslchu, radi razžaljenja puljskega oficirskega zbora. »La Flamma" je svoječasno, ko so se vršile znane demonstracije v puljskem gledališču, kler je občinstvo izžvižgaio avstrijske uniforme plesalcev, aklamiralo pa bersaljerskim uniformam, silno napadla pul|ske oficirje, češ, kako so mogli mirno prisostvovati predstavi in jih imenovala Ijndi, ki kradejo bogu zlasti čas in kompromitirajo vse meščanstvo. Najvišje sdd šče je na tožbo puljskega oficirskega zbora delegiralo dunajsko pordto, kjer je bil Deberti, pisec imenovanega članfca, ki je svoje dejanje tudi priznal, obso en danes na dva meseca zapora, odgovcrnl urednik „La Fiamme" Benasich pa na ea mesec zapora.
Sufragetke — požigalke.
LONDON 15. (Izv.) V kopališču Sv. Leonarda so sufragetke danes zažgale vilo poslanca Crossa, strupenega sovražnika ženske volilne pravice. Škoda je velikanska, ker je bila vila opremljena z dragocenimi, zgodovinsko važcimi objekti.
Neron Je grozovito zavpil, lidrl smrtonosno orožje iz rane in zalučal bodalo daleč od sebe; nato se Je opotekel, se zgrudil z odreveneiimi cčmi in hropečimi prsi na eno keleno in nato še na drugo; skušal se je opirati ob komolec, dočim mu je lila kri iz vratu po roki, s katero si je skušal tiščati rano. Slednjič se je še enkrat z izbuljenimi, prestrašenimi očmi ozrl okoli sebe, in vlc'eč, da je sam, se je zgrudil z globokim vzdihom na tla. V tem hipu so se odprla vrata, na pragu se je prikazal stotnik. Ko je zagledal cesarja, nepremično ležečega na tleh, je planil k njemu U je hotel utešiti kri s svojim plaščem; toda Neron je zbral Še enkrat vse svoje moči in ga je pahnil od sebe.
„Ali je to zvestoba, ki ste mi Jo prisegli t" Je dejal z očitajočim glasom ; nato se mu je izvil iz prsi poslednji vzdih, toc^a. njegove oči so ostale odprte in Izbuljere. To Je bil konec rimskega cesarja Neron a, poslednjega rodbine Ktavdijcev.
Vojaki, spremljajoči stotnika, so vstopili, da se prepričajo, Če je cesar izdihnil svojo dušo. Ker o tem ni bilo več dvomi, so se vrnili v Rim, da tam razglasijo njegovo smrt, smrt onega, ki Je bil dan prc| Še gospodar nad svetom, ki Je umrl zapuščen od svojih najzvestejš'h, ce da bi se bil kdo izmed njegovih sužnjev zmenil zanj.
(Konec prih )
Stran II.
ČULNOST" it. 105.
V Tr?t-<, dne 16 aprila 1913.
Dr. Pederzolli — škof.
Mi srao mogii že pred več daevi — ca podlagi došlih nam privatnih Uform2ci]
—	sporočiti, da je za novega škcfa poreško-pufjskega določen sedanji župnik pri Sv. Antonu novem v Trstu, gospod kanonik dr. Trifun Pederzolli. Brzojavka z Dunaja v včerajšnjem našem izdanju pa javlja, da je imenovanje že izvršeno. Ta vest nima sicer še oficijelnega pečata, ali ni dvoma, da naznanja dovršeno dejstvo in da bo vodstvo šscfje poreŠk>puljske poverjeno gospodu dr.u Pederzolliju.
Vest o tem imenovanju nam je bila v povod, da smo napisali dva daljša članka. Iz tehtnin razlogov in povsem opravičeno. Kajti ne samo za versko, ampak tudi za vse drugo, posebno pa narodnopolitično življenje slovanskega življa v obsežju škofije poreško-puljske dijeceze, je velikega pomena, v kakih smereh se giblje vladanje škofije. Seveda kaže ta zveza med cerkvijo in politiko na nezdrave in abnormalne razmere in merimo to zvezo le obžalovati s stališča obeh strani: radi cerkve in radi izven-cerkvenega javnega življenja. Ni koristno tako razmerje ne za eno ne za drugo stran. Toda, naj obžaijujemo to razmerje kolikor hočemo, računati smo morali vendar žajim iz tega enostavnega razloga, ker — je bilo, ker je obstajalo. O ekzistenci tega razmerja kriče desolatue razmere, kakor so se razvile v šktfiji za dobe vladanja pokojnega škcfa Fiappa ravno zato, ker se je bil ta cer k veni dostojanstvenik popolnoma podredil vplivom vladajoče italijanske narodno politične — kiikel
To razmerje podrejanja — recimo tako
—	zistema na vodstvu škofije zahtevam le ece politične in nacijonalne struje se mora zdeti tem neverjetneje, ker povsem nenaravno, spričo dejstva, da je ta politična struja ciljem, po katerih stremi cerkev, ne le povsem tuja, marveč naravnost nasprotna, sovražna. Celo v slučaju, da bi bila ta politična struja po svojem naziranju v verskih stvareh sorodna In naklonjena nalogam g-avarstva škofije, bi morali vendar obsojati, ako bi se to glavarstvo stavljalo v službo te politične struje tudi v nacijo-nalnih stvareh, ako bi postalo komponentom enostranske, pristranske in krivične narodne politike na škodo druge narodnosti, ki je z ono politično strujo v srditem boju za — narodno eksistenco. Obsojati bi morali to tudi v interesu cerkve same. S tako enostranostjo kaplja vodstvo škofije strupa v srca vernikov druge, itak že preganjane narodnosti, ki ravno radi ki ivice, ki jo trpi v narodnem pogledu, toliko bolj hrepeni po pravici, po dobrohotnosti in blagohotnosti vsaj — v cerkvi. In ravno v tem )e vsebovana vsa kričeča abnormalnost razmer v Škofiji poreško-puljski, da je bila cerkvena oblast doslej zaščitnica narodno -politične struje, ki je povsem tuja vsem ciljem in potrebam verskega življenja, a sovražna življu, tako iskreno udanemu verskemu življenju. Ako bi tudi hoteli abstrahirati od principa pravičnosti in enake ljubezni na vse strani, ki mu mora biti ravno cerkveni glavar že po svojem velikem zvanju prvi glasnik, Je že radi interesov cerkve same obsojati — politiko, ki je vladala doslej na sedežu škofije v Poreču I
Nismo torej napisali pretrde in krivične besede, rekš1, da so razmere v škofiji poreško-puljski bolne, žalostne.
V svojih prejšnjih č'ankin, napisanih vsled vesti o imenovanju novega škofa, smo se Izogibali — osebi. Danes pa izjavljamo odkrito — in to vzlic vsem fanfaram po italijanskih listih radi imenovanja Italijana škofom v Poreču — da nam to imenovanje ni nepovoljno pod pogojem, da bosta tudi škofa Pederzolli j a vodila tista mirnost in korektnost, ki sta nas silila v spoštovanje do župnika Pederzolli j al
Za časa svojega župnikovanja v Trstu se Je novi škof taktno ia skrbno izogibal političnemu vrtincu, radi česar so se italijanski iisti parkrat oglašali s strupenimi rekri-minacijami proti župniški pisarni, kar nas utrja tudi v uverjenju, da tisti radostni vsklikl, s katerimi so italijanski liberalni listi pozdravljali imenovanje župnika Pederzollija novim škofom, niso b!U izrazom resničnega razpoloženja, marveč da jih je razumeti le kakor captatio benevolentiae, kakor prizadevanje, da bi tudi Pederzollija pridobili za pota Flappova.
Mi ne zahtevamo od škofa, da bodi politik nam v prilog. Iskrenost te naše izjave sledi že iz gornjih izvajanj, k|er smo obsojali ravno to, da je bil prejšnji škof poreško-puljski — sluga politike. Mi zahtevamo od škofa poreško-puljskega le, da sledi — cerkveno pastirski politiki, ki gre mirno svoje poti brez vsakega ozira na vrvenje vsakdanje izvencerkvene politike. Kar je bolnega, treba sanirati. Kar je zagrešil prejšnji škof-politik, naj popravi višji pastir z ljubeznijo in enako pravičnostjo na vse strani, da se v srca njih, ki so bili preganjani in zato zastrupljeni, povrneta zaupanje in vera v pravičnost na onih mestih, kjer vladajo škofijo I
S to zahtevo pozdravljamo imenovanje j gospod« dr a PederzcIWja Škof; m pcreŠko-puljakim! Manje menda ni možno zahtevati!!
8., ml. Podraga:
Zavzetje Istre 1. 1813.
k stoletnici zavzetja in letošnjemu odkritju spomenika majorja Lazarića na lindarskem hribu.
Ljudje, ki so prihajali Iz pazi as ke okolice, so mu pripovedovali: „Pred rajočim sovražnim vrstam poveljuje poveljnik bataljona Šiling. Te sestoje iz četrtega laškega lahkega bataljona, ene divizije „Otočancev*, ter osemdeset francoskih topničarjev in orožnikov ; skupaj 1100 mož, ki imajo tri topove in mnogo streliva. Ta večer dospejo v Pazin, kler so naročili in je že pripravljenih več pripreg".
Toda niti ta stvarna poročila o sovražnikovi premoči ga niso odvrnila od njegovega sklepa. Odredil je celo takoj nadaljnji pohod po isti cesti ter se |e ustalil zvečer ob 5 uri na griču „Sveta Trojica" pri vasi Ćerovije; ravno, kjer se razcepi ia cesta v Trst in na Reko; predstražo pa je razstavil do vasi Novaki.
Seveda si nI mogel misliti stotnik La-zarlč, da bi s svojo vojsko — 56 mož, ki jo je raztegnil po gričih od Čerovlj do Novakov, mogel pokončati sovražnika. Opira) se je predvsem na navdušenost ljudstva, ki jo Je podnetoval s tem, da je pravil povsod, da vodi le predstražo velike, avstrijske vojske, ki mu bo sledila v nekoliko dneh.
Takoj so mu pomagali prebivalci pri vseh predpripravah ter mu natančno poročali o vsem, kar so poizvedel! o sovražniku. Tako je izvedel, da tvorijo jedro sovražnikove vejske četrti laški lahki bataljon, sami novinci, ki bi se gotovo ne mogli uspešno braniti, posebno ne, če bi biii nenadoma napadeni. Moštvo „Otočancev" pa, ki je bilo še pred nedavnim avstrijsko, da tudi komaj čaka, da bi prešlo k prejšnjemu gospodarju — in res je prešlo v noči med 3. in 4 septembrom 150 mož „Otočancev« k stotsiku L-dzariću. Pa še nekaj je ohrabrilo stotnika Lazarića, da se je odločil za napad, namreč: Će bi se on, ko je izvedel v sovražnikovi premoči, vrnil k svoji brigadi v reško primorje, bi bila brezdvomno poražena vsa brigada; prvič zato, ker so biii utaborjeni na takem kraju, kjer bi Jih sovražnik lahko napadal, od vseh strani, drugič zato, ker bi bil sovražnik, ko bi se združil še s 1000 mož narodne straže pod Učko goro, v ogromni premoči. Treba je bilo torej pridobiti časa, da se general Nugent kolikor možno močno zavaruje proti sovražniku ter ojači. To pa je bilo možno le na ta način, da ]e šel stotnik Lazarić nasproti sovražniku ter ga skušal kolikor možno zadrževati. Pridobitev tega časa se je zdela Lazarlču pomembnejša, nego pogin njega in njegovega moštva pri tej drzni a znameniti nakani.
Ali tudi za slučaj, da bi morali bežati pred sovražnikom, je preskrbel stotnik Lazarić.
Pustil je namreč levo krilo svobodno, ki bi je v slučaju, da bi moral bežati, spravil čez gorovje v lovransko pristanišče, kjer bi Je s pripravljenimi ladjicami prepeljal na Reko, ali pa k angleškemu bro-dovju.
Ko je torej premislil vse to, je bil prepričan, da bo s svojim načrtom nadaljnjemu razvoju vojske le koristil; odločil se je popolnoma, da bo zadrževal, is če potrebno, tudi napadal sovražnika.
Še isti večer je naznanil svoj sklep v vse kraje, odkoder je pričakoval pomoči; proti jutru pa je že ojačito njegovo vojsko nekaj sto kmetov, ki so razpolagali z najrazličnejšim orožjem, a bili vsi ene misli: „Proč s Francozi 1*
Vso noč pa je naznanjalo zamolklo do-nenje zvonov od vseh krajev, da je prišel tisti čas... Tudi v sovražnikovo šatorišče je zadonelo in vsi vodje so se zeiinili v misli, da Je ljudstvo ostalo proti njim; v prsa novincev pa je kanila kapija stranu, bojazni, da bodo morali z Jutrom podleči ognju izurjenih vojščakov in smrtonosnemu orožju maščevalnega, bojaželjsega ljudstva.
_ (Pride še.)
Za občinske volitve.
Ne zamudite reklamacij!
Reklamacijska doba se bliža svojemu koncu in gotovo je še med našimi volilnimi upravičenci ljudi, ki še niso prišli pogledat volilskega imenika in se Še niso prepričali, ali so vpisani v volilskem imeniku, ali ne. Gotovo je tudi še takih, ki jih je morda ta ali oni njihov prijatelj ali znanec opozoril, da niso vpisani v volilskem imeniku, ali da so nepravilno vpisani, pa vzlic temu še niso storili nič, da bi si zagotovili svojo volilno pravico. Poživljamo torej vse one, ki bodisi na ta ali oni način še niso stbrili svoje dolžnosti napram sebi samim kot občinarjem, ki morajo tudi nositi breme občinskih davkov, in napram svojemu narodu, ki zahteva od njih, da se tudi oni udeleže volilnega boja, ki naj prinese narodu pravice, ki mu gredo.
Čas je kratek: niti 14 dni ni več do 28. t. m., ko se ob 2 popoldne zaključi
rektemaejsko postopanje. Kdor si dotedaj ne zagotovi «oliiae pravice, je ne bo imel ia ne bo mogel voliti. Tor*j stori vsak, kar mu je storiti, da potem ne do prepozno.	;
A še aa aekaj moramo opozoriti naše volilce v zadevi reklamacij.
Dolžnost aaših volilcev ni samo, da zagotove sebi in sašim volilcem volilno pravico In tako kolikor mogoče okrepe in pomnože naše vrste, temveč morajo gledati tudi na to, da ne bodo zlorabljali volilne pravice v svoje namene naši nasprotnik, I ki so v voliiski imenik vtihotapili go(o?o marsikaterega svojega človeka, ki nima volilne pravice, ki |e morda že zdavnaj mrtev, ki ni avstrijski državljan, ki ne plačuje dovolj davka za dotični voliiski razred, <ci ne biva dovolj časa v tržaški občini (za IV. mestni in II. okoličanski volilni razred najmanj 3 leta pred 3. marcom t. I.), ki je ped varuštvom ali skrbništvom, ki uživa oskrbo siromakov iz Javnih sredstev. Opozarjamo tudi na to, da so izključeni od volilne pravice oni, ki so bili obsojeni radi hudodelstva ali prestODka tatvine, ponever-|enja ia goljufije, deležnosti pri njih, sovod-stva, cbrezuspešenja eksekucije, nepoštenega ravnanja v kreditnih opravilih, vlačugarstva, prestopkov proti določbam o volilni svobodi in radi pijanosti (več ko dvakrat v zaporno kazen). Vsi taki so izključeni od volilne pravice za najmanje tri leta po prestani kazni Od volilne pravice so izključeni oni, ki je nad njihovim imetjem otvorjen konkurz. Oiebe, ki so bile pod policijskim nadzorstvom aH v prls-lni delavnici imajo volilno pravico šele tri leta po prenehanju nadzorstva ali izpusta iz prisilne delavnice.
Opozarjamo torej raše volilce, da se zanimalo pri pregledovanju volilskih imenikov tudi na to, ali so nasprotniki vtihotapili take svoje ljudi v voliiski imenik, ki po zgoraj navedenem nima o volilne pravice. Za take osebe |e potem treba zahtevati izbris iz volilskega imenika. Natančnejša pojasnila dobe voiilci tamkaj, kjer so razpoloženi naši voiilski imeniki, zlasti pa v volilni centrali v „Narodnem domu". Slovanski voiilci, storite torej tudi v tem pogledu svojo dolžnost!
T r e s č e : Gospodarsko društvo. Sv. Križ: pri g. 1?aau Koluta hSt. 6.
* *
*
* *
Voliiski imeniki so na razpolago v glavnem volilnem lokalu v Narodnem domu in vseh volilnih lokalih, sedežih volilnih odborov in sicer:
Za mestne volilne okraje:
Za I. okraj (Sv. Vid): „Konsumno društvo* „Alla nuova Stazlone" v ulici Lazzaretto vecchio 31.
Za III. okraj (Novomesto): „Tržaško podporno in bralno društvo*, ulica Torre bianca 41, I. nadst.
Za IV. okraj (Nova mitnica): Prostori „Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška št. 2, I.
Nadalje so volilni imeniki na razpolago v gostilni „Novega delavskega konsumnega društva" Škorklja Št. 97; v gostini „pri Bricu" ex Pangoš na stari openski cesti; v gostilni ,pri Turku" Škorklja — Coroneo št. 671.
Za V. mestni okraj so voliiski imeniki na razpolago: v stanovanju gosp. Guliča, ul. Media št. 17, prvo nadstropje ves dan; v stanovanju goso. Frana Kotnika, ul. PiccardI št. 30, III. nad., ob delavnikih od 3 do 7, ob nedeljah od 9 do I; pri rodbini Ferfolja-Gregorič, Kadia-Sv. Alojzij, ves dan.
Za VI. okraj (Sv. Jakob): „Konsumno društvo" pri S?. Jakobu (nasproti cerkve).
v konsumnem društvu „Jadran" (ulica Industria);
v gostilni Strancar (ulica Giuliani).
Pozor, hrvatski voiilci! — G. dr. B o 1 e s 1 a v Bole, odvetnik, ima v svoji pisarnici, v ulici S. Giorgio št. 5, I. nadstropje, v bližini nemš ih šol, na razpolago hrvatskim volilcem voliiski menik (izborni imenik) in daje V3e potrebne icf or-macije v zadevi reklamacij.
Za okoličanske volilne okraje:
I.	okraj: Sv. M. Magd. Spod: .Konsumno društvo* na Kolonkovcu.
Sv. M. Magd. Z g.: „pri Tirolcu".
Skedenj: „Gospodarsko društvo".
II.	okraj: Sv. Ivan: „Konsumno društvo" (začasno).
Kolonja: „pri starem Matevžu".
Lonjer; „Gostilna pri Županu".
Rocol: „Gospodarsko društvo".
III.	okraj: Rojan „Konsumno društvo".
Voiil ski im enik za Gretoin Rojan je na razpolago volilcem pri znanem rodoljubu, gosp. An t. Pečniku, Greta št. 19 in pri g. Aleksandru Furlanu (Zgornja Greta št. 386) vsak četrtek In nedeljo popoldne.
B a r k o v I j e : „Obrtnijsko društvo* (Nar. dom).
Opčine: „Konsumno društvo", (ob delavnikih od 7 do 9, ob nedeljah in praznikih od 1 do 8 zvečer). Bane: „Konsumno društvo".
Prošek: društveni prostori „Hajdrlha" In Sokola".
Bazovica: pri g. Andreju Grgiču hšt. 97.
Volilni odseki v okolici
so naprošenl, da Izročijo svoje reklamacije s potrebnimi dokumenti vred že tekom tega tedna v centralno reklamacljsko pisarno » Narodnem domu v Trstu.
Stepamo v predzsdnii tedea za reklamacije, a čaka nas še mnogo dela, ker treba urediti in dopolniti vso nabrano gradivo za zboljšanje volilnih list — radi tega
rodoljubi požurite se!
*
* #
Voliiski sestanki v mestu.
Volilni sestanek za volilce V. okraja se vrši v petek, d ie 18 t. m. ob 8 zvečer v gostilni „Reclam" ulica S. Mauriz'io št. 15.
Voiilci! Vdeležite se sestanka, da pre-g'edarao volilni Imenik, zlasti kdor ni vpisan
v ta imenik, ne bo smel voliti.
*
* *
Volilni imenik za V. okral je na razpolago tudi v gostilni „Blrsa" v ulici Gstteri št. 10.
Voiilci, preglejte če ste vpisani, ker v malo dneh poteče reklamacijska doba.
Politično društvo „Edinost"
UOLILSKI SHODI
Za volilce z Grete: v četrtek, dne 17. t. m., ob 8 in pol zvečer v gostilni „Al Panorama" na Greti št. 10.
Za volilce V. okraja: v petek, dne 18. t. m. ob 8 zvečer v gostilni „Reclam'4 ulica S. Maurizio št. 15.
Seja mestnega sveta.
Začetkom snočnje seje je svetovalec Cerniutz urgiral razne stvari, ki niso še prišle na dnevni red, kakor: ustanovitev deželnega hlpotečnega zaveda, pomnoženje cenih stanovanj, vprašanje možitve učiteljic i. t. d.
Na to se je bavil mestni svet s tramvajskim vprašanjem. Pred vsem je bil po kratki debati odobren predlagani načrt tramvajske družbe glede pripojitve obsh kolodvorov k ostalemu tramvajskemu omrežju V3led tega se tudi stara črta od bivšega gledališča G^ldonl do južaega kolodvora spremeni v novo črto od ulice Kandler skozi ulico Benvenuto Celllni do rečenega kolodvora. Ob tej priiiki Je vprašal svetovalec W i 1 f a n , čemu se ni še podal|šaia t oli potrebna tramvajska črta do Sv. Ivanske cerkve. Odgovarjal mu je magistratov referent češ, da je tramvajska družba res dolžna zvrŠiti to zvezo, ali da se jej opira vlada, dokler se ne pokrije tamošnji potok. Ta izvajanja je pa popravil svet. dr. S lavi k s poročilom, da se je pred kratkim dotična tramvajska komisija bavila s tem vprašanjem m je sprejela njegove predloge, s katerimi se je naložilo eksekutlvi, da treba vse potrebno delo požuriti, izlasti glede po-griija onega potoka, da bo tramvajstci družbi odvzet tudi zadnji izgovor za obstovljenje prvi dogotovit gori rečene nujno potrebne tramvajske zveze.
V razpravo o tarifu nove občinske tramvajske linije Goldonijev t'g-klavnica sta posegla z daljšim utemeljevanjem svo|ih pre-m njevaln h predlogov zopet svet. dr. Sla« v i k in dr. W i i f a n. Prvi, da se vuzna cena za prvo polovico do Magdalenske bolnišnice zniža od nameravanih 12 na 10 sto-tink ; drugi pa, da se ta nižja cena določi zu daljavo do S7. Ane, ker pri določitvi tartfe mora biti merodajna frekvenca in potreba, nikakor pa kilometrična daljava.
Svet. Czerniutz je stavil tudi spre-minjevalne predloge v smislu, da se ima trg Sv. Jakoba s.catrati za glavno shajališče ljudstva in vsled tega je pri odmerjanju ta-rifov računati s tem izhajališčem za tramvajsko publiko. Sicer je pa govornik izjavil, da se strinja z radikalnejimi predlegi slovenskih svetovalcev, le da se boji, da — ne bodo sprejeti. In res je župan dal kar na glasovanje Czerniutzeve spreminjevalne predloge, ki so bili tudi vsprejeti, vsled česar sta Slavik-VViifanova predloga, ki sta bila vsekakor ugodneja za občinstvo — odpadla. Tako ostane cena 12 stot. do Magdalenske bolnišnice, oziroma cd Sv, Jakob-ssega trga do klavnice, dočim bo vsa črta od Goidonijevega trga do klavnice stala 20 stot.
Na to se je bavii mestni svet z ustanovljenjem novih profesorskih mest na občinskih srednjih šolah In (v tajni seji) z umirovljenjem magistratnega ravnatelja Boc-cardija in z imenovanjem nekaterih uradnikov.	_
Domače vesti.
Imenovanje v policijski službi. Policijski komisar g. Alojzij KerŠovan le imenovan za policijskega madkomisarja. Čestitamo I
V krstil, da^ 16. aprila

Viesokolsfci kongres v Ljubljani. V
včeraJSnji „Edinosti* smo med brzojavaimi vestmi priobčili poročilo neke dunajske korespondence o vsesokoUkem zletu v Ljub-Ijaai, ki ga Je ona korespondenca baje dobila iz Ljubljane. V osem poročilu se zatrjuje, da je miaister notranjih zadev baron Hefnold izjavil napram državnemu poslancu dr. Rybaru, ki je posredoval pri njem v zadevi prepovedi zleta po kranjski deželni vladi, .ia je pripravljen dovoliti kongres, če bi se ga udeležili samo avstrijski Slovaai, a da je Slovenska Sokolska Zveza odklonila te vladne propozicije, sklenila počakati rešitve rekurza proti odloku deželne vlade in
našeg« Jezika, temveč da celo pismeno korespondenco s slovenskimi strankami izroča ljudem, ki res ne znajo, ali pa nočejo znati slovenščine in zato tudi pišejo slovenskim strankam stvari, da se jim morajo krave smejati. Toda naj bi že bilo to, če bi se s tem smešili samo oni sami, ki pišejo take kozlarije, in pa slavna poštna uprava, toda stvar ima Še drugo lice. Če namreč smatra c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo slovenske stranke za tako malo vredne, da korespondenco ž njimi izroča ljudem, ki na neusmiljen način mrcvarijo slovenščino, drugi deželni Jezik v Trstu: potem pcmenja to ravnanje c. kr. poštnega in brzojavnega
v slučaju, če bi bil rekurz brezvspešen. od- ravnateljstva omalovaževanje, preziranje, za povedati letošnji zlet in naprositi Rusko nlčevanje i slovenskih strank i slovenskega Sokolsko Zvezo, ki pripravlja zlet za pri- jezika.
hodnje leto v Moskvi, da odpove svoj zlet, j Te dni je dobil slovenski telefonski nada bi se potem vršil vsesokolski zlet v ročnik od telefonske centrale uradno poro-LJubljaci I. 1914., ker bi medtem morda čilo o številu dnevnih klicev. Prijatelj našega postale razmere ugodnejše.	lista nam je izročil ta uradni dopis telefcn-
Obrnili smo se v tej zadevi na držav- ske centrale in iskali smo naročnika po vseh nega poslanca g. dr. R y b a f a, ki nam je mogočih imenikih telefonskih naročnikov in izjavil, da zgoraj navedena vest o izjavi mi- dodatkih, a nikjer ga ni bilo. Seveda ne! nbtra notranjih zadev bar. Heinolda nika- Kajti naročnik se kliče: „Slovenska tr-kor ne odgovarja resnici. Tako je govska šola v Trstu" in Je tudi tako seveda tudi neresničnn vest, da bi vpisan v imeniku, slavna telefonska centrala bila Slovenska Sokolska Z v e z a pa je napravila iz njega: ,S I o v. obrstno odklonila kake vladne propoz i-'društvo" in tudi na ta naslov poslala cije, ker jej sploh niso bile no- dopis. Sedaj naj pa reče kdo, ali se ne de-bene stavljene. Res nI tudi, da bi se .lajo norca iz slovenskih telefonskih naroč-fcila Slovenska Sokolska Zveza obrnila, ka-jnikov in slovenskega jezika pri tržaški tele-kor zgoraj navedeno, na Rusko Sokolsko ifonskl centrali!
Zvezo.	| Der Erpresserk5nig! Kralj — Izsi-
Na vprašanje, kaj je na vsej stvari res- < jjevalec 1 S tem sramotilnim naslovom ob-nice, je izjavil g. poslanec: Resnica jej sipljejo sedaj nemški listi črnogorskega le, da je Slovenska Sokolska kralja Nikolo, ker mu — vlasti ponujajo Zveza sklenila, da bo vztrajala odškodnino v denarju in menda tudi na te -pri svojem namenu, da priredi ritorlju, da odneha od obleganja Skadra in
zlet letos, in da vsled tega urgl ra rešitev svojega rekurza. Vse drugo so same mistifikacijel*
Vojaški nabor. K predvčerajšnjemu naboru je bilo poklicanih 170 nabornikov, prišlo pa Jih Je 161. Potrdili so jih — 23, torej komaj 14 odstotkov. Škoda, da nimamo podatkov o narodni pripadnosti nabornikov, zlasti pa potrjencev, kajti prepričani smo, da je med potrjenci vsa| dve tretjini Slovencev, dokaz, da mi Slovenci v Trstu, vzlic temu, da tvorimo le slabo tretjino domačega prebivalstva, vendar plačujemo najtežjega davka, krvnega davka, dvakrat toliko kakor Italijani, ki tvorijo dve tretjini domačega tržaškega prebivalstva.
Na eni strani je sicer dobro znamenje to za nas, saj je s tem le povedano, da je naš narod zdrav, čil in krepak, dočim je v Italijanih1 vsaj v Italijanih pristne krvi, le malo še onega zdravega mišičevja, ki je potrebno za vojaško službo. Na drugI strani pa Je v resnici žalostno, da mora naš narod v toliko več|i meri, nego naši narodni nasprotniki plačevati krvni davek, a nima zato niti enakih pravic na svojih rodnih tržaških tleh, kakor oni, temveč skoraj sploh nobenih. Naj bi le bila stvar v obratnem razmerju kako bi se Italijani bili po svojih prsih In zahtevali ter tudi dobivali od vlade vse, kar bi zahtevali; za nas pa velja vedno le ona stara: plačaj, molči in služi!
Od onih 23 potrjencev Je bil 1 potrjen k vojni mornarici, 21 je določitev čete pridržana, 1 pa je potrjen v nadomestno rezervo. V vojaško bolnišnico v svrho natančnejše preiskave so Jih odposlali 6.
Tržaška telefonska centrala je za
slovenske telefonske naročnike v resnici prava mučilnica. Preden skllčeš kako Številko, traja ponavadi cel četrt ure, ali pa še dalje in dogaja se celo, da se poleg tega Še čuje kaka zbadljivka ali zaničljiv smeh, čč končno človeku preide potrpežljivost in energično zahteva zvezo. Prav nič nenavadnega ni, da po trikrat ali štirikrat pc-vrsti človek ne dobi prave zveze, seveda ker so one laške šinjorine ali prelene, ali preveč zagrizene, da bi se naučile slovenski šteti, če ne že do 99 pa vsaj do 9, in ker vsa preslavna c. kr. poštna uprava v Trstu nima toliko moči aH pa tudi ne toliko poštene volje, da bi ubila onim svojim uslužbenkam enkrat za vselej v glavo, da je njihova prokleta dolžaost, saj so plačane zato, da ustrezajo strankam, kakor veleva službeni predpis, ne pa da uganjajo v službi svoje svoje laško-nadjonalne prismodarije.
Da je vseh teh škandaloznih razmer
Za birmo !
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini ■lov. urarni in zlatarni
ALOJZIJA POVHA
Trst, ul. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izber.
se odreče temu mestu. Ni nam tu namen, da bi branili kra'|a Nikolo in njegovo postopanje. To je vprašanje, ki spada na drugo stran. Vprašali bi pa ponižno te sedanje nemške moraliste, ki se toliko zagražajo nad črnogorskim izsiljevanjem, naj nam lepo povedo, kje so bili erpresserji za Časa nemško francoske vojne, ko so nemške kroglje in granate rušile Pariz, ubijale mirno prebivalstvo, palili bolnišnice in druge humanitarne naprave, da so izprešale iz francoz-kega naroda 4 milijarde in dve bogati, cvetoči provinciji? In zakaj niso kričali ti moralisti tedaj, ko je Turčija prodala Avstriji svoje suverenske pravice do Bosne ia Hercegovine za debelih 50 milijonov?! Zaka) niso videli v tej kupčiji nič nemoralnega in zakaj se niso zgražali nad avstrijsko diplo macijo, da si je dala izsiliti te milijone vzlic svojemu milijonu bsjonetov, oziroma kano nov ? I I seveda, če Nemci zagrešajo taka izsiljevanja, pevajo Nemci „Heil dir im Sie-geskranz" in „Dle Wachl am Rhein" v Čast in slavo nemškemu junaštvu, ki je dovršilo take — slavne čine. In kakov hrup bi bil, če bi bil kdo hotel govoriti o Erpresser-Viljelmu I!
Pa čemu bi hodili po Izglede v Črno-goro, v Carigrad in pred Pariz I Saj imamo tu doma, med nami samimi, lepih izgledov o velenemški morali. Isti Nemci, ki ne poznajo nikake mere v svojih zahtevah na šolskem polju za svoje kolonije, ki nimajo prav nobenega domačinskega prava, pa krlče o nezaslišani objestnosti, nenasitnosti in požrešnosti, če tisoči slovenskega prebivalstva zahtevajo le stoti del tega, kar nemška kolonija že ima in kar si |e s politično močjo Nemcev v tej državi — er-pressala I
Nemci na] bi torej le lepo molčali o „Er presskGaigu* — posebno še, ko niso za svoje brezmejne pretenzije prelivali svoje krvi, kakor so jo junaki kralja Nikole.
Tržaško podporno In bralno društvo
je imelo pretečeno nedeljo svoj redni občni zbor. U poročil tajnika In blagajnika |e razvidno, da je društvo v zadnjem letu prav lepo napredovalo. Imelo je koncem leta 1213 članov In 97.648 21 K prometa; društveno premoženje je narastlo na 75 964 71 kron.
Na občnem zboru je bil izvol|en za častnega Člana za društvo velezaslužni bivši predsednik gospod M. Kamuščič, ki Je društvo vodil lepo dobo desetih let. V novi odbor so izvoljeni gg.:
Predsednik, Ćok Hrabroslav, I. podpredsednik, dr. W ifan Josip, II. podpredsednik, Kravos Fran, I tajnik, Marinček
_ {____________________ ________ Fian, II tsfnik. Turel Vekoslav, I. knjlgo-
krlva edincle pred vsemi c. kr. pošta uprava j vodja, Škedel Ivan. II. knjigovodja, Kuštrin sama, ozirema c. kr. poštno in brzojavno Anton,, blagajnik, Detela Stanko, ekonom, ravnateljstvo, je najboljši dokaz to, da nima Germek Gabrllel. Odborniki: Bunc Rudolf, nameščenih samo pri' telefonskom cbratu Bucik Peter, Faganel Josip, Orel Fran. Jerič ljudi, ki ne razumejo in nočejo razumeti I Fran, PavliČ Anton I., LegiŠa Josip, Mlado-
Dr. Korsano
I Specijalist za slfllitične In kožne bolezni ima svoj ambulatorlj
v Trstu, v ul San L?zzaro Št. 17, I. j	(Palazzo Dlana)
I Za cerkvijo S7. Antona novega. I Sprejema od 12. do I. in od 5VB do 6'/, pop. < .......................I*
Vinarsko - gospodarska zadruga
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Volčjadr^ga - Bukovica
vabi na
11. redni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo, dne 20 aprila 1910, ob 1 popoldne pri Antonu Gregorič hšt. 103 v Volčjidragi.
riPtPJ
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Potrdilo bilance za 1. 1912.
3.	Volitev načelništva.
4.	Volitev nadzornlštva.
5.	Raznotero&ti.
Volčjadraga - Bukovica, 14 aprila 1913.
ODBOR.
Pomladansko zdravljenje
je najbolje a kričistilaim
== „čajem iz tisofcrož". =
Obenem je to tudi izborno sredstvo proti 5Či-paDju v želodcu, hemoroidom itd. iti. Zavoj za 12 dni i navodilom za eno kreno se dobiva edinole v od ikovani lekarni
„Al due Mori" dr. A. Praxmarerja
Veliki trg. mestna palača. Telefon 337.
Č. s« pošlje K 110, se odpošilja po priti z obratno poito poštnino prosto.	VARUJTE SE PONAREDEB t
Dr. Pežnik
Dr. PETSCHNIG O
first, via S. Catertaa Sto. 1.
ZdriTilk um notranje (splošne) bolezni 8—9 to 2—3 in Specijalist sn kožne is
(spolne) bolezni: ll1/.—1 in 7—7lK
Zaloga obuvala
■■■m in Jastns detal&icf-. nnnn
PAVEL VISENTiNI
Trst ai. Glosne Corducei 27.
T3
o
Cl
2
Nk
3
L.
Velika izbira mehkih hi	■ o
ženskih Čevljev. - Po-	| k, ;ri\e ae irvršujejo točno is erlidno
p* zmmit ceuafe
Nova zaloga
šip, posofljn in Kuhinjskih = potrebščin =
Trst, Istrska cesta (Via deiristria) štev. 67. (CarKnda Zgornja — Via Poiiziaiia).
Velika izber za gostilne in krčme, Cene zmerne.
Novosti za pomlad In za poletle 1
Moške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje
novosti.......od K 15—48
Dežks obleke iz sukna, kamgarna,
zadnje no-o&ti .... od K !0—32 Otroške cbleke ed 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga tukneiift hlač . od K 4 — 14 „ kbtonlna^tih h!ač od K 220 5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. ::
Specljollteta: delaune obleke, srajce s spodnje srC: Itd. s
Samo v cobro znani trgovini
„ Alln tittfl di Trleste"
ulica Gios e Carducci (ex Torrente) št. 40.
Pristno hrnsko sukno
1 cdrezek 10	kTon
1 odrezek 15	kron
1 odrezek 17	kron 1 odrezek 20 kron
pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3* 10 m dolg * 1 odrezek 7 kron
za kompl. meško obt.
(suknja, telovnik, hlače) -f + + samo + + + Odrezek za črno salonsko obleko 20 K kakor tud blago za površnike, turiatovske lodne, svil. kamgarne, blago za dannke obleke itd. pošilja to tovarniških » erish kot reel»a in solidra, naj-bclje znana tovarniška zaloga sukna
Slegel - Imhof - Brno (M.ravsto)
Vzorci gratis in franko.
Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki 8legel - Imhof na tovarniškem mestu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal'h naročil v popolnoma svežem blagu.
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
Bitem Carraderl 18, v bližini gostilne ND0,
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v originalnih posodah in drugo.
Sukna
J
lodM i* modno blago za gospod« ia dane, priporoča
KAREL KOCIAN X X tovarna .akna X X v HumM'ou (6e*k«> XX Uaorci fraako. XX
Sposobnega nemško-slovenskega
korespon elent a
(korespondentinjo), obeh jezikov popolnoma zmožnega v besedi in pisavi, išče za takojsrgi vstop tovaraa poljedelskih strojev. Prosilci, ki popolnoma obvladujejo tudi italijanski jezik, imajo prednost-Obširne ponudbe z zahtevo plače, referencami itd. pod „Tttchtige Kraft 8»>31" anončni ekspediciji Rudolf Mosse, Dunaj L
>
J{ans Schmidi j
TELEFON št. 1085.
zoboteknlk
TRST
al. della Zonta št 7. /. j
!
Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovana zadruga z omejenim poroStvom.
Trst, piazza Caserma Štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjlcah).
Poštno hranllničnl račun I6.004.
daje
na vknjižbo, na menice, na zastave in
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ^
Eskomptuje trgovske menice,
Hranilne vloge
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Večje stalne vloge In vloge na tekoči račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. "Vlaga se lahko po eno krono.
Oddaja domače nabiralnike <hranllne pušice).
Telefon Stev. 982. Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
Stanje vlog nad iO mlijonov. URADNE URE: od O do 1% doooldne In od 3 do S popoldne-Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah.
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2"30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist.vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdam
J. i. Subon, Trst, SmS
Stran IV.
„EDINOST" St. 105.
V Trstu, dne 16. aprila 1913.
van Josip, Lozar Ivan, Mislel Matija, Brce Juri, Deraojzes Ivan, Ahac Josip, Scles Fran, VrČon Fran, Vites Josip, Vrernenc Anton, Zabrič Ivan. Namestniki: Pavlič Anton II., Kodrič Josip, Oerbec Jernej, Počkar Fran, Stcgovac Fran, Bačar Ivan, Vovk Anton, Mevia Fran, Slak Pavel. Pregledovalni odbor : Dr. Šavnik Janko, Frantar Gašper, dr. Boštjančič Leopold. Mirovna sodnija: Dr. K<sovec Vekoslav, Pertot Viktor, Štok Jernej. Ženski odbor : Kukanja Ema, Kovačič Franja io Purkar Marija.
Prtkoristnemu našemu društvu želimo, da bi tudi v prihodnjem letu tako lepo napredovalo na korist našega narodnega delavstva. Slovenske delavce pa poživljamo, naj ne bGdo učlanjeni pri nam sovražnih internacionalnih ali celo italijanskih bolniških blagajnah, ampak naj postanejo člani lepo uspevajočega našega „Tržaškega podpornega in bralnega društva".
Odbor tržaških soboslikarjev in de-koratorjev vabi na občni zbor, ki se vrši nocoj, dne 16. t. m. ob 7 30 v telovadnici ljudske šole v ulici Porini.
Prestolonaslednik pri Sv. Justu. V ponedeljek popoldne je obiskal prestolona-nik nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo in svakinjo grofico Wiiihenau-Hohenturm baziliko pri Sv. Justu, ne da bi bil napovedal svoj prihod. Visoki gosti so se mudili tričetrt ure v cerkvi, kjer Jim |e g. župnik Buttlgconi razkazoval umetnine.
C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja, da ne more dati na razpolago posebnih vlakov po znižanih cenah v binkoštih, potem ob dvojnih praznikih o času od 15. junija do 15. septembra, z ozi-rom na določbe osebne in prtljažne tarife, del II., zvezek 1, stran 48.
Tržaška mala kronika.
Trst, 15. aprila.
Voznik, voz in konji v morju. Danes dopoldne nekako okrog poli 11 Je neki voznik vozil z dvouprežnim vozom po cesti pod Skednjem. Možakar se ga je nekje temeljito nalezel in se je malo brigal, kod vozi. V bližini takolmenovanega „mostu čez sa-lino" je zavozii tako ob kraj, da se Je prevrnil voz s konjema in njim vred v morje. Ljudje, ki so videli nesrečo, so prihiteli na pomoč in so izvlekli vozn ka In enega konia iz vode. Voznik je bil v nezavesti in Je precej dclgo trajalo, preden se je zavedel. Kakor hitro pa je prišel k zavesti, Je skočil pckoncu in ves moker pobegnil, da ni bilo mogoče izvedeti njegovega imena. Ljudje so poizkušali reš-ti tudi drugega konja, kar se jim pa eI posrečilo in se je žival zaduŠfla. Kakor se pripoveduje, je bil voz s konjema last nekega Miklavčiča (?) z Grete.
Gratis-vožnja in sprejem v Trst. Ko
Je prišel parnik „Adelsberg" v Trst, so zaprli delavca Jakoba Segulina in Pavla Bia-ževiča, dva devetnajstletna Cirkničana. Oba sta se namreč skrivaj splazila na ladjo in se brezplačno pripeljala iz Šibenika.
Žepne tatvine. — V kinematografu „Rcyal* v ulici Barriera vecchia je nekdo ukradel Antonu Dsgiatu srebrno uro z zlato verižico, vredno 90 K.
Dva železničarja sta gledala v zlatar-(evo izložbo, ko je eden, Franc Bersak, naenkrat začutil v svojem žepu tujo roko. Segel je se sam v žep in zgrabil vsiljiv ko, ki se je že prilaščala denarnico s 30 kronami. Žepni tat je 18 let stari kotlar Peter Flego.
Sovraštvo do tramvaja. Na Borznem trgu so snoči ustavili tržaškega postopača Karla Besseka. Siri je namreč v svoji zlobi šipo na tramvajskem vozu.
Eden slepar manj. Na besedo zagrebške policije so snoči zaprli 22 let starega Karla Železnika z Ogrskega. Mož Je premeten slepar. Pri njem so našli 100 K, nekaj ponarejenih srečk in druge reči. Poslali so ga na Hrvatsko.
Slovensko gledališče.
Za nedeljsko prvo reprizo Smetanove opere
„PRODANA NEVESTA«
sprejema gledališka blagajna prenotaclje.
deL organizacija*
Zidarska skupina NDO sklicuje za . četrtek ob 6. zvečer važen sestanek v društ-Ivenih prostorih, ul. S*. Frančišsa št. 2.
Odbor zidarske skupine NDO bo | imel danes, v sredo, ob 5 in pol popoldne jodborovo sejo.
Odbor mizarske skupine. Danes, v ! sredo ob 7 in pol zvečer odborova seja.
Govorniška šola NDO. V petek ob 8 zvečer govorniška šola.
Vesti iz Istre.
Poroka. Danes, v sredo, se poroči g. Janko Delpin, prožni mojster v Saplanah, z gospodično Marico Dekievovo na Permanih na KastasŠčini. Mnogo sreče 1
Olepševalno društvo v Kastu priredi v nedeljo, dne 20. t. m. s sodelovanjem društva „htrska Vila* veliko veselico.
Iz Doline. Umrl je tu dolgoletni občinski odbornik In svetovalec dolinske občine Ur h Samec. Pogreb se vrši danes dopoldne cb 9. _
Vest? iz Goriške,
Iz Brd. Včeraj, v torek je uničila slana ves poljski pridelek t. J. sad|e in trto. Pogled na polja sili človeku solze v oči. Ljudstvu preti velika beda.
Sneg in mraz. Snežilo je v sobcto popoldne kakor sredi z>me po Soški dolini in planinah. Vse gorovje do Gorice je bilo pokrito s snegom. Nastopil Je občuten zimski mraz tudi v Gorici, kjer so bili že krasni topli dnevi. Na drevju in na polju je škoda znatna.
MALI OGLASI
Avtoriziran elektrotehniški mehanik ITi^ABisiiK Htoaa Trst, ulica delle Poste St. 9.
\ ittOriO I5S111 - - - Telefon štev. 362/VII1. - - -
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih lu8, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov.
Bogata zaloga svetiljk In mrežic najboljših znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseban oddelek za popravila v preclzljskl mehaniki.	_
PARNA
fiorunrnlca
En"0' čistilnica na suho
ALBIN BOEGAK
ulica Farneto štev. 9, Trst.
Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-vina, perje, rokavice itd. itd. se barvaio in čistijo na suh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižj-.h cenah v centrali ul. Farnoto štev. 9 in tržaških podružnicah ulic t deli' I a tri a št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro št M
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Val zdravniki ga prlperodajo.
Odlikovano aa : 7 razstavah.:
STI
FAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
Glavna zaloga v Trstu, via ValdlHvo St. 32. — Telefon St. 220I.
ISRHMMHi

□ □
Priporočljive Me.
lase kupujem ter izdelujem vsaiovrstnfc iZpčUSlU najmodernejša lasna dila. aNDUBJ ROJIC, uL Acquedoto 20.	175:
FRAN RUPMK, b0;88" m0""'-
ulica Geppa 5t. 10, I. B
Knjigoveznica edina sioviMisks knjigovez-
cica v Treto, ulica Cedlia St. 9. — Iz~e nje vs; suajigov&ota preprosta In fiia deia točno in ^p konkurenčnih cenah
MALI OGLASI m r.£mna)o p« 4 rim. h«Mde. Mxst|c tlikaa*	takrat
ni. Najmarijia prUtojfcfcia «C rta. Plača M tak*] tutritxn aMdka
Fotografa
Viimciam železo, stare kovine : Anton Oeru^Cfc
IMipUJBfn Trst, ul. Olmo 6U2.

ulica 7
Antona Jer kiča naslov: Trst, u>
učile Poste 10: Gorirp, Goapcsk«
444«
Pprtftaift ' najem se dajo razne gostilne. I It-UcIJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrali, hiše, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—11, 3—6. telefon St. 825. 417
llnhlinano soba se odda takoj v ulici Far-
meuiirand nfct0 st. 43, iv.	715
I |XXrm mladega kletarja Prednost imajo ože ! Id l/C lil njeni. Stanovanje in plača po dogovoru, j Pismene ponudbe na našlo?: Filip Ivanii-evič, Krilo, ; Dalmacija.	782
j \3 lilif. j Molin grande 36 ee prodaja -velika mno-IV III ILI žina pristnega refoSka iz kleti Vincenca
fgestana v Vrsarja (Istra) po ceni 88 vi arjev liter v točilnici ali na dom. Prekupcem popnst — Vodja t Fernetič.	789
HriH^oto Be dve lePi nieil rani sobi v bližini UUUdblC južnega kolodvora. Belvedere 27,1. 6.
764
i Posojilnica v Kopru
; Nastop takoj ali vs3j brzo. ^amopravnost (polno-i letnost), zanesljivost v računih, vodstvo blagajne z I jamstvom. P ača po dogovoru, gledč na dosedanje 1 izvežbanost prcsiteljev.	7S4
UaUIemaha sobica se odda s hrano. Belvedere
roBDurana 12, vrata 9.	8-28
r>»Qmnfnni vseh ^ Ploš5e> opera, basist , UlOlIlUlUlH Križaj in tadi druge novosti, na-: rodne Desmi. Trgovina z gramofoni Zanetti, ul. Ca-I "-ana 6.	_™9
f D|«ne+nri PriPravni za vsftko trgovino ali obrt, ! | rilSlUn 8e oddajo v najt m v hiši „Trgovske : obrtne zadruge" ul. Stadion 21 takoj ali s 24. av-: gustom. Natančnejše podat ce v uradu T. O. Z. 822
M o rt**nrioi P08eatv0 z vinogradom na Vrdeli na proadj pri Trstu. Naslov pove inseratni
Kokain« priprav« is ahiMuiga, pliniiiifc« kleaio«, noii in viliot, planinsku palio«, priprav« m l«d, isleu, snažni obnOi, nahihleiH
Vsakovrstna obleke:
Sweater, planinska kiače. gamaia, hplii
la čiste volna, rokovioa.
Steklenice Helios, reč dni gorke ia mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, sra]«a, ovratnica, zapestnice ia aogovisc.
Za CUn« Športnih in planinskih drtMci
MT POSEBNE CENE. H
Sortno trfioulna StruKtf
Hica S. istoiio 12 dasjroti Krši luleili)
oddelek Edinosti.
Društvene vesti.
Šentjakobski Sokol. Na sestanku dne 12. t. m. se je sklenilo, da se bo vršil v soboto, 19. t. m., ob 9 zvečer še en sestanek radi ustanovitve Sokola in sicer v dvorani Delavskega konsuranega društva.
Pevski zbor Dramatičnega društva. Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešan zbor.
Poziv uradnikom denarnih zavodov.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov sfcUcuje za prihodoji petek, dne 18. t. m., v zgornjih prostorih restavracije „Balkan" v Trstu točno cb 8 in pol zvečer važen društveni sestanek v zadevi pričete akcije za splošni sibotni popoldanski počitek. Vse tovariše v Trstu nujno prosimo, da se tega sestanka zanesljivo, točno in pclnošte-vilno udeleže.	Osrednji odbor.
Pevsko društvo »Ilirija* od Sv. Jakoba naznanja, da se vrše od sedaj naprej oevsfce vaje za gospodične ob sredah oct 8 30 do 9 30, za gospode ob petkih od 9 do 10 In skupne va]e ob nedeljah od 3 do 4 popoldne. Vabijo se novi pevci in pevke.
Mesečna 80ba'lepa ™eblira°a' p™'.11 vh°d;?e
; 45, II. levo.
odda 1. majn ka. Lazzareto vecchio
816
Clii7l#iniQ za VBako delo išče službe. Ponudbe OlUZKinjd p0ci „Služkinja" na inseratni odde-
lek Edinosti.
Zelo
pridra postrežnica za 3 ure na dan se išče
ul Jorre 20, IL, levo.	823 ___
\#Oft|Q 5pe<bcijska tvrdka išče praktikanta, zmož-; V O L J d nega slovenskega, italijanskega in nem-1 škega jezika. Ponudbe pod ^Marljiv 2G0- na in«e-' ratni oddelek Edinosti.	824
Polffllicltfi Pom°Čnik, ki je zmožen samostoj-rCKUVSKE nega dala, se takoj sprejme. Pekarna Mahnič, Bazovica. (29 j-i-
I7nhr97pn9 mlada, pohlevna gospica, neo-■fcUUI OJLciltt madeževane preteklosti, dobrega zdravja ter z veseljem do trgovine in gospodinjstva zamore se takoj po dobrem spoznanju poročiti bliza prijaznega mesta z mladim, inteligentnim, Bolidnim posestnikom in trgovcem čedne vn&njosti, Čigar lepo imetje zBmore kmalu do deset tisoč letnih dohodkov donaiati. Modrost se vzgaja v mirnem, čistem srca in rodi srečo. Zaupne ponudbe z navedbo vseh okolnosti in visokosti dote ali premoŽenja prosim s sliko vred pod „Tiha sreča maj 1913** na inseratni oddelek Edinosti do 24. t. m. v posebni kuverti. Posredovanje le od sorodnikov in se ne vpošteva anonimno.	825
= TEODOR KORN
Trst, uL Mirnmar Stv. 71 (
Stavbeni in galanterijski klepar. — j Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO SE TfeAKS)VESTNA = 1>E1A iy POPRAVE = PO SIZSSH OBJJAH. :: Delo dobro in zojaanćsno. :: ?el6i. 25-25. C Poslovodja: Franja Jenrte.
franjo Slančič
Trst - ull o a Med&a št. 17 - Trst
priporoča svojo
trgovino jest vin in kolonijalnega blaga
katera je vedno oskrbljena sa svežim in prvovrstnim biagom
Francesco Buda, zlatar
^ a a Trst, ulica Scalinata št. 1.
I Prodaja ur iz srebra in kovi-I nastih, od 4 kron dalje, uhani. prstani, verižice iz amerikanskega double zlata izključno po prilož nostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-nju je zlato, srebro in dragocenosti. - -
^ntonŽerjal-Trst
priporoča svoje
trgovine jestvin
ulica Commerciale 18, s podružnico ulica Istri a 06. (Čarbola zgornja). - Prodtga se žito, oves, koinza in raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo.
ANTON BARUCC*
MIZARSKI MOJSTER
Trst, alica San fraacesco i'fissisi l
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na ieljo se menjajo pasovi In zmeti. k tili za papalne del« la ta ae ba|l kackarenoa.
SBBSaaHKUlRBHDBig p Ljudska uradna
_ BOGOMIL PIN01
g Trst, ulica Vinceazo Belimi St. 13
(laspioti csrrve «t. iittia lorcia)
Bo^at izbor ur, verižic, ovratnik verižic, o** pr- i
stanov,zaptsi i.m. d. j Konkurenčne cene.
iHHBBHlIiHBBfiHOBi
TVRDKA
Francesco Bedna
s*
TRST — ustanovl|ena leta 1878 — TRS" Je preložila svojo
trgovino šivalnih stroje
bicikijev in pridevkov z mehanično dela nico vred iz ulice Ponterosso Ste '.
/ ulico Campaniie štev. 1?
^ Prodajalnica ur In dragocenosti ^
€». Bucher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso St 36.
Bogati izbor zlatanine, irebrnine, drmjoce-nosti in žapnih ur. Knpnje in menja staro zlato ia tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi iepne «ra.
^ DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. J
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Par.-zi:
TRST
ulica S. Nicoio št. 18, II. n. Plačila na mesečne obroke.
Back& Fehl
splošni nnlformskl zavod Trst, Acguedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej In oblek po meri
ti
Pozor!
Gpoldao In zvečer abeiemeat zele ugodne. Izberea fci-
hinja li biidjejoviške plve (iii glavsbela). Zneree cese.
Restavracija-Kotel Balkan (SSSO I