★
Ra
IZDAJA ZA GORIŠKO IS BGIEClJO
PRIMORSKI DNEVNIK
___________  GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
iftoVUI. . Stev. 68 (2064)
Prispevajte za Kulturni dom
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post 1. sr
TRST, sreda 19. marca 1952
Cena 20 lir
Z volilnim zakonom o povezavi S bila kršena mirovna pogodba
Poudarja današnja „Borba" - 5.500 slovenskih beneških °hok je prisiljeno obiskovati 98 italijanskih osnovnih šol
(0<J
Mšega dcpisnika)
v*stmi	18, ~ v zvezi 2
M tisVa ■	šovinistične-
Politič* > uradnc italijanske da	^onomske agencije,
Trstu ? ?. °bčinske volitve v V(*lilnp«, , po italijanskem «8ja n zakonu, piae nocoj-groba 7.ba*. da bi bila to t|;el ,ll®v demokratičnih Wbe £• določb mirovne po-kv, j **. ravno zaradi dej-Tržaško ozemlje
CoM^ . ?leŠan0' določa
?l volilni sistem.
8*58?volilni sistem 3e
Ma, !*	,	-7,.. Poudarja
NistL.	.	italijanske ire-
*tr j;' 7 .stranke v Trstu, ** Uspeh hajveč izgledov
•a pr0tf®“nai°.-..da stranke, ki topile s aneksiji, ne bodo na-Mitvak ^°vezanimi listami na "itvcev i	adl	izdajstva vida.
l* Sta ’ Ji1	samo z besedo
•e' v resn ■ zaslepili množi-C1kv t7 C1, P3 so za priklju-C®9,.1' Italiji V takem 3* bodo c una)° iredentisti, t Hi dv» ?ov®?animi listami i. ?bžinskemt]ln' zastopnikov !f.diobla„DLs.vetu in s tem v ai tržai?? 3e bistvo strem-l' ,, f^kih iredentističnih
nost jugogoslovanskih vojakov.
Zatrdil je, da je bila ameriška pomof Jugoslaviji dobro potrošena in da je dobil svobodni svet v zameno veliko protivrednost.
Francoska vlada odobrila
novi finančni načrt
PARIZ 18. — Na današnji seji francoske vlade, ki ji je predsedoval predsednik republike Auriol. je minister za pri. družene države Letourneau izjavil. da ni nobenega vzroka biti zaskrbljeni zaradi položaja ob ustju Rdeče reke v Indoki-ni. Dejal je. da se je položaj izboljša'., od kar je francosko poveljstvo dobilo ojačenja.
Ministrski svet je tudi odobril finančni načrt, ki ga bo ministrski predsednik Antoine Pinay predložil narodni skupščini prihodnji teden. Načrt vsebuje v glavnem sledeče: ukrepi proti ponovnemu žviša-
nju cen; davčna amnestija in | Policija je uporabljala solzilne izvedba strogega davčnega nad- pline. Več delavcev je bilo ra-zorstva; nobenih novih davkov I njenih, šest pa jih je policija
(izvzemži nekatere izjeme); u-ravnovešenje proraču !a (govori se o posebnih dekretih, na podlagi katerih naj bi zbrali 115 milijard frankov); nova državna posojila za finansiranje državnih podržavljenih podjetij.
V Parizu se je danes začel kongres neodvisnih, katerim pripada sedanji ministrski predsednik Pinav.
V neki večji tovarni v Dam-marie Les Lys v departmanu Sene in Marne je prišlo danes do resnih incidentov. Ze pet tednov so namreč delavci te tovarne v sporu zaradi mezd in včeraj so zaprli v urade ravnateljstva tamkajšnjega ravnatelja in ravnatelja pariške centrale. Zvečer sta ta dva pozvala policijo na pomoč, ki je poslala penoči ojačenja. Prišlo je do hudega spopada med policijskimi agenti in delavci ki so na policiste metali kamenje.
aretirala.
Danes zjutraj je zaradi teh incidentov odšla skupina nad 400 delavcev na prefekturo v Melunu ter zahtevala sprejem pri prefektu. Ta je sprejem odklonil in zaradi tega je prišlo do novih spopadov med policijo in demonstranti. Bilo je več ranjenih.
MONTEVIDEO, 18. — Trgovski ataše poslaništva CSR v Montevideu Adolf Štern je včeraj prosil urugvajsko vlado za zatočišče.
T*r
LONDON, 18.	— Angleški
ptfdtajnik za letalstvo George
Achesonove izjave
o programu za pomoč tujini
Upa, da se bodo pogojaoja ca Koreji ugodoo zaključila Položaj v lodokim ..zelo resen" • Vprašamo ¥ predstavniškem domu gede angleške atomske industrije
WASHlNGTON. 18. — Ameriški državni tajnik Dean. A-chcson je danes podal svoje izjave pred senatnim zunanjepolitičnim odborom v zvezi s Trumanovim. predlogom, da se določi 7 milijard in 900 m li jenov dolarjev za progrzm vzajemne varnosti.
Najprej je govoril o poiežpju v svetu in dejal, da je mnenja, da se bodo pogajanja za premirje na Koreji ugoono zaključila; vendar pa je svaril pred vsakršnim «ooiimizmoro ali pe-smizmom«. Dodal je, da si A-merika prizadeva, da bi njeni zavezniki prispevali z več možmi v vojni na Korej:, a da do sedaj niso ta prizadevanja imela uspeha. Gtede Indokitajske je 'Izjavil, da je tam položaj »zelo resen«.
Dalje je Acheson izjavil, da predstavlja atlantska vojaka oO
Ward je predložil danes zve-: divizij, kateTe ustanovitev je
čer v spodnji zbornici proračun angleškega letalstva za leto 1952-53. Proračun predvideva izdatke za skoraj pol milijarde funtov šterlingov.
bila sklenjena v Lizboni, nekal več kakor «vojsko na papirju* in da bo kmalu postala stvarnost.
Državni tajnik je odklonil po.
ktL(suv
vsiliti Trža-„Jriajo Sa “ne Pogoje, ki odgo-
JjNth ? j„?-3im’, ki pa so v
tržAi ]aml in interesi Noc0i, . ^ega prebivalstva«.
to '.‘lane? *Borba» objavlja h )e iu‘» , 2vezi 2 noto. ki > v Jugoslovansko poslani-
.	izrabi	Irt	italiinri-
is* u lun* »12r°čil° italijan-d&lamu ministrstvu 'U^HUsti Immaci3 italijan-% «BorhParotl Slovencem v
v*.'''Sori:u a* Poudarja težko beneških Slo-\M, au Sv°Je narodne šole
Na? B> »oh ta ;o težkem Role ?u7atife?na druga nacio' *»i,planji;na v Italiji, ker NtiNti ,, vlada s posebni-svoje obvez-ttM« Bovne pogodbe do 'Hiti? nemške nacional-
J&fc Ir 3asno vidi
,i'Borbn» da ita-diskri-
Pr(7 Haf.70 Proti sloven-r3«jo-0du in načrtno nre-
w.
. naenno pre-slovenske šo-
r'Cn7edtem k° bcr
1 ha °v*hl Im ln kanal-
tr!t, 3,03BoVnerr' ne dajejo ni-
VP*V?.ejilh pravic, ki
jMPojtopkV*ki manjšini. Ta-
W Poznal Je slovenski na-
Niii niti ♦--? ^asa fašizma.
li»tMuliuSlIem, niti da--la% - la Hirnsla _______
V OKVIRU ZASEPAMJA MIM1STROV EVROPSKEGA SVETA
Sestanek zahodnih zunanjih ministrov o odgovoru na sovjetsko noto o Nemčiji
lianes se bodo v Parizu suslali Scbuman, Eden, Adenauer in ameriški veleposlanik llunn Vprašanje Posarja v ospredju na zasedanju Evropskega sveta • Adenauer pri Schumann
njmata pravice
ton«,*
H	V«
tM
!	*Slovenski
sJovaRSv -avlja v zvezi
. Čip*- - O Dnti-v	v-i»-*-* c}/■ 1
Mjri„ cJaneu”“'J noto rimski da i.’ v katerem po-V,|iiji i) šola(, 98 italijanskih - *Sll 0kr0K &.LBen«ki Slo-•oij - tBskin, 0 Slovencev.
SfSitrKSJo* “
■■ m"mi “
.	, s!oven.?rePovedano go.
i?!lai^dl*ljem°* Učitelji se de2n fa Predpisa • V Vsej ?r?il) kazni in
so v Vsei ? , • kazni m
lSo Henefi,; do1*1 dobi, od-
n • 'jS° imel; Slovenci pod ? bor5ot)i naTSiovenske šole »ia^e. Ta7rodnoosvobodil-M1 CST ,P0 končani %^‘lito nnt ?n obla-
PARIZ, 18. — Obenem z zasedanjem ministrov Evropskega sveta, ki se bo začelo v sredo popoldne v Parizu, se bodo v francoski prestolnici sestali tudi zunanji ministri Anglije, Francije in Nemčije, da bi razpravljali o odgovorih na nedavno sovjetsko noto o Nemčiji. ZDA bo na teh razgo. vorih zastopal novi ameriški veleposlanik v Franciji James Dunn. Doslej so o tem govorili v Londonu, kjer so izvedenci izdelali načrt odgovora in so o njem razpravljali včeraj zvečer tudi na seji med angleškim zunanjim ministrom in veleposlanikoma ZDA in Francije.
Zasedanje ministrov Evropskega sveta bo posebno zanimivo zaradi vprašanja Posarja. Zahodnonemška vlada je o tem vprašanju že poslala posebno noto predsedstvu Sveta. V glavnem predvideva dnevni red zasedanja tri vrste vprašanj. Prvi del obsega priporočila štrassburške skupščine o katerih so namestniki ^ dosegli soglasen sporazum. Gre za politično nevažna priporočila, ki jih bodo ministri verjetno odobrili brez vsake diskusije.
Drugi del obsega politična priporočila skupščine, o katerih bodo morali ministri razpravljati. Gre za vprašanja politične organizacije Evrope
A
sled slo-
*5azuml3ivo
teb raz-
t?"9ti)45krbljen»’I““‘ len raz' V dv‘adienka “dl jugoslo-• da	ne	mor«
more do-
“'"i””
«k?nje PoufV* bo kot s2'*i«S? Jugo* Lw"e komisi-
Urari2V‘7 priJIa v 7 v?i he *7na delegacija
7 tv°m gen« , FranciJe
Molila n«fBa ta>
,i * *
Ali ----------B‘	Boz,c
® izjave
»1
za reformo statuta. Ministri bodo morali odločiti, ali bodo razni evropski organizmi, ki se v tem času ustanavljajo, vključeni v Evropski svet ali ne. Na koncu drugega dela je kočljivo vprašanje Posarja.
Tretji del oDsega nekaj priporočil, ki še nimajo dokončne oblike in ki jih bodo ministri po načelnem pregledu spet vrnili namestnikom.
Medtem ko bodo razpravljanja o ostalih vprašanjih bolj ali manj akademskega značaja, kot je že običaj na sejah Evropskega sveta, predstavlja posarsko vprašanje resno politično zadevo, ki globoko posega v medsebojne odnose zahodnoevropskih dežel, predvsem pav odnose med. Francijo in Nemčijo.
O tem vprašanju sta govorila danes popoldne kancler Adenauer in francoski zunanji minister Robert Scl uman. ki sta na sestanku na Quai d’Or-say pregledala francosko-nem-ške odnose. Verjetno sta se do-taknila tudi odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji.
Pred razgovorom, ki je trajal več kot eno uro m ki mu ni prisostoval nihče drugi, je Scbuman izjavil v zunanjepolitični komisiji francoske narodne skupščine, da francoska vlada ne nasprotuje razpravljanju o Posarju, z Nemčijo,
pod pogojem, da se upoštevajo interesi prebivalstva tega ozemlja in da ostane Posarje gospodarsko združeno s Francijo; poleg tega bi naj Posarje ohranilo svojo politično neodvisnost.
Po razgovoru s Schumanom je Adenauer izjavil tisku, da ni resnična vest, ki so jo razširili nekateri časopisi, da.namerava Nemčija umakniti z dnevnega reda zasedanja ministrov Evropskega sveta svoj protest o posarskem vpra anju. Iz Bonna pa poročajo, da je bil dr. Strobm, svetnik za po-sarske zadeve v zahodnonem-škem zunanjem ministrstvu, odstavljen, ker je dal neki tuji agenciji »napačno in nedovoljeno« informacijo o stališču, ki ga namerava kancler Adenauer zavzeti na zasedanju ministrov Evropskega sveta. Po tej informaciji bi Adenauer nameraval predložiti ministrom ustanovitev »komisije za Posarje«.
Na seji zunanjepolitične komisije francoske skupščine je Schuman tudi izjavil, da morata ameriški in britanski parlament ratificirati garancije, ki jih zahteva Francija za ohranitev nedeljivosti evropske vojske. Dodal je, da se Francija ne bo zadovoljila z navadnimi vladnimi zagotovili, temveč želi, da obe deželi
POnio6i Jugosla
D
fes 70Siav*
vk8l= V k v	t Ameri ki
* k** V« A’Ien Ju8°slaviji,
'»F Ju"' da~ 77 v Katerem
* .'SESsvlS r-
Politike
Si
»7. u
G PO-h1* toS^tfilTMa »bi
Si
?S8
•tNirdu odB emu napa-
K.S>adalfevV7t0v na-
Jcev»
.obramba
ena
SS”>'lastn«nega *vel"
'SSSSžave ČViV »zavedo Ji, “Pl dr, tem tehta
M*rijS0s>vi°^r7?*. ki --
»Seveda
'Vtžs z di pr»!'Peva in
i1*, fjlMc	3ru-
čb’ v7'I i«VU'	Ju9oslovan.
da j*
f'li?a H-1!'1 v -
Hhgoslav^i
do Ameri. državi vo
“a n«,?."eod I obisk CLNovakih prvakov 'v ustrase-J Trstu pri generalu VVinterto-
m li«j"T'' I \n 1‘Juvc	pre«o
a tui drihvi3ud»tvo italijanskih raditskih postaj: Ni j,- _nr> neod obislr Cr.Vnn.fcih	T
Posadka romunskega vojaškega letala, ki Je pribežalo v Jugoslavija Od leve na desno: Hor-ho.iznu Eugen. narednik-rsdioteiegralist, Bukur Jon, nadporočnik - vojaški zdravnik, PPvrka Dimitru, nadporočnik - pilot, Gjnea Joan, poTočnMc-politični komisar polka, Clirrra George,
vcdnlk-mehamlk.
prevzameta »precizne politične in juridične obveznosti«.
Nato je Schuman,, govoril o vprašanju odnosov med Nemčijo kot članico evropske obrambe skupnosti in med organizacijo atlantskega pakta. Zanikal je. da bi skupne seje obeh organizmov mogle pomeniti de faeto vstop Nemčije v atlantsko skupno,:'.,
Zasedanja ministrskega od. bora Evropskega sveta se bo udeležil tudi državni podtajnik za zunanje zadeve pri za-hodnonemški vladi prof. Wal-ter Hallstein, ki je včeraj zvečer odpotoval iz New Yorka v Pariz. Med svojim enotedenskim bivanjem v ZDA se je Hallstein sestal tudi z zunanjim ministrom Achesonom. vendar novinarjem ni hotel pojasniti, o čem sta govorila. Omejil se je na izjavo, da je bilo govora o »tekočih zadevah«.
V Nemčiji nadaljuje med tem z delom anketna komisija OZN. ki jo je danes sprejel podkancler Franz Bluec er v navzočnosti zveznih ministrov za notranje zadeve, za pravosodje in za vprašanja nemške enotnosti. Kasneje je imel č!an anketne komisije, Holandec Kohnstamm, govor po radiu, v katerem je izjavil, da je vzpostavitev nemške enotnosti vprašanje ki ne zanima samo nemškega'ljudstva in štirih o-kupacijskih velesil, temveč vse Združene narode. Dejal je, da je to enotnost mogoče vzpostaviti samo s pomočjo svobodnih in tajnih volitev v vsej Nemčiji in da uha komisija nalogo, da ugotovi, ali jih je res mogoče izvesti.
V zahodnonemškem parlamentu je poslanska skupina socialdemokratske stranke danes ponovno zahtevala od zvezne vlade, naj »jasno sporoči štirim okupacijskim velesilam, da predstavlja vzpostavitev enotnosti Nemčije, v svobodi in z miroljubnimi sredstvi, najnujnejšo politično zahtevo nemškega ljudstva«. SPD protestira proti izjavam predstavnikov zvezne vlade, da sovjetska nota ne more predstavljati osnove za diskusijo, odobrava pa stališče, ki ga je izrazil zahodnonem.ški minister za vprašanje nemške enotnosti Jakob Kaiser, ki je zahteval podrobno proučitev sovjetskih predlogov.
drobnejša pojasnila glede prispevka posameznih držav k atlantski obrambi in je pripomnil, da predstavlja znesek, ki ga je predlagal Truman za prihodnje Ieto, »najnižjo varnostno mejo«. Prav tako se ni strinjal s senatorjem Greenom, naj bi ZDA podredile pomoč Evro-pi večjim njenim naporom za združitev Potem je senator Green vprašal. ali ne bi bilo umestno vključiti v zakon za pomoč tujini izjavo da se bodo ZDA izrekle naklonjene težnjam kolonialnih narodov po svobodi in neodvisnosti. Senator je dodal, da je povsod v gospodarsko zaostalih državah nalete! na občutek, da Amerika podpira kolonialne države. Acheson je odgovoril, da bi on obsojal vsako vključitev v zakon takih opomb, ker da je ameriška simpatija do gospodarsko nerazvitih držav že znana.
Glede prizadevanja evropskih držav, da zajezijo inflacijo, je A.cheson omenil drakonske u-krepe v Veliki Britaniji in Franciji. Acheson se ni strinjal s trditvijo nekega senatorja, da b' primanjkljaj v ameriškem proračunu prihodnje leto privedel državo do inflacije, in je poudaril, da ZDA lahko prenesejo primanjkljaj brez takih posledic. Dodal je, da v primeru znižanja proračuna prav gotovo ne bi smeli znižati postavke c pomoči tujini, ker bi prav Zahodna Evropa bila v fronti v primeru vojne.
Za tem je Acheson izjavil, da organizacija evropske obrambe pod poveljstvom Eisenhovverja dobro napreduje.
Na koncu je Acheson izjavil, da ne more predvidevati, koliko časa bo ameriška pomoč tujini še trajala v sedanjem ob-sesu in da ni mogoče računati, koliko bodo morali ameriški davkoplačevalci še plačati za okrepitev Zahodna proti nevarnosti sovjetskega napada. Niti ne more reči, ali bo -sedanja višina pomoči trajala približno še tri leta. Lansko leto je predvideval, da bo celotna pomoč znašala 24 do 27 mili jard dolarjev, toda sedaj vidi, da je bila ta ocenitev zgrešena; ne more pa povedati, ali bo potreben višji ali nižji znesek.
Ravnatelj za vzajemno moč, Harriman. ki priča pred zunanjepolitičnim odborom predstavniškega doma. je danss na vprašanje republikanskega preds^vnika Fultona naj bi dal podatke o angleški atomski industriji. izjavM, da je na tekočem glede angleških atomskih načrtov. Fulton je zahteval, nat b' Harriman o tem govoril na tajni seji odbora.
VAL PROTESTOV
istrskega liudstva
Nočemo taKih zaščitniKov, Ki so naše ljudstvo zatirali in se v dneh slavne osvobodilne vojne borili proti nam
Savudriji, Lovrečiči, Krašici, Marušičih, Bužimiji, Mariji na Krasu in Dajli. Ta zborovanja bodo te dni.
Objavljamo celotno besedilo resolucije, o kateri smo poročali že včeraj in ki jo je poslalo podpredsedniku vlade in zu-
D,„«,	popoldne	]e	bilo	v	j J-» "J1
Umagu	zborovanje	delovnih!	obžnega zbora sindikalne po-
KOPER, 18. — V številnih krajih in delovnih kolektivih Istrskega okrožja so bila danes protestna zborovanja proti iredentistični gonji, ki jo zadnje čase vodijo in razpihujejo v Trstu in Italiji proti Istrskemu okrožju in Jugoslaviji.
kolektivov »Boksit«, »Napre-dak«, «Vinoeksport», »Trgovskega podjetja« in drugih. Nad 400 delavcev teh kolektivov je poslušalo govor tov. Medice, ki je tolmačil namene te ogabne in nesramne gonje. Med ostalim je tov. Medica
občnega
družnice 507 delavcev in delavk tovarne «Ampelea» v Izoli v zvezi s histerično gonjo tržaške Iredente proti ljudstvu Istrskega okrožja in njegovi oblasti.
«Delovni kolektiv tovarne »Ampslea« v Izoli ugotavlja, da se sovražna propaganda klevet in laži stopnjuje po pozi-
dejal: «Ni se jim treba prav t;vnem predlogu Jugoslavije in nič vtikati in govoriti o na- FC. odklonilnem odgovoru pred-šem življenju. Samo mi imamo'sednika italijanske vlade za re-
pravico, da svetu povemo, kako je pri nas. Mi bomo gradili in delali, tako kakor bomo sami hoteli«.
Ko je tov. Medica navedel iz »Giornale di Trieste« nekatere stavke, kjer piše o »nevzdržnem položaju in preganjanju vere« in podobno v Istrskem okrožju, so se navzoči na ves glas smejali. V resoluciji, ki so jo nato sprejeli in je bila poslana zunanjemu ministru FLRJ Edvardu Kardelju, pravijo delavci Umaga med drugim:
»Zahtevamo od italijanske
šilev tržaškega vprašanja. Socialistična Jugoslavija je pod vodstvom tov. Tita ponovno iskala možnost rešitve vprašanja Trsta v interesu izboljšanja odnosov Italije do Jugoslavije in v interesu miru v svetu.
Italijanska vlada sistematično odklanja vsak predlog za odstranitev ovir sporazuma. Ona noče sporazuma, ampak poskuša izsiliti imperialistično rešitev vprašanja Trsta, ki ne rešuje, temveč zaostruje in komplicira odnose med obema državama Val sovraštva in histerija prihaja s strani iredentistične or-ganizacije CLN. ki jo moralno in materialno podpirajo vladni
-*~ | krogi Italije. Ton klevetniški vlade, naj da Slovencem iste	1	a‘•> iknf
gonji pa daje škof Santin, znan šovinist in zagrizen sovražnik Slovencev. V njegovih lažnih izjavah se izraža divji gnev do pridobitev osvobodilne borbe, gnev. ki žali čut poštenosti in
I resnosti vsakega poštenega člo-
pravlce, kot jih uživajo ljudje v Istrskem okrožju in Jugoslaviji«.
V Piranu so imeli podobno zborovanje delavci ladjedelnice Sv. Marka. .Na zborovanju j 7ka”v‘ Istrskem okrožju je govoril tov. Gino Gobbo, ki j Namen pojačene gonje je tuje poudaril, da Italija odkla-, di prikrivaaie lastnih zločinov, nja vsak jugoslovanski pred-! prikrivanje preganjanja Sloven-log za sporazum, ker se boji, cev v Trstu in v Badb, ki17
rv.frSFsafe
viji med ljudstvo, ki ga tlačijo ,e;Q^ ne obiskovali šol v
cem ne izdajajo obrtniška dovoljenja za izvajanje njihovega poklica, da veljajo še marsikateri fašistični zakoni, ki jim je osnova zatiranje slovenskega življa.
Napadati ljudsko oblast o priliki predvolilne propagande pomeni nadalje vsnierjati javno mnenje na vprašanje, ki ne obstaja, ki se Italije nič ne tiče, namesto da bi razpravljali o vprašanjih, ki tarejo prebivalstvo juane Italija, kjer se pripravljajo volitve zato da se stalno razpihuje rasno sovraštvo proti narodom Jugoslavije v filju, da bi se zaostrili odnosi med sosednima narodoma.
Mi delavci in delavke tovarne «Ampelea», ki gradimo novo socialistično družbo bratske skupnosti in bogatega življenja, ki smo se borili za svobodo in socializem, nočemo takih zaščitnikov, ki so naše ljudstvo zatirali in se v slavnih dneh osvobodilne vojne borili proti nam. Za nas delavce je velika žalitev in sramota, da se dovoljuje raznim fašističnim veljakom, ki so nekdaj vihteli bič nad nami, da govorijo sedaj v našem imenu. Mi nimamo nič skupnega z njimi, ker so naši veliki sovražniki. 2ali nas tudi to, da uradni predstavniki v Trstu izražajo priznanje in podporo kolovodjem in CLNovskim organizatorjem kriminalnih podvigov v našem okrožju, kar smo že imeli priliko dokazati.
Tov. Kardelj! Mi Istrani, Slovenci, Italijani in Hrvati, smo se borili pod zastavo tov. Tita za socialistično Jugoslavijo in v tej borbi zmagali. Pod to zastavo in za te cilje se borimo tudi danes. Prosimo, da podvza-mete korake na merodajnih mestih, da se nesramno izzivanje, klevetanje in žalitve, ki nas ovirajo pri našem vsakdanjem delu, jereneha-o, ker ničemur ne koristijo. To bo hkrati tudi prispevek k ureditvi miru na tem področju«.
brezposelnost in druge težave.
Podobna protestna zborovanja so bila v Kaštelu, Kosta-njici, v Šmarjah, Dekanih in še drugod. Z vseh teh zboro-pc^ i vanj so poslali resolucije tov. Edvardu Kardelju za zahtevo, naj protestira pri italijanski vladi.
Na Bujskem so ljudje zahtevali podobna zborovanja še v drugih krajih kot v Mate-radi, Segetu, Martinčičih, Novem gradu, Briču, Kučibregu,
materinskem jeziku:	prikriva-
nje dejstva, da v predstavniških telesih kot je conski svet sploh ni nobenega zastopnika Slovencev; da se v Beneški Sloveniji ubijajo zavedni sinovi ljudstva samo zato. ker govorijo in širijo svoj materinski jezik da o drugih nasiljih sploh ne govorimo.
Prikriti bi hoteli nadalje, da se v Trstu izva'a najhujše raznarodovanje S!ovcn"ev vseh, časov s tem, da slovenske kmete potiskam z obale na Kras, za kar se izkorišča pomoč Mar-
Di Vittorio v Moskvi
RIM, 13. — Kot pereča tajništvo COIL. je glavni tajnik te organizacije Di Vittorio. ki je že dalj časa odsoten iz Italije, po »pripravljalnih delih za bližnji svetovni sindikalni kongres na Duna'u». odpotoval v Prago in v Moskvo, kjer «se trenutno mudi«.
Novi vasi, Brtonigli, Momjanu,; gi.aliovega plana; da Sloven-
KNJIGA O TRUMANU in ameriške volitve
Sirolia polemika o Hillmanov/i knjigi »Mr. Presidenl", ki je pisatelja čez noč naredila za milijonarja - Umik iz političnega žiulienia ali spreten manever za pridobivanje javnega mnenja? Bj/rnes in Wallaee protestirata
WASHINGTON, 18. — Včeraj je izšla knjiga z naslovom «Mr. President« (Predsednik), ki prikazuje Trumanove splošne poglede na mednarodna vprašanja1 in osvetljuje tudi njegove osebne razmere in od-nošaje. Knjigo je' napisal r?dij--ki komentator Villiam Hill-man. V njej je zbral odlomke
I pravi predsednik Truman, da ga Byrnes med moskovsko konferenco leta 1945 ni temeljito obvešča] in da je bila le predsednikova pravica sprejeti dokončne odločitve. V pripombi pod črto pravi predsednik, da je prebral memorandum Byr-nesu, Nekdanji zunanji mini-. . JB	ster, ki je sedaj guverner
iz predsednikovega dnevnika, • Južne Karoline, pa zatrjuje da
svoje lastne razgovore s predsednikom kakor tudi članke, ki jih je spisal predsednik. Knjiga prinaša nenavadna razkritja o osebnosti predsednika Trumana, in sicer v taki meri. kakor to ni navada, dokler je kak predsednik še na svojem mestu.
Tisk obširno poroča o sporu, ki ga je povzročila objava nekaterih predsednikovih zasebnih dokumentov, zlasti memoranduma, v katerem predsednik kritizira nekdanjega zunanjega ministra Jamesa Byrnesa.
V tem memoranduma namreč
CLN-ovski teroristi zahtevajo „red
ii
V okviru načrtne akcije rimske vlade, da bi pred svetovnim javnim mnenjem o-pravičila svoje popolnoma nerazumljivo, nesramno nemiroljubno, nepativno »tališče do rešitve tržaškega vprašanja v okviru mirovne pogodbe, kakor ga je predloiila jugoslovanska vlada, se jasno razločujejo naslednje glavne poteze italijanske in imperia. li stične politike v odnosu do TriaSkega ozemlja.
Najprej De Gasperijeva po načinu in po izrazih nena. vadna odklonilna izjava; takoj nato izjave moskovskega kominformovski.ja agenta v Trstu Vidalija na tiskovni konferenci in njegov poziv vsem strankam za borbo proti ljudski oblasti o coni B; popolnoma identične resolu. cije nacionalističnih strank in kominformistov v občinskem tržaškem svetu; telegram fašističnega škofa Santina ameriškemu kardinalu Spellmanu in izjave istega fašista preko
nu in generalovo dobrohotno razumevanje in prikimavanje (kot poroča iredentistični tisk), resolucija tržaške odvetniške zbornice s pozivom italijanski vladi, naj tudi «formalno izjavi, da je prenehal veljati tretji del drugega poglavja mirovne pogodbe o ustanovitvi Tržaškega o-zemlja in začasni ter stalni statut STO ter ponovno potrdi na dokončen način italijansko dokončno suverenost nad. obema conama STO»; po sinočnih vesteh pa P»*m° lx' ber alnega, republikanskega, socialdemokratskega in dveh demokristjanskih poslancev De Gasperiju, naj uradno protestira v Beogradu in napravi istočasno potrebne korake pri zahodnih velesilah, da ne bi bila v coni B »italijanska usoda več v nevarnostiz.
Krona vseh teh potez impe-rial stičnega italijanskega manevriranja. ki ga izvajajo vse italijanske stranke od fašistov do kominformistov; pa je bila ustanovitev tako imenovanega »odbora za obrambo ičaljan-stva Trsta» pod predsedstvom
demokristjanskega župana Bar. tolija, z nalogo, da organizira za jutri na dan četrte obletnice preperele tristranske note maikaradno manifestacijo proti coni B v Trstu, po možnosti n e samo v zaprtem prostoru, temveč tudi po tržaških ulicah in trgih.
Zdi se, da bo jutrišnja manifestacija, ki bi morala ostati za vrati gledališča »Ver. di«, vsebovala vse omenjene zahteve posameznih činiteljev, ki vo jo pripravili in jo še pripravljajo. Ker pa v tristransko noto niti sami več ne verjamejo, bodo govoričili o suverenosti in o kršitvi mirovne pogodbe s strani Jugoslavije, čeprav ravno to pogodbo z vsem svojim delovanjem v Trstu in Italiji sami najbolj kršijo jn celo zahtevajo od italijanske vlade, naj enostavno vse njene določbe, ki se tičejo STO proglasi za neveljavne. Tako ponovno dokazujejo, da se zaletavajo po stari navadi iz protislovja v protislovje, kajti drugače tudi ne more bit': vsi impcr al(rtič-ni nasilniki so morali tako po-
čenjati, vse dokler *i niao polomili dob.
Pri tem pa moramo prav posebej pokazati s prstom na podpisnike včerajšnjega pis. ma De Gasperiju, ki poudarjaj o, da predstavljajo »italijanske demokratične stranke v »Comitato di Liberazione Nazionale dellTstria«, ki med drugim trdijo, da Jugoslavija krši člen 4 priloge 7 mirovne pogodbe, ki določa, da mora v začasnem režimu guverner poskrbeti za zavarovanje javnega rela in varnosti.
Znano je namreč{ da je bila oblast v coni B prisiljena po staviti že večkrat pred sodišče »kupine teroristov, ki so kot direktni agenti CLN t. j. agenti omenjenih piscev pisma De Gasperiju fki je hkrati šef glavne stranke zastopane v CLN). izvrševali diverzantske in teroristične akcije v coni B in ko je vendar znano, da je celd beneško sodišče sodišče dokazalo, da je teroristično akcije financirala preko upravnika tržaške Lege Nazionale sama rimska vlada.
Zadeva je torej jasna: rim.
ska vlada in njeni CLNovski teroristi v Trstu bi hoteli podkopavati n coni B red in javno varnost zato, da bi jutri lahko zahtevali, naj se v cono B »vrne mir in blagostanje« kot se je izrazil včeraj glavni CLNovski poglavar župan Bartoli na seji občinskega sveta, ko je protestiral proti eomejitvam manifesta-ci}», ki jih bomo jutri gledali, protestiral pri tistih oblasteh, katerih vrhovni predstavnik tako prijazno sprejema CLN-ovske prvake, jim izraža razumevanje in jim celo dovoljuj e manifestacijo, čeprav ve da so njihova teroristična dejana te večkrat dokazana.
Zato pravimo: Prav nič nas
ne čudi machiavellistična hinavska politika rimske ulade in njenih agentov v Trstu; čudi nas le dejstvo, da se CLNovski teroristični organ t zacii in CLNovskemu «odboru za obrambo italijanstva«, ki bi hotela napraviti iz Trža-sod smodnika
ni vse do sedanje objave še nikoli slišal o tem memorandumu. Predsednik pravi v memorandumu, da se je treba banove vojne vse dotlej, dokler ne bodo naleteli Sovjeti na »železno pest in krepak odgovor«.
Nadalje razkriva ta knjiga, da se je predsednik Truman posebno dvakrat bal izbruha nove vojne. Prepričan je, da jo je obakrat preprečilo odločno stališče Združenih držav. To je bilo takrat, ko je začela Sovjetska zveze leta 1948 z blokado Berlina, drugič pa ob kitajski intervenciji na Koreji.
Iz knjige je razbrati tudi njegovo veliko zanimanje za glas; beno kariero hčerke. O svoji ženi pa piše. da ie niegov »šef« in se spominja, kako ie kot zlatolasa deklica sedela za njim v šoli. Pravi, da je »najlepše jn najslajše bitje na svetu«. »Priznam, da sem staromoden«, pristavlja.
Polemika o Trumanovi knjigi se po vsem videzu razvija v širok spor. Poleg Byrnesa se je s protesti oglasil tudi nekdanji podpredsednik VVallace, ki meni, da je prav on tisti »gospod X«, o katerem govori Truman v knjigi tako ne-pohvalno.
Objava knjige v volilnem letu je bila prava »bomba«. Po leg možnosti, da pridobi pred' sedniku simpatije v delu javnega mnenja, bo vsekakor povzročila silovito nasprotovanje med politiki. Knjiga je pravzaprav že razprodana, če prav je izšla v 125 tisoč izvodih. Novinar Hillman je čez noč postal večkratni milijonar; od*el je v Kalifornijo, kjer kupuje veliko vilo, da bi v njej nreživel ostanek svojega življenja.
Najslabši vtis je menda knjiga naredila v senatu, kjer menijo, da številni odstavki ža-dostojanstvo senatorjev
škega ozemlja —	.	,
»ploh daje kakršno kolt dovo- . ijo Ijenje -a kakršne koli manife- Med drug!m pred'aga Truman stacije.	•	omejitev	najvišje	starosti	za
; senatorje, da bi se končala ‘ »pravica starosti in senilnosti«, po kateri postanejo naistarej-*i parlamentarci predsedniki glavnih komisij. Vprašujejo se, iako bodo besede o »senilnosti« učinkovale na senatorja Connallyja, ki ima 75 let, na senatorja MacCellarja, ki jih •ma več kot 80, na senatorja Georgea, ki jih ima 74, in na senatorja MacCarrana, ki ima T6 let. Ti štirje senatorji, vsi iemokrati, so predsedniki komisij za zunanje zadeve, za finance. za proračun in za pravosodje in brez njihovega pritrdila ne more Bela hiša nič storiti.
Glavno vprašanje pa je, kako je treba razlagati predsednikov sklep. Ali je opustil upa nje. da bo ponovn izvoljen in hoče še pred umikom povedati političnim nasprotnikom svoje mnenje? Ali gre morda za izredno spreten manever, ki naj oridobi Trumanu simpatije lavnega mnenja, ki se v Ame. -iki razvname za politične borbe samo. kadar postanejo podobne velikim športnim tekmam? Reakcija ameriške jav. nosti na objavo knjige o Trumanu bo verjetno eden izmed osnovnih faktorjev, ki bo vpli. val na predsednikov sklep o kandidaturi na letošnjih volitvah.
Danes so v državi Minessota predhodne volitve kandidatov za predsedniške volitve. Zani mive so v toliko, ker so zagovorniki Eisenhowerjeve B-an. didature v zadnjem trenutku razvili veliko kompanjo, naj volivci vpišejo na glasovnice generalovo ime.
Nekdanji upravnik ECA Paul Hoffman, ki se aktivno udeležuje kampanje za Eisen-howerjevo kandidaturo, je iz javil danes v Parizu, da se general »popolnoma zaveda, da ga kliče dolžnost«, da se predstavi kot kandidat. Dodal je: »Nočemo, da bi se Eisenhower vrnil v domovino in se udeležil kampanje v državah, kjer je bil postavljen na seznam kandidatov v predhodnih volit vah. Ko pa bodo predhodne volitve končane, želimo, da bi se vrnil v ZDA. Prišel je trenutek, ko ima Amerika potre, bo po velikem voditeliu, ko hoče ljudstvo v Beli hiši človeka z velikimi sposobnostmi«.
Izpred porotnega sedišča
v Lucci
LUCCA 18. — Na razpravi proti garibaldincem je danes govoril odvetnik Guidi, ki je v teku današnjega dopoldneva v glavnem dokazoval vzroke za prehod divizije «Gariba'di» k IX. Korpusu. »Operativni in strateški raz'ogi», je dejal odvetnik, »so ta.irat odločali o življenju in smrti in so morali biti upoštevani. V tem pogledu prav gotovo nil če ne more trditi nekaj nasprotnega«. Govornik je potem orisal stališče italijanske komunistične partije nasproti Jugoslaviji v pogledu njenih domnevnih aneksijskih teženj. Baje je italijanska KP že v o-nem času poudarjala italijan-stvo Julijske Benečije in Trsta in izražala s tem svoje nacionalistično stališče.
O vzrokih in povodih poboja nad Porčiniem bo odvetnik Guidi razpravljal v prihodnjih dneh. proces se bo nadaljeval v četrtek zjutraj.
Štirje nac sli pred sodečem
za denacifikac jo
BERLIN, 18. — Več nacističnih eksponentov, ki sedijo sedaj v ječan v zapadnem Berlinu zaradi vojnih zločinov, bo prišlo pred sodi če za denaci-fikacijo. Pisarna sodišča jav* lja, da je v tej zvezi zaključena preiskava v primerih Con-stantina von Neuratha, bivšega nacističnega zunanjega ministra, dalje nacističnega gospodarskega ministra Walterja Funka, bivšega ministra za vojno preskrbo Alberta Speera in voditelja nacistične mladine Baldura von Schiracha Za-padne sile so že pristale na potek procesa in tudi sovjetske oblasti v zasedeni Nemčiji se niso temu uprle. Omenjeni štirje nacisti so pod nadzorstvom o upacijskih oblasti.
Isto sodišče pripravlja procese še bivšemu admiralu Doe-nitzu, Ericuu Eaderu in bivšemu namestniku firerja Rudolfu Hessu. Tudi ti trije čakajo v zaporih Soandaua. Sodišče za denacifikacijo lahko kaznuje obsojenca z globo, zaplembo imetja in izgubo državljanskih pravic.
Laburisti razpravl;ajo
o internem pravilniku
LONDON. 18. — Jutri zju-traj se bodo sestali laburistični poslanci na plenarno zasedanje in razpravljali o novem načrtu notranjega pravilnika skupine, ki ga je sestavil Morrison in odobril Attlee. Načrt pravilnika, ki naj disciplinira glasovanje laburističnih poslancev, je naletel pri večini poslancev na ostre kritike, 1 er menijo, da preveč omejuje njihovo svobodo Doslej so predložili že 15 popravkov,, o katerih bodo začeli razpravi ati že jutri. Sodijo, da na jutrišnji seji diskusije ne bodo končali.
m c
Zlata
Srečko
Danes, sreda 19. marca
Sv. Jožef. Siavoljub Sonce vzide ob 6.U, tzionc 18.16. Dolžina dneva 12.05. um vzide ob 2.22. zatone ob »» Jutri, četrtek 20. marca
((PECEJJE BACEi)
«S panska korita, nastopi vrhunske telovadbe, ribe s polento, lutkovne predstave, natečaj «najlepših otrok» (za zmagovalce, verižica z obeskom in zlata zapestnica), dvig z mongolfiero, revija jesenskih modnih krojev, pečenka iz jagnjetine po konkurenčnih cenah, tripe, morski drobiž, polži, nepikantne vrste sira, tipizirana vina, lešniki, orkester ljubkih deklic; govoril bo senator Platone:}.
Ni slabo; , res izbran program za veselico v korist kominjormističnega glasila al'Unita» v Turinu. Pečenka iz jagnjetine, revija modnih krojev, orkester ljubkih deklic (primerno razgaljenih), tipizirana vina in — dulcis in fundo —- govor kominjormističnega senatorja! Veselice, kjer se dobro je, še boljše pi« je in pleše so sploh zelo priljubljena in vsesplošno razširjena iznajdba kominformi-ttične propagande. Naj omenimo še veselico v Casaltone v parmski pokrajini:	«Ob	12
Začetek velikega plesa in zakuska. Brezhibna kuhinja, pečene race, pašta šuta, tripe, zajec, torte in vina na izbiro; ob 15. razne igre in zabave; ob 18. vzhod; govornik: Domenico Drago; tema: Vlada izstradanja».
Kakšni dobrotniki človeštva so ti kominformisti! Poglejte kaj vam nudijo: pečene race, tort na izbiro, vse po konkurenčnih cenah! Kaj vam nudi De Gasperi? Lakoto. Morete še oklevati? Nemogoče: volili boste pečene race po konkurenčnih cenah.
Položaj res ne more biti rožnat, če morajo kominformisti loviti kaline na pečene race. V kakšnem moralnem razsulu mora biti it alijanska uominj or mistična stranka, če se mora v svoji propagandi zatekati k takšnim sredstvom, in to v razmerah, ko italijansko delovno ljudstvo preživlja težko krizo, ko brezposelnost stalno narašča in ko vedno nove tovarne u-stavljajo obratovanje.
Človek sc mora nehote za-misliti ob pogledu na vse te dogodke. Oportunizem in ideološka mehkužnost italijanskih kominformistov sta dosegla višek. Celo politični nasprotniki ne jemljejo več resno politično gibanje, ki je nekoč predstavljalo osrednjo politično silo in znalo povesti p enotni sindikalni organizacij i povezano delavstvo v borbo za njegove pravice.
Po njihovi krivdi je danes položaj drugačen. Sindikalne enotnosti ni več, politični kapital kominformistov je resno načet zaradi njihovega hlapčevanja moskovski zunanji politiki, delavstvo se razočarano odteguje borbi, kljub temu da se njegov položaj stalno slabša, Diktatorske metode kominformistov so zadušile vsako tovarištvo med delavci, izginila je odkrita in zdrava kritika, ostala je... račja pečenka in orkester ljubkih deklic.
Kam plovemo?, se sprašujejo delavci, ki jih skrbi usoda delavskega gibanja in ki se zavedajo, da je sindikalna razcepljenost glavni vzrok njihovega težkega položaja. Dokler bodo ostali delavci razcepljeni, ni pričakovati izboljšanja. A dokler bodo kominformisti komandirali v največji sindikalni organizaciji ne bo mogoče doseči enotnosti italijanskega delavskega razreda.
Italijanski delavci se dobro zavedajo, da za njihov sedanji položaj nosijo v glavnem Odgovornost predvsem kominformisti ker so izrabljali nekoč enotno sindikalno organizacijo za svoie politične namene Ce bi ilo kominformi-stom dejansko za enotnost delav-kega razreda, bi bili napravili vse. da ne bi bilo prišlo do razkola. Združeni delavki razred bi prav gotovo znal najti pravVno pot. in bi bil v stanu prisiliti k pokorščini tudi tiste sindikalne voditelje. ki bi ga hoteli spelja-
Občini zbor čebelarjev
GORICA, 17. - V nedeljo 23. t, m. bo v prostorih Pokrajinskega kmečkega nadzorntitva v Ul. Duca d'Aosta 55 redni letni občni zbor čebelarjev go-riške pokrajine s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika prejšnjega občnega zbora;
2. Odobritev obračuna za leto 1951 in proračuna za lato 1952;
3. Predlog Državne federacije čebelarjev (zborovanje v Bologni);
4. Obnova funkcij (predsednika in zadružne komisije);
5. Nomadizem;
6. Žrebanje naročnin za čebelarske revije med zadružnimi čebelarji;
7. Razno.
Predsednik vabi čebelarje k obilni udeležbi.
ti s te poti. Kominformistom pa ne gre za enotno,borbo delavskega razreda, ampak za demagogijo, za izkoriščanje delavskega razreda v demo-goške namene na račun moskovske politike razdora in poglabljanja mednarodne napetosti.
V tej politiki, ki je izčrpala že vsa razpoložljiva sredstva in ki doživlja neuspeh za neuspehom, so kominformisti danes prisiljeni posegati po raznih veselicah, plesih, »dnevih partije» in... pečenih racah, da bi zbrali poslušalce okoli svojega demagoškega o-portunizma.
Kmet iz Liščece v Reziji pelje seno na saneh.
RAZVITI SADJARSTVO
bi pomenilo razvili tndi vrsto vzporednih industrij
Pridelovalci sadja bi se morali pred izkoriščanjem prekupčevalcev zavarovati z ustanovitvijo zadrnge, ki bi lahko bila v Št. Petrn Slovenov ali v Čedada
Vprašanje, ki danes zadeva v živo prebivalstvo naše pokrajine in ki zahteva čim prejšnje rešitve, je nedvomno vprašanje ustanovitve podjetja za zbiranje, sortiranje, vskladiščenje in prodajo sadja, ki ga naša pokrajina proizvaja v precejšnjih količinah.
Ce le bežno pregledamo položaj, si bomo takoj na jasnem ci nujnosti rešitve tega vprašanja.
Naša pokrajina razpolaga danes z znatno proizvodnjo sadja, ki doseže v nekaterih primerih tudi izvrstno kakovost. Toda mali proizvajalci so prepuščeni samim sebi, in to gre v precejšnjo škodo njihove proizvodnje. Posamezni kmet ne more uspešno vplivati na tržišče, je brez moči pred kupcem, ki mu ponudi kar hoče, ker more vedno od drugega kmeta dobiti blago po ceni, ki jo je pripravljen plačati. Na drugi strani pa kmet nima možnosti, da bi svoj proizvod vskladiščil in ga vrgel na trg ob ugodnem momentu. Hladilne naprave, ki so potrebne, da se sadje ohrani, predstavljajo prevelik strošek za posameznega kmeta, in postaviti jih je mogoče le za znatne količine sadja.
Zaradi tega se pojavlja potreba po skupni organizaciji vseh sadjarjev ki bi se mogli združiti v zadrugo, ki bi jim omogočila prodajo po ugodnih cenah.
Najprimernejši kraj za tako zadrugo bi bil St. Peter Slovenov ali tudi Čedad. Zadruga bi pa morala biti finančno zelo močna, da bi mogla čakati na ugodno priliko za prodajo svojega blaga. Pametno bi bilo tudi, če bi zadruga razpolagala z vrsto konzumnih društev. Poleg tega bi mogla razviti celo vrsto sorodnih pridobitnih dejavnosti za izkoriščanje tistega sadja, ki bi ga ne bilo mogoče uspešno prodati. Tako bi mogli izdelovati sadje v žganju, marmelade in kandirano sadje. S tem v zvezi bi se mogla razviti tovarna zabojev, imbalažnega materiala za sadje namenjeno za izvoz ib raznih škatel. Na ta način bi se znatno pripomoglo k izboljšanju poljedelstva, kar bi prispevalo k industrializaciji naše pokrajine.
Danes vse trgovine zaprte
Danes 19. t. m. bodo vse trgovine ves dan zaprte. V dopoldanskih urah bodo poslovale samo mlekarne, pekarne in cvetličarne ter branjarije.
Brivnice in damski saloni bodo odprti od 8. do 13.
Kmetovalci, dvignite
sadne sadike
GORICA, 18. — Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo vabi vse kmetovalce, ki so naročili sadna drevesa, naj sadike čim-prej dvignejo, ker je sedaj najbolj primerno vreme in zadnji čas za presajanje.
Vozni red
nu goriiki postaji
Odhodi:
Proti Trstu: 6.20, 7.25, 8.44, 9.57,	13.53,	15.5,6, ,	17.24.	18.30,
20.24, 21.33, 23.30.
Proti Vidmu: 5.42, 6.36, 7.59, 8.28,	10.51,	12.52,	16.00,	17.25,
19.09, 20.20, 23.09.
Prihodi:
iz Trsta: 5.39, 6.34, 7.57, 8.27, 10.49,	13.49,	17.21,	19.04.	20.18,
22.54.
Iz Vidma: 4.18, 6.18, 7.23, 8.43 9.55,	13.51,	15.54,	17.23,	19.46
21.31, 2337.
Prvemu so kolo odpeljali izpred gostilne v Ul. S. Chiara, drugi pa izpred vhoda na zelenjadni trg. Oba sta tatvino prijavila policiji.
Mestne straže so včeraj izročile policiji dve kolesi, žensko in moško. Prvo so stražniki našli zapuščeno v Ul. Garibaldi, drugo pa Pri bencinski črpalki Esso na Travniku.
S kolesom v tricikel
GORICA, 18. — Včeraj popoldne se je 11-letna dijakinja Loredana Lugano iz Ul. Leoni 11 odpravila s kolesom v mesto. V Ul. Leopardi je za njo privozil s triciklom 17-letni Jurij Tensi iz Ul. Piave, ki je v trenutku raztresenosti trčil ob deklično kolo in jo povozil.
Ponesrečenki so takoj priskočili mimoidoči na pomoč. Nato jo je rešilni avtomobil Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali precejšnjo rano na komolcu desne roke. Ozdravela bo v nekaj dneh.
Italijan je| Sospodershe perspektive
vedno	prvi...prepotrebne ceste na Preseko
Pri Italijanih je opazna neka intelektualna sorodnost z Rusi. Bolj kot o intelektualni sorodnosti bi bila na mestu zanimiva primerjava, sorodnost, v nekaterih potezah značaja. Te poteze sc se sicer pri Rusih razvile razmeroma pozno, šele s »socializmom}), medtem ko so se prejšnji ruski državniki trudili, da bi Rusijo približali Zapadu in jo tako izvlekli iz njene zaostalosti. Sedanji «sccialisti» pa hočejo postaviti vse na glavo in prepričati sebe in svet. da je bila Rusija vedno prva na svetu, in to na vseh toriščih človeške dejavnosti.
V tej tekmi za prednost, pri znanstvenih odkritjih Italijani nikakor ne zaostajajo za ruskimi »socialisti«. Zanimiv je n. prr. primer z odkritjem baje u-strešnega sredstva za borbo proti jetiki, s takozvanim nidr~-zidcm ali rimifom. Vest je prišla iz Amerike in med bolehajočimi na jetiki je vzbudila mnogo nad.
Z e po prvih v esteh pa je počila bomba. Italija zahteva zase priznanje prednosti tega odkritja. V tem smislu je milanska tovarna zdravil Lepetit naslovila vlogo na Visoki komisariat Za javno zdravstvo, kjer zahteva nai se prične s preis-kušnjo njenega pripomočka, ki qa-more izdelovati v vsaki količini in ki ima baje iste lastnosti kakor ameriški proizvod. Za njo se ie oglasilo še podjetje Carlo Erba, ki je pripravljen staviti na	razpolage	zdravnikom neko	določeno	količino
svojega izdelka za zdravljenje jetike, in ki ga naziva tipnzid. Tako se zdi, da je Italija že dedno ra-nol-gala s pripomočkom za zdravl-onje jetike, kljub temu da ostane zagonetna okoliščina zakaj so se oblasti zganile šele, ko je iz Amerike prišel prvi glas o najnovejšem in baje zelo	vsvešnem	zdravilu
proti tej bolezni. Podjetje Le-petit pa celo trdi. da ga more proizvajati v neomejenih količinah.
Cas bo pokazal koliko resnosti je na tem in kakšen delež ima pri tem dejstvu lov za dobičkom, ker je znano, kako ljudje radi nasedajo reklami ko gre za zdravje in življenje najdražjih
KINO
VERDI. 14.30: «Gianni in Pi-notto proti nevidnemu človeku«.
VITTORIA. 15: «Ne žalujte za menoj«, M. Sullivan.
CENTRALE. 15: «Clovek iz Nevade«. K. Scott.
MODERNO. 14.30: «Bagdad», M O' Hara.
Med dolinama Tera in Karnahta je še mnogo neizrabljenih zemljišč. Padanje števila živine zaradi pomanjkanja dobrih travnikov itd.
Nedavno smo že govorili o načrtu za cesto Preseka ob razvodju med dolinama Tera in Karnahta Medtem ko smo zadnjič razpravljali o cesti, ki bi bolj vezala obširno ozemlje z glavnim središčem Tar-čenta, bi danes ugotovili, kako velikega gospodarskega pomena bi bila ta cesta za vso okolico.	t
Cesta bi bila 4 km dolga in bi vodila po ozemlju, ki ga še zelo malo gospodarsko izrabljajo, saj ni ob vsem razvodju med dolinama Tera in Karnahta še nobenega naselja. Tako imamo n. pr. tu zelo dobra Še ne izrabljena zemljišča, ki leže skoraj vsa v ravnini ali na malo strmem pobočju. Tu so tudi gozdovi in ob njih travniki, na katerih kosijo enkrat v letu seno. Nekoč so tu zrastli kostanji, ki pa se vedno bolj umikajo gozdu.
Sena pridelujejo tukaj zelo malo in slabe vrste, ker zemljo izčrpavajo drevesa; sploh pa je stanje teh zemljišč vedno slabše, ker jih nihče ne gnoji. Slabo je tudi to, da ti travniki malo donašajo in so zaradi pomanjkanja cest in potov težko dostopni .
Nova cesta bi bila za vse to ozemlje izrednega pomena; v ravnini bi lahko uredili travnike, jih obdelali in posejali z deteljo. Medtem ko bi gradili cesto, bi lahko teren predelali na pobočjih v obliki teras. Pri obdelovanju terena bi s polj pobirali kamenje in ga uporabili za gradnjo ceste. Danes opažamo, da je v občini Brdo vedno manj travnikov. Zaradi pomanjkanja sena je v zadnjih letih padlo število živine, ki so jo v teh krajih z zgraditvijo ceste močno gojili. Z izboljševalnimi deli bi se takoj povečala letna proizvodnja krmil za več stotin stotov. Gospodarski položaj bi se na splošno močno izboljšal, ker bi iz povečane proizvodnje prejeli kmetje gotovo vsaj milijon lir letno več dohodka. Pomnožili pa bi s tem tudi število goveje živine, zlasti v krajih Zavrh, Sedlišče in Viškor-ša. S tem bi pridobile kmetije več gnojil, kar bi zopet povečalo letino.
Poleg tega bi se izboljšala povprečna kakovost krmil, to bi ugodno vplivalo na zdravstveno stanje živine, ki je danes precej slabo.
Vzporedno s tem bi imeli tudi druge koristi, kajti s pravilno obdelavo travnikov bi pospeševali sadjerejo in murve ter s tem sviloprejko.
Ce dodamo k vsem tem gospodarskim prednostim še finančne in socialne koristi, lahko vsaj deloma spoznamo pomen obravnavanega vprašanja. Zato mora vsakdo priznati nujno potrebo in korist ceste Preseka.
Slavka us'užbencev INAM
GORICA, 18. — Upravno in zdravstveno osebje INAM je danes stopilo v protestno stavko, ki je trajala od polnoči do desete ure dopoldne. Stavka ie bila v znak protesta, ker uprava še vedno ni uveljavila obljubljene pogodbe.
Čeprav so se znaki spora med uslužbenci INAM in upravnim osebjem pokazali šele danes, je spor star že približno eno leto. Marca 1951 so namreč uslužbenci INAM 20 dni stavkali in s tem dosegli odobritev organskega pravilnika, ki bi ga morai institut uresničiti. Čeprav so marsikatere osebe glede novega organskega pravilnika izra-
cJhite in citajte
Pii mamki drnimik!
zile svoje priznanje in naklonjenost, kljub vsemu so uslužbenci INAM še vedno v enakem položaju kot pred stavko. Morda so v nekem oziru celo na siabšem, kajti še vedno ni bij razpisan natečaj.
Borbo uslužbencev podpirajo vse sindikalne organizacije. Tudi z naše strani izražamo vztrajnim delavcem v borbi za svoje pravice vse priznanje z željo, da bi čimprej izbojevali svoje j pravice.
ZAtiKKBŠK I K.4 DIJAKI ZBOR
ki bo koncertiral prihodnjo SOBOTO 22. m NEDELJO 23. t m. v AVDITORIJU, nam bo nudil prav poseben umetniški užitek. Poleg pomembnih skladb jugoslovanskih avtorjev ima na programu tudi skladbe raznih tujih skladateljev iz XVI. sto* letja. Med drugimi bodo izvajali tudi znameniti Lassusov »Odmevu,
Vabila dobite: v Lonjerju pri Zofiji Cok, v Bazovici v trgovini Mahnič,
v Padričah pri Rafaelu Grgiču,
v Trebčah v trafiki Kralj, na Opčinah v pekami Cok, na Proseku pri Briščik Božici,
v Križu pri Mariijii Sonce, v Borštu pri Meri Petaros, v Dolini pri Dori Samec, v Plavjah pri Cirilu Hrovatinu,
v Škofijah pri Ferdinandu Muriču, v Skednju «Pri belem konjičku«, v Rojanu v trgovini Gec, v Nabrežini pTi Slavku Pertotu,
pri Sv. Ivanu v trafiki Prosen.
Opozarjamo, da bodo na gori imenovanih mestih vabila na razpolago samo do petka. V soboto in nedeljo pa le v veži tiskarne v Ul. sv. Francesco 20. Tu se dobe vabila za oba koncerta dnevno od 10. do 13. in od 17. do 19. ure.
Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA
posamezna številka din 10,-mesečna naročnina „ 210,-
Narocita za Jugoslavijo sprejema; ADIt, Ljubljana, Tyr-ševa 34 — Tel. 49-63 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki št. 6—1—90603—7
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
V£?
		
Prosvelno društvo v Stondreiu ie odprlo nove prostore
STANDRE2, 18. — Nocoj je naše prosvetno društvo «Oton 2upančič» svečano odprlo nove društvene prostore nad kinodvorano Lutman. Slovesnosti so se udeležili številni domačini ter predstavniki Prosvetne zveze in slovenskih množičnih organizacij.
Tatovi koles
ob Škotovem ustoličenja
GORICA, 18. — Prihod škofa in njegovo ustoličenje sta včeraj nekoliko razgibala tudi tatove koles, kar sta občutila kolesarja 27-letni Leopold Gruden iz Sovodenj in 23-letna Dani Vidma iz Raštela 29.
16 sleparjev na zatožni klopi
Ustvarili so pravo s'eparsko mrežo, v katero se je ujel marši kak naiven trgovec. Končno pa so se vanjo zapletli somi
GORICA, 18. — Trgovec z manufakturnim blagom Mili-tello Settimo s Tržaške ceste je postal žrtev svojih pretkanih trgovskih sotrudnikov. Sleparsko mrežo, v katero je naivni trgovec zašel, je sestavljalo 16 ljudi, med temi nekaj prav poklicnih sleparjev. Vrsta goljufij, zaradi katerih bi trgovec kmalu izgubil skoro vse svoje imetje, je pripravila pred sodne oblasti 36-letnega Chimero Antona iz Ul. Carducci 25, Torlo-nija Pompila iz Latisane pri Vidmu, Proeessija Guida brez stalnega bivališča, Monteroso Giarmija iz Vidma, Ruzza Fio-reja iz Milana, Zenero Sergeja iz Pozzuola, Minogoneja Attili-ja iz Vidma, Nebbio Huga iz Vidma, Alberghinija Ruiblasa iz Koprive in njegovo ženo Furlan por. Alberghini Ano, Nordija Alfreda iz Livorna, Cri-scuoli Alfonza iz Vidma, Babti
mera Anton.
Razprava, o kateri bomo podrobneje poročali jutri se je zaradi zasliševanja številnih obtožencev in še številnejših prič zavlekla do večernih ur.
Padec z gugalnice
GORICA, 18. — Kopica deklic se je včeraj popoldne zabavala na gugalnici, ki visi z nekega drevesa na travniku v Ul. Prato. Na gugalnico je splezala tudi 10-letna Valerija Silvi m se po prvem sunku znašla na tleh.
Deklico, ki je šele naslednjega dne začutila bolečine v levi roki, so starši pospremili v mestno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je roko zlomila. Ozdravela bo v 35 dneh.
stinija Gioconda iz Gorice, Ul. ObleŽal je n0 DlOČllikU. Marconi ter La Rosa Pavla iz	1	»
Gorice, ki je brez stalnega bi'
vališča.	,
Vsak izmed obtožencev ' je Militella opeharil za večje ali manjše vsote bodisi da mu je blago plačaj s ponarejenimi menicami ali pa da mu sploh ni plačal blaga, ki mu ga je Mili-tellp zaupal v prodajo. Glavni obtoženec, kateremu je obtožnica očitala, da je okrog Militella razpel sleparsko mrežo, je na današnji razpravi bil Chi-
GORICA, 18. — Vino je spravilo včeraj v bolnico 47-letne-ga Onorata Guizza, ki so mu na poti' domov odpovedale noge, da se je vinjen zgrudil na pločnik. Pri padcu se je ranil v nos in kri, ki se mu je ulila iz nosa je priklicala k njemu mnogo ljudi. Iz kroga radovednežev so ga rešili bolničarji Zelenega križa, ki so ga odpeljali v mestno bolnico. Ozdravel bo v osmih dneh.
0 PEREČIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH so razpravljali kmetovalci v Boijuncu
Nezadostni varnostni ukrepi v boljanškem kamno'omu - SELVEG še m poravnala škode v zvezi s postavitvijo drogov za visoko napetost - Poljski tatovi in brezobzirni nedeljski izletniki - Zajezitev Glinščice • Vloga na ZVU oz. na generala Whitelawa
Prejšnji teden je bil na sedežu OF v Boijuncu gospdar-ski sestanek, katerega se je u-deležilo mnogo gospodarjev in vaščanov sploh. Prisotni so živo posegli v diskusijo, kar dokazuje, da je zanimanje za gospodarska vprašanja veliko, saj je nič koliko stvari, ki terjajo nujne rešitve. Vendar je treba pri obravnavi lokalnega gospodarstva ločiti vprašanja od katerih bi imeli kolisti posamezniki ali manjše skupine kmetov in ona vprašanja, ki zadevajo vse prebivalce vasi.
O takem splošnem vprašanju je bilo govora tudi na sestanku v Boijuncu. Zborovalci so se na široko razgovorili o kamnolomu v Boijuncu. ki je last ing. Brussia ter ostro obsodili delovanje tujega mogotca, ki vsem predpisom v zasmeh, neovirano gospodari v kamnolo-mu. Pri delu v kamnolomu niso upoštevani osnovni predpisi o varnosti, zdravstvu in higie. ni ter miru. Posebno trušča in hrušča, ki prihaja iz železnih žlebov, po katerih spuščajo kamenje, so vaščani že do grla siti. Okna v vasi, predvsem v hišah, ki so bliže kamnolomu so stalno zaprta, kajti prah bi sicer v nekaj minutah napolnil sobe. Zaradi prahu so prizadete tudi perice, ki ne morejo kjerkoli sušiti perila, kajti prah bi ga v nekaj trenutkih popolnoma zamazal.
Zanimivo je, kakšne »varnostne« ukrepe je podvzelo vodstvo kamnoloma, ko v njem razstreljujejo kamenje z minami. Otroci se n. pr. igrajo na ulicah, ljudje delajo na vrtovih in poljih, ko nenadoma zapiska sirena: znak da bodo v kamnolomu razstreljevali skale. Ljudje morajo delo opustiti, otroci se skrijejo po vežah hiš, kot da bi pričakovali bom. bardiranja. Potem sledi eksplozija, ki pogosto povzroči točo drobnega kamenja po strehah hiš. Pisk sirene je torej edini varnostni ukrep, ki ga je pod-vzelo vodstvo kamnoloma, Za radi tega so Boljunčani že intervenirali na občini, vendar brez uspeha. Ko je občina obnovila pogodbo z lastnikom kamnoloma, se za te stvari ni pozanimala. Vaščani se sprašujejo, zakaj tega ni storila.
Na sestanku so prisotni raz pravljali tudi o neoviranem gospodarjenju družbe SEL-VEG. Ta družba je v pretekli jeseni postavljala na zemljiščih privatnikov in srenje
drogove za napeljavo toka vi. soke napetosti. Pri tem delu so delavci razkopali in razora-li pašnike, vinograde ter poljske poti, kar je še danes vidno. Skupna škoda znaša nekaj stotisoč. lir samo na zemljišču srenje čez 50.000. Seveda ni do danes nihče izplačal nastale škode, temveč pošiljajo oškodovance od urada do urada, kjer pa ti ne dosežejo ničesar.
Kot za druge, je tudi za Bo-ljunčane važno vprašanje nastavitve poljskih čuvajev. Bo-ljunski kmetje morajo puščati marsikdaj svoja najboljša zemljišča vnemar, ker niso za. zarovana proti tatvini in poškodbam. Samo to zimo so neznani zlikovci iz vinogradov odnesli za nad 50.000 lir kolov in žice. V oddaljenih vinogra. dih in na poljih sploh ni mogoče gojiti trte, sadja in zelenjave, kajti še zeleno ali nezrelo bi klateži potrgali. Pa ne gre samo zato. da bi taki dol goprstneži potrgali grozdje, kajti pri svojem »delu« napravijo več škode s tem ,da poškodujejo trte ali zlomijo veje. Tudi nedeljski izletniki, ki posebno v lepih pomladanskih nedeljah trumoma prihajajo v Boljunc, ne pomislijo koliko škode pri-zadenejo kmetu, ko pričnejo trgati cele veje s češnjevim, breskvinim ali drugim cvetjem.
Na sestanku so govorili tudi o misli, ki je bila načelno sprejeta na seji glavnega odbora OF za dolinski okraj, in si-cer o možnosti zajezitve Glinščice, od koder bi domačini lahko v poletnem času črpali vodo in jo dovajali na svoja zemljišča, ki bi se v tem primeru brez dvoma lahko spremenila v cvetoče vrtove. Prav tako je bilo govora tudi _ o vprašanju mehanizacije našega kmetijstva, ki nam edino jamči, da mladina ne bo zapuščala svoje zemlje.
Sestanku je prisostvoval tov. Franc	Stoka,	ki je	svetoval,
naj bi o glavnih vprašanjih obvestili tudi merodajne oblasti. Tako je bilo sklenjeno, da bo v Boijuncu izvedena pod-pisna akcija,	vlogo	bodo	pa
poslali	na ZVU in	sicer	na-
slovljeno osebno generalu Whi telavu.	v tej	vlogi	bodo_	Bo-
ljunčani sprožili vprašanje kamnoloma in nastavitve domačih poljskih čuvajev, kajti le domačini poznajo zemljišča ki so last posameznikov.
Sklep so vsi soglasno odobri-
li in izrekli željo, da bi se takšni sestanki še vršili, kajti edino na ta način bo mogoče reševati razna gospodarska vprašanja, od katerih bi imeli korist vsi vaščani.
Zaradi škode, ki je nastala v zvezi s postavljanjem drogov za napeljavo toka visoke napetosti, so prisotni priporočili. da bi se za zadevo pozanimala Kmečka zveza in uredila tako. da bi bila škoda čim prej povrnjena.
Na sestanku so tudi nekoliko grajali Kmečko zvezo, ker ni letos preskrbela običajnega semenskega krompirja. Krneč, ka zveza se bo morala pozanimati, da bi živinorejci dobili krmo nekoliko ceneje, kajti sedaj so na milost in nemilost izročeni trgovcem, ki diktirajo cene. kot se jim pač zdi. Pri merodajnih oblasteh se bo treba tudi pobrigati za mlade prašiče, vendar bo treba paziti. da se z njimi ne bo uvozilo tudi nalezljivih bolezni.
KS S! £ M13 K K S5 K K K KK
s) K
K K
Pogled na Ricmanje, ka- K •3 mor se, kot vsako leto, K K podajajo tudi danes trume K K Tržačanov na prvi po- K H mladnt izlet in na dobro K g kapljico, da jo napijejo J5
K
na uduui/p vheli Joiic
in joieUm!
K K K
g Vsem svojim naročni- K H kom in čitateljem, ki da-nes godujejo, čestita tudi
K PRIMORSKI DNEVNIK K K	K
K8KKKKKKKKKKKK
Danes začetek mednarodne železniške konference v Trstu
Na konferenci, ki bo trajala 4 dni, bodo razpravljali o taritah med severnimi pristanišči ter Avstrijo in Trstom. • Negospodarske železniške tarife nasilno preusmerjajo promet k severu in proti Benetkam
Danes se prične v palači železnice ob 10 uri mednarodna železniška tarifna konferenca. Včeraj so se že zbrali vsi delegati na krajšem sestanku. Konferenca bo trajala štiri dni t. j. do 22. t. m. in bodo na njej sodelovali železniški predstavniki:	Nemčije, Avstrije,
Beneluxa, Jugoslavije, Italije ter Trsta.
Na konfei-enci bodo razpravljali predvsem o vprašanjih tarif med severnimi in jadranskimi pristanišči ter Avstrijo.
Nemčija se je po vojni zelo hitro obnovila, zlasti naglo je popravila razrušena pristanišča ter je že pred ne(caj leti pričela posegati v naravno tržaško zaledje. Predstavniki Nemčije zagovarjajo svojo železniško politiko, (za katero so predvsem značilne nizke tarife ter uvajanje raznih refakcij in mešanega železniško-rečne-ga prometa) s potrebami, ki so nastale z izgubo dobršnega dela bivšega zaledja.
Tem nemškim zahtevam pa se pridružujejo v novejšem času še želje holandskih in belgijski pristanišč, ki so tudi vstopile v konkurenčno borbo za srednjeevropski promet. Za Trst pa ni brezpomembna konkurenca beneške luke, kajti tudi Benetke si skušajo s pomočjo ugodnih železniških tarif približati avstrijsko zaledje.
Kot že rečeno, se je ostra konkurenčna borba pričela že prav kmalu po vojni. Nemci so sicer podpisali tarifni dogovor s Trstom in Avstrijo, vendar so prav kmalu pričeli uporabljati zelo uspešen sistem refacij v korist avstrijskih špediterjev. Trst se je moral braniti in prav tako vračevati del že plačanih tarif. Sele lani, na hamburški konferenci in pozneje v Regensburgu, so prešli do nekakega, za Trst ne preveč ugodnega, dogovora in to je, da so dovolili 17 odst. manjše tarife za Trst v primerjavi z ostalimi nemškimi tarifami.
Tržaški poslovni krogi so ta odstotek precej neradi sprejeli, ker je nezadosten in utrguje dobršen del naravnega zaledja ter ga bliža severnim pristaniščem.
Večina Avstrije in dober del Srednje Evrope gospodarsko in geografsko teži k Trstu ter bi gospodarsko pravilno postavljene železniške tarife, t. j take tarife, ki bi upoštevale samo prevozne razdalje in ne bi bile iz konkurenčnih razlogov znižane, tudi veliko večino avstrijskega in srednjeevropske-
ga prometa Trsta.
usmerile preko
Prav iz tega razloga se tržaška delegacija bori za vzpostavitev strogih gospodarskih tarif, ki bi upoštevale samo e-konomske razloge. Take tarife bi obenem pripomogle k zdravemu razvoju prometa in bi pomagale znižati transportne stroške,
Važne zqodovinske knjige
najdene v palači Beseoghi
Komisija Istrskega okrožne, ga ljudskega odbora, ki je pre gledala zgodovinsko stavbe Besenghi v Izoli, je našla v tamkajšnji knjižnici, ki jo je hotel župnik don Dagri prikriti. med prikritimi tudi več red kih slovenskih knjig. Tako je v zbirki našla «Sveto pismo starega testimentan iz leta 1788, eBukve tih psalmovn iz istega leta in »Male preroke in bukve od Makabejcev» iz leta 1800. Vse tri knjige so bile tiskane v Ljubljani. V knjižnici so našli tudi redko hrvaško slovnico iz leta 1806, tiskano v Dubrovniku.
IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODISCA
Ugrabitelju male deklice
so po prizivu znižali kazen
28. avgusta lanskega leta sta bila pred porotnim sodiščem sojena in tudi obsojena 20-let-ni Luciano Comolli in 21-letni Francesco Maran, ki sta z iz-siljevalnim namenom ugrabila takrat 7-letno Orieto Glavinovo ter jo odpeljala v Benetke. Izprijenca sta hotela tako izsiliti od očeta, ki je iz premožne družine, nekaj denarja, toda cela zadeva jima je padla v vodo in fanta sta bila, kljub te mu. da so ju psihiatri spoznali za ne ravno docela duševno u ravnovešena, obsojena prvi na 4 leta in 6 mesecev zapora ter na plačilo 45.000 lir, medtem, ko je bil drugi obsojen na 3 leta zapora in 30.000 lir kazni.
Od obeh obsojencev je samo Comolli vložil priziv in včeraj so njegovo zadevo ponovno obravnavali pred prizivnim porotnim sodiščem.
Sodišče je končno znižalo ka zen na 4 leta zapora in na 40.000 lir globe.
Predsednik: dr. Zetto: sodnik: Portada, tožilec; Ruggeri; zapisnikar: dr. Maggi; obramba; odv. Giannini.
REVIJA „ OPERETNI! MELODIJ
Planinška ioitt Ue&ela vdova
Jjoccacdc
Za vabila se pravočas^; vite v Bazovici v Mahnič, v Lonjerju pri Čokovi, v Borštu pri 1 . . v taros (tudi ^ Ricmanje); T Plavjah v trgovin p.rtotu, Nabrežini pri Slavku . ^ Cas je samo do četrtka zvečer.	„	„	ni-
V Trstu bodo vabila M .j( polago od petka 21. tnt.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
bo imela na pobudo KroS tržaških Slovenk
v četrtek dne 2®- *- ft0tr
20.30 v Gregorčičevi
ni svoj M
1-iMUH
z uvodno beS'?. prof. Nade RUP*®'
DO
Iz svoje pesniške 'ici™A<r do recitirale prit"3
venske pes®** f)f, Lili Xov>. *tl Vida Brest in A**®
Vrsto literarnih vd^jjnU' sta zakijučili MARA SAMSA W
,«0-
JEL1NCIC
To obvestilo velja ** no vabile-
oseb-
 ^ ^ ^
V petek dne 21. *’ .[jtit 20. uri bo s sedel” ^ domačega tamb zbora ponovitev l|te„.
večera v dve«*.
Križniančič v B®*
'	oD
V soboto dne 22. *• .jjtir 20. uri bo s sode* ^rj domačega pevske?3 «Valentin Vodnik« ^
tev
literarnega dvorani
poli"1
Jercog v
književni®1 vi it
Slovenski knjizc-— ^ Novy in Vida bavita z otroško j1 oiroK( bosta imeli za nase ^r
pripovedn; popol113!^^
ljic in pesmi v s -
vrstnem.' redu:	.	t
v petek dne 21.
j 5. uri v dvoran
Iga G rad* • v Nabrež* j
v petek dne 21. *
17.36 na
Prosvetnega **.
na Opčin^ 0#
v soboto dne 22. 01,1
id*
15. uri v Gregorčičevi df | v Trata y
Prevzamem vsa P*r „ 1®*' 10 r f
dela, skoblanje, za državni sekto*1 nike. — Pr<’
KOZEL FRIDEBI* * BOR, Medvede^
Seliškar:	P«®'
platno lir 350. V -f f?# Peter Petrovič	v:	6	^
lir 635. G. V. Plefta,, H- » nost iu llterit“r* platno lir l-7*®- gož® Liti1 Balzac: Sagrtnova r:	,
lir 650. France Kf«	(h■	„
ša slovenska jl^jošiP ^3*
hal 3IUVCU3H4 -	J05»P
25) broš. lir 260. 5je Izbrane pesmi
br“-" “ „ DOBITE JIH V
KNJIGARNAH^,,
u R Nji
Ljudska knilžn .
.. ffl r
j<
°lute:	^teiiek
vsak pon^6 J„ gl* A tek od 16-	X
°yOD_NfaPri* v
5. »n Ilirsko
Zagorje Št. M'* l/ršar Vodnja"
7
6. in 7' w
Mot
Vpisovanjdgss#,
«Adria-EkP ’ te). vero 5 b
A
ODGOVORI DR. J. DEKLEVE, PREDSTAVNIKA SLOVANSKO • ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE V OBČINSKEM SVETU, DOPISNIKU LJUBLJANSKEGA RADIA
do oboanou, posebej Sloueocev
Savnik wn! lahko k°t pred-fcl(dskl ,Slovansko-italijansk^ h0nte v ‘rtaifcem ob! »e« o	U povedali kaj
4 ® ^inmčne ve-
^>^»bliaaIki Sevniki in ra-til. mno§0 pisali in govorjeni «K* rv,ezi s tenl vpra-*vef. ki je od Jttsvtii 2v°Gert občinski u-rnčtio riSfn- 2 - v 2akonu na-
* ne hi _ 'ocenim področjem. tičnimi ‘ “neI ukvarjati s poli-k vse a!? a5anjl- v Praksi pa
velja še po-^i ie ril , askl občinski svet, 4e! svo?p„ ”-es P°svetil glavni Vt«iim ucasa ravno dolgova n ? orezplodnim razpra-
tih Brnh!? -u m°g°žih politič-Med temi so se-
* o rpp^P m mestu diskusiji £Eri 1,ah' ki so PO vse-
M & Prot> vojn‘ u'
tsde ^?,siS'vanske ijudske ar-
Fa obiasti in jusoji k> umlfr, - Te Prilike, itojenp ,J‘.° ^'varjene in pri-?°Htično P^rf^ajn vsakokratne ^'nistir-n-5Uac'ie’ izkoriščajo ?i občim/v- in kominformistič-?«,Lsvetniki v medse-u?tVarjam«nvanju za ogabno eVeta-n; dejstev in besno !> z no 'e ^*esa, kar je v zve-
*®bej 2 ..Jugoslavijo in še po-1; jj JUdsko oblastjo v eo-
t^ioskii:’iibna vežina izkorišča pa pet ’ndi zato, da se ‘Bi’ se la Pokloni madrepa-ltPeh in ®"Yali za prijazen na-f>oč, PnP°roči za njeno po-' "‘valstva ima večina pre-ItaliP, neprijetne spomine rt>ar= ’ P0d okrilje katere & tudi ,Vt°- Šovinisti šfe te-i^Udo trl^ajp' zato je na j5® m za®kih demokristjanov i3 so Kj., 'fa®Peri interveniral. ;°^en g,, iaai volitve za nedrjih ie »a Položene, potem ko . -d',jot P”u ' rok za vložitev ^ki n2i!} list. Mislim, da so
‘.^e dem!.?-r! tpko grobe kr-, v«lstVa *ratičnih pravic pre-
liiA«e wvinist‘ se zaveda' šu a juar,!?^1 P°d vplivom sta-S &Van*ke vlade o re-ih* PolitfiS? vprpšan ja spre-'k viv a opredelitev tv-4smn’aio , Vcev- Zaradi lega til*5'3 f sile’ da bi sc po-‘Unlrcijska doba že ^ £ občinskega sveta 1853. leta. Prn-j3)u plujejo politično si-hnCk S, - računajo, da pri-
2*®V* ‘“hko..prinesejo
lij !r^an?-,Ve Veeine in s tem PreK-°do • občinskega sveta ^Vjljtv^Pieresov tržaškega
Ža?5v v°'sbi, 2ašel, če bi hotel, m'1’ ka]jB °bih potezah, naka-dohJTina iSrav!ia šovinistič-Br?° obiaP^mo in skrbi »» S&SSSiJ^Slejmo si
veiS Prini °8lejmo si le
laj^irtslteg®Ve in dredložit-
ia	Proračuna,	ki	je
«i
vezniška vojaška uprava legalizirati te in druge krivice, kot r.a pr. pepovračilo po fašizmu povzročene škode. Taka je politika šovinistične večine tržaškega občinskega sveta do Slovencev. .
Potvarjanje dejstev na dnevnem redu občin skih svetov
Na seji občinskega sveta (fne 4, marca t. I. je občinski svet sprejel posebno resolur c ijo zaradi novih valutnih ukrepov v jugoslovanski coni STO. Ali bi nam lahko pojasnili ozadje te iredentistične hujskaške gonje? Šovinistični in kominformi-stični občinski svetniki, kakor sem že omenil, izkoristijo prav vsako pretvezo za hujskanje proti Jugoslaviji in potvarjanje dejstev glede cone B. Dne 4. t. m. so obsojali Vojno upravo jugoslovanske ljudske armade, češ da je kršila mirovno pogodbo, ker je uvedla v coni B dinar kot plačilno sredstvo.
Zadovoljen sem, da so pograbili tudi to priliko. Na tem primeru se lahko nazorno dokažejo in razkrinkajo njihove
namere, njihovi iz trte izviti argumenti, potvarjanje dejstev in s tem zavajanje javnega mnenja v očitno »noto. Dne 4. t. m., tako mislim, je bila italijanska vlada na zatožni klopi tržaškega občinskega sveta. V členu 11, priloge VII. mirovne pogodbe je namreč jasno določeno, da mora Italija dobavljat; STO devize in gotovino za kritje potreb. Italijanska vlada je sklenila z Zavezniško vojaško upravo dogovor, na osnovi katerega dobavlja devize in lire. Predlog jugoslovanske vlade za sklenitev sličnega dogovora je pa italijanska vlada zavrnila in tako odklonila izpolnitev svoje dolžnosti in s tem kršila določbe mirovne pogodbe. Italija je tudi obvezala Zavezniško vojaško upravo, da kontrolira in prepreči odtok lir v cono B. 2e iz tega sledi, da je le Italija kriva, če danes ni lira edino plačilno sredstvo v coni B, kakor je v coni A in da so šovinistični in kominformistični občinski svetniki napadli onega, ki nosi posledice neizpolnjevanja obveznosti in branili očitno kršitev mirovne pogodbe, kar je v ostalem v bistvu njihove politike do STO.
Zapadna Nemčija in Avstrija urejajo povračilo škode, ki jo je povzročil nacizem, ZVL pa za Slovence v coni A STO ni do sedaj ukrenila ničesar
Proračuna, ki za(leva iz . področ-
-uie.? Izdati-SVeta- Kak<> (n-Dn! |Ia Okrl tržaške občine raili^arde !n CS.^0 mft’ pa okro« 2 mi*
•o? ^ v v« hjcmov- Primanjk-k ? do sedaj pred-
is«. S?{unu pre^a 2
C ^eBaZVU U -Sred’
ie lP	proračuna,
telo ta	proračuna
!o , 12. tv, ■ 19a0 izglasovan CB 1 Pa t?arJa 1950, za le-^ra5unu\r !2- jun’ia 1951-<la ! faznro Ieto 1952 ni Se »o^ta deistVa' Mnenia sem-VeČ!n i° Odnod°^0lj zS°vol‘-C^tio njijv! 1 sov'nistične ^aHov V!b dolžnosti in
ŽVc -
^aues ui
^8isr-V!,a ce,e vrste
kat COib Zak°«OV
v lJq Proti i??'‘ipiA-tični J)0-
A	Slovencem?
':jrtko sami
4 >odie OP°3tevate, da so S-!, rtčt.m p°lni predsodkov,
SJS- in Prea f-a	'slo-
S. Sto. A s fašistično Sv" Uvedem0 Ue kljub te'
K° sem r, ‘,e nekaj priprt' v obči ?"kalkrav spre-{tNini V Slov^em s.vetu Par
5 v!!l5tiih l ie večina
ala- kot^ rinslih svelni' Tm ‘n m« da b' bila po
Slovencem še do zdaj niso popravljene ■ krivice, ki jim. je povzročil fašizem na gospodarskem pol) u. Kateri ukrepi bi bili najnujnejši, da se popra vijo storjene krivice?
Gospodarska moč Slovencev in Hrvatov je bila pred prvo svetovno vojno zelo velika. Italijanski iredentisti so stalno prosjačili rimsko vlado za pomoč proti nevarnosti, ki je pretila italijanstvu Trsta. Sama vrednost slovenskih denarnih zavodov v Trstu je znašala ob italijanski zasedbi okrog 50 milijonov zlatih kron. Poleg tega 'so imeli tedaj Slovenci na tem ozemlju več zavarovalnih. konsumnih, proizvajalnih in denarnih zadrug ter drugih gospodarskih podjetij in ustanov. Premoženje, ki je postalo plen fašistične grabežljivosti in nasilja, se ceni na približno 30 milijard lir. Samo škoda povzročena s požigom Narodnega doma in inventarja raznih društev, brez škode raznih tvrdk ln privatnikov se ceni po današnji vrednosti 1 milijardo 180 milijonov lir.
Pod Italijo so bili likvidirani vsi slovenski denarni zavodi. Med zadnjimi je bila prisilno likvidirana Tržaška posojilnica in hranilnica, kateri je bilo odvzeto dovoljenje za izvrševanje obrti nekaj dni po zasedbi Ljubljane in sicer dne 16. aprila 1941 z ukazom, ki nosi podpis duceja. Vse premoženje, ki ga je zbiral slovenski kmet, delavec in nameščenec je prevzela Cassa di Risparmio di Tiieste. Po devetih letih padca fašizma je še vedno v veljavi fašistični ukaz iz 1. 1941. s katerim je bil uzakonjen rop slovenskega premoženja. Ista usoda ie doletela Trgovsko obrtno zadrugo, ki jo je dne 18 8. 1941 prevzel neki italijanski denarni zavod.
Ob zlomu Italije so ostali Slovenci brez denarnega zavoda in zadrug, brez večjih podjetij. z osiromašenim ribištvom in poljedelstvom. Skratka, slovenska gospodarska moč je bila domala uničena. Ogromna škoda na gospodarskih in kulturnih ustanovah pa je do danes neporavnana, ker so nale-
tele vse še tako upravičene zahteve Slovencev na gluha ušesa pri Zavezniški vojaški upravi. To ravnanje Zavezniške vojaške uprave je tembolj nerazumljivo. ker so okupacijske oblasti Zapadne Nemčije izdale celo vrsto ukazov, ki urejajo na najbolj liberalen način povračilo škode, ki jo je povzročil nacizem. Tudi Avstrija je sledila temu vzgledu.
Da se vsaj delno popravijo krivice, bi bilo potrebno predvsem. da se prizna in povrne pi fašizmu povzročena škoda slovenskim gospodarskim in kulturnim ustanovam ter izda dovoljenje za obratovanje slovenskega bančnega zavoda z najširšim področjem kot nadomestilo za po fašizmu prisilno likvidiranih slovenskih bančnih zavodov.
Nesamostojnost tržaške industrije
Dovolite prosim še nekaj gospodarskih vprašanj. V tržaškem tisku se je mnogo razpravljalo o pasivnosti, oziroma nerentabilnosti tržaške industrije. Tako so na primer neki časopisi pisati, da grozi • ladjedelništvu težka kriza. Kje je treba po Vašem iskati vzroke temu stanju?
Prosim. Ko govorimo o tržaški industriji, ne smemo pozabiti na nekatere pogoje, v katerih deluje. Glavne tržaške industrijske panoge so namreč še vedno v sklopu IRI Fonda za obnovo industrije, ki je pravo državno podjetje, s pomočjo katerega vrši država gospodarske posle. IRI ima svoj sedež v Rimu. Tržaška industrija ni torej samostojna niti nima lastnih pobud, ker je odvisna od rimske politike, ki zasleduje svoje gospodarske politične cilje, ki so nam že dobro znani. Centrala v Rimu daje prednost podjetjem, ki imajo svoje obrate v Italiji in jih favorizira pri razdeljevanju kreditov, dodeljevanju surovin in naročil. daje prednost ladjedelnicam C.R.D.A. v Tržiču pred ladjedelnicami C.R.D.A. v Trstu, obratom ILVE v Italiji pred onimi v Trstu.
Zavezniška vojaška uprava je še ojačila te vezi z dogovori od 9. 3. 1948 in naslednjimi, ki jih je sklenila z rimsko vlado v zvezi s členom 11, priloge VII. mirovne pogodbe z Italijo in popolnoma vključila tržaško gospodarstvo v italijanski gospodarski in finančni sistem, r.e da bi upoštevala specifične potrebe Trsta. Tudi t0 dejstvo ima nepovoljne posledice za razmah industrije in trgovine Ne morem deliti pa z Vam: mišljenja, da bi bila tržaška industrija nerentabilna, četudi s.e
bori z zastarelo organizacijo. Tržaški industrijski delavci so visoko specializirani in kot taki cenjeni v svetu. Na njihovo produktivnost vpliva lahko le negotovost, s katero se borijo iz dneva v dan in pa nepovolj-ni življenjski pogoji zaradi prenizkih plač. Tudi oprema tržaške industrije, ki je bila obnovljena z dolgoročnimi posojili
po nizki obrestni meri iz lip skega- fonda ERP. lahko zadovolji vsakega^ še. tako zahtevnega naročnika.
Pač pa imam vtis, da se v zadnjem času forsirajo razne industrije brez smotrnih načrtov glede plasiranja proizvodov in nakupa surovin na najcenejših tržiščih zaradi ’ pojačanja prestižnih političnih razlogov.
Bodoči razvoj tržaške luke odvisen od osvoboditve Trsta iz italijanskega oklepa
Promet tržaške luke se ;,e, kot je razvidno iz naj novejših statističnih podatkov, povečal. Kakšne so po Vašem mnenju perspektive nadaljnjega razvoja tržaškega pristanišča?
Promet tržaške luke je zadovoljiv Dosegel je višino iz leta 1913. Toda ne smemo prezreti, da je sestav tranzitnega blaga danes povsem različen. Prevladuje namreč množično blago kot les, premog itd. in še posebej pošiljke ECA za Avstrijo, ki bodo odpadle z normalizacijo razmer.
Bodoči razvoj luškega prometa je po mojem mnenju odvisen od osvoboditve Trsta italijanskega oklepa, od ureditve gospodarskih in političnih odnosov z njegovim naravnim zalednjem in zlasti z Jugoslavijo ter od svobodnega gospodarskega uveljavljenja zaledja v Trstu,, kakor . ga predvideva mirovna pogodba z Italijo. Rešitev zapletenega tarifnega vprašanja bi morala omogočit5 Trstu konkurenco s severnimi lukami, ki se že močno uveljavljajo na področju tržaške luke.
Vsi dosedanji proračuni dokazujejo vilalnostj cone A
Pred časom je prišlo do ostre polemike. med tržaškim časopisom Cornere di Trie. ste in šovinističnimi Usti o vprašanju ali se je Trst sposoben sam preživljati. Kaj mislite.Vi o tem?
Ne bom navajaš- številk iz državnih proračunov,, ki' so bili objavljeni, četudi zelo suma-rično, v uradnih statističnih publikacijah, ker bi zašli predaleč. Vsi dosedanji proračuni dokazujejo finančno vitalnost cone A. Redni proračuni so že uravnovešeni in zadnji celo aktivni. Izredni izdatki povzročajo primanjkljaj, .ki se manjša z vsakim proračunom. Ti imajo le tranzitoren značaj, ker so povečini v zvezi s ško-
do, ki j0 je zapustila vojna ter z novimi investicijami.
Državni proračuni bi mnogo ugodneje uspeli, če bi se izpolnili nekateri pogoji, ki sem jih .že navedel. Mislim predvsem na možnost svobodnega odločanja Trsta o svoji gospodarski in finančni politiki in na vrnitev ogromnega premoženja, ki po mirovni pogodbi z Italijo pripada STO, med katero spada tudi trgovska mornarica, ki je padla od nad 600.000 brt. ton na približno 150.000.
Na uravnovešenje državnega proračuna bi tudi vplivala prilagoditev upravnega aparata potrebam in zahtevam STO. Na svetu ni namreč birokracije, ki bi zaposlovala v javnih službah do 30 odst. zaposlene delovne sile. kot je to primer v coni A.
Uresničenje jugoslo* vanskega predloga o tržaškem vprašanju bi imelo ugodne gospodarske posledice
Med tržaškim prebivalstvom je naletel na velik odmev jugoslovanski pi-edlog za rešitev tržaškega vprašanja. Kakšne prednosti ima po Vašem mnenju la rešitev za gospodarske koristi Trsta?
Mnogi vidijo v jugoslovanskem predlogu za rešitev tržaškega vprašanja jamstvo za obe na tržaškem vprašanju najbolj zainteresirani državi proti poskusom enostranskega reševanja tega problema, vidijo večjo stabilnost tako ustvarjenega političnega položaja. Na gospodarske pobude obeh držav in zasebnikov bi imelo uresničenje takega predioga le najugodnejše gospodarske posledice.
V ostalem je vsebovan odgovor na to vprašanje že v. tem, kar sem doslej odgovoril na lažna Vaša vprašanja.
Pred 6. literarnim večerom slovenskih žena
Rada Jelinčič
V književnem udejstvovanju predstavlja Rada skoraj popolnoma prazen list. Le nekaj malega je do sedaj kanilo nanj, ali kar je kanilo, je bilo napisano s toliko iskrenostjo in sugestivno silo. da na mah začutiš v njej pripovedni dar. In res ima Rada v sebi vse odlike, ki jih zahteva resnost pisateljskega poklica: bistrost in tar.čino zapažanja, poglobljenost v svoj notranji svet in pristnost čustvovanja. Pisatelje, vanje je tudi tisti poklic, ki bi se mu rada vsa um resnično posvetila, čim se pregloda čez študentovska leta. Težko je le z izpiti, ki jih ni mogoče tajso hitro iztisniti, kot bi človek rad. Razen' tega je primerjalna književnost., ki jo ona štu. dira, že sama po sebi nekoliko bolj zahteven študij.
Tržaška študentovska mladina, ki študira v Ljubljani, pozna Rado kot izvrstnega tovariša in kot malce samosvojo, vpse zaprto dekle, pred katerim se ne da ničesar skriti, ker zna pogledati do dna. In vse to je res. Da pa je Rada tako molčeča in za svoja leta mnogo preresna, je krivo življenje, ki ji je že kot otroku odkrilo marsikatere svoje temne strani.
Ko ji je bilo komaj nekaj mesecev, so se pričeli v Rimu priprave za bazoviški proces. Njen oče, prof. Zorko Jelinčič je bil v ječi. Njena mama, Fa-nica Obidova — je z njo v naročju morala v internacijo v Južno Italijo. Temu So sledila leta, ki jih je Rada preživela v Celju, koprnela po očetu in spremljala mamo v vseh njenih bojih za košček kruha in za goli obstanek. Nato je prišla očetova vrnitev, mamina prezgodnja smrt, ponovna očetova aretacija, vojna in S njo leta njegovg internacije.
Rada je bila prvi dve leti vojne v Ljubljani, kjer je nadaljevala gimnazijo in naskrivaj, da bi stroga gospodinja ne izvedela, pripravljala zastavice, ki jih je potem potresala po ulicah. Marsikdaj je šla tudi čez blok in stiskala k sebi orožje, ki je bilo partizanom tako dragoceno. Kdo b; bil posumil v drobno dekletce? In kaj bi tako dekletce, kot je bila Rada, sicer tedaj počelo? Nič ni bilo čudnega in nenaravnega, da se je že tako zgodaj rodi! v njej odpor proti krivici in da jt že tedaj dojela smisel in veličino narodnoosvobodilne borbe.
Zadnji dve vojni leti je delala med primorsko mladino na Cerkljanskem. Iz le dobe je na. pisala že več posrečenih literarnih sestavkov, ki so izšli v tržaškem »Glasu mladih«. Med temi sestavki je najlepii «Jutri bo vstalo sonce«. Po svoji vsebinski poglobljenosti in umetniško izpovedni moči fci sodil ta sestavek v resno književno revijo. Prej ali slej, ko g,a bo spet vzela v roke in tu pa tam
J).
b. “ko r, ‘ Prisilila k mol-N 2?HnmllJej.0 demokraci-V tVncI “°stT sožitje -11, l rtskii! Italijani.
V Su,;e4n drZavni'
3 rte g0 favn0
l 'rtsfeih lta“iani.
|V ?°Puščena dr2?vnih ura-ii “g travno %ra sloven-S 4 60 tis£°<*lvi v Trstu
Sle h°d80vofeneev- Lev’
((“išška s‘ tu/n -, 23 tako
J5.V * ‘Ptuva^. Zavezniška
^Jšvu ^oto m L a vem ko'
h- Jih 1 cele -J ? danps razil«	zakonov,
Pril^risal zem za to, Nw!2nava cu! nce; ZVIJ 2 Slovencem ena-
h ^	n1, čeprav
Ni b*no,vne človečan-k>. ^hovni ie Uzakonjena o. rti Pogodb; z Ita-
v
KVekeVerd| je iNo, ^aPrgv ; u it urne prirc
vtll949lni k Preiri	ka u'
K^ije • l02 mm	sam° v
^ itl '2 drž?vni°na lir s'*b-a tedui Proraču->ive8a ?rtarrJ d je Prejema > 8>. funda ,Pom°č iz po-CrttitPast°nj ' Iv več let pro-V !, V me^rtskl starši
V' 4t?Vertskega , P°treb-J^trt ,lf;vRa , otroškega A? iih obisk1! srednje ihNavjjj0 strpan,,U]e 600 ^Na n«Pr°storihV abs°lutno ‘kN že llt‘špnost t. ba (irl šif- ! vpra-Občin-
VN v«*! loVenee 1° ned°-
iUiS^rto je sl Za šovi-. '°venski ob-trt^tep^rtc	izpol-
* uK‘n N*' na! ,dolžnosti tpj* človek ie *• kaki s,anjern in
zaprto
prire-
MINILO JE 300 LET OD IZNAJDBE OPTIČNEGA MIKROSKOPA
Elektronski mikroskop - dete zadnjih let
nam omogoča opazovanje najdrobnejših predmetov
Namesto svetlobe, ki ima žarke s preveliko valovno dolžino, uporabljajo žarke z majhnimi valovnimi dolžinami - Na ta način lahko povečamo opazovani predmet do 150.000-krat ;
Zelo raznolika je uporaba novega aparata in pomembna zlasti v tehniki in medicini
nekoliko izpilila, bo tudi tam ali kje drugje našel prostor. Skoda bi bilo, da bi ostal iz celote iztrgan list in da bi šel y pozabljenje. Podobi fašistične, ga in vojaškega poveljnika sta narisani £ tako plastičnostjo, da nam v nekaj potezah oživljata medsebojna nasprotja kraljeve in ducejeve vojske.
«Pretreslo me je», tako piše. «Prekleti, tako nam pijete mladost in delate iz nas mtlade starce. Jok se je v meni mešal z divjim posmehom'. Ha, ha, gospod’ poveljnik, vi se čudite, zakaj se ne igram več s punčko, kakor vaša hčerka.« ...((Sovražila sem jih s tolikim sovraštvom, kakor ga je zmožna občutljiva in razbolela otroška duša. Z njihovimj uniformami so bili povezani najbolj ar-i oi spomini moje temne mladosti. Namesto slike o italijanskem m slovenskem narodu, k j Je drug ob drugem borita za novo življenje, je vstala vrsta prizorov, zaradi katerih se je v meni, ka_
darkoli sem čula julijansko ali nemško govorico, nekaj zakrknilo in otrdela Toda jutri bo vstalo sonce, zame, sa teto Kati, za očeta, za vse, ki smo skozi temo nosili svetlo misel o pravici«.
Tako živi V njej njena težka mladost ir. osebna usoda in bolečina, ki prehaja v bolečino in usodo primorskega človeka v onih težkih letih. Upodobljeno je tudi v pismih, ki jih je njeni mami pisal naš kraški poet Srečko Kosovel in v pisiroih, ki jih je Fa-nica pisala v Regino Coeli in v druge italijanske ječe, da bi sebi in drugim lajšala gorje.
Za Rado predstavlja to ne ie osebno drag, spomin, temveč tudi dragoceno p.sateljsko gradivo. Mnogo razmišlja, kake bi ga oblikovala in včasih, ko ima va o tem dolge pomenke, se zgodi, da nenadoma umolkne. Tedaj mine zame nekaj neskončno dolgih trenutkov. Pogrezam se v njene temne, skoraj žametasto črne oči lovim tam nekje za njimi njene misli. Ne vem, alj jih slutim ali ugič-ljerm. Oboje je. Nato tudi kratek stavek pritrdi obojemu.
»Mladina okoli tisoč devet Sto petindvajsetega leta me najbolj zanima«.
V meni nehote nekaj zaigra. Zarek mladostne razigranosti me prešine in v mislih pričnem naštevati imena. Mnogo, mnogo imen. Ne morem jih prešteti. Saj jih je bilo toliko, ki so se že tedaj spoprijeli s fašizmom’ in so vsekakor vredni, da jih cb’ikuje pisateljsko pero.
Mislim, da izražam želje vseli tržaških in goričkih Slovencev, da bi se Radi to posrečilo.
MARA SAMSA
Slovenske glasbene publikacije v lanskem letu
(Nadaljevanje in konec)
Slovenski glasbeni revialni tisk predstavljata dve reviji: Slovenska glasbena revija in Naši zbopi.
SLOVENSKO GLASBENO REVIJO
k; je začela izhajati pred kratkim in jo izdaja Društvo slovenskih skladateljev, bo potrebno oceniti posebej. Tu
Na shki vidimo elektronski mikroskop. Ta mikroskop, katerega so zgradili 1944. leta, je mnogo bolj učinkovit kot prvenec zgrajen 1938. leta — Nedavno Je uspelo znanstvenikom doseči od 25.000 do 150.000-krat-ne povečave. Elektronski mikroskop izkorišča snope elektronov namesto svetlobnih žarkov, da lahko doseže tako velike povečave
V treh stoletjih, ki so minila, odkar je Anton Levenhuk izna-:e! optični mikroskop, je tehnika in znanost toliko napredovala, da so lik predmeta lahko povečali že 2000-krat. Naprej pa ni šlo.
Znanstvenike je ustavila na pogled nepremostljiva zapreka. Svetloba je namreč sestavljena iz tokov valujočih žarkov. Presledek med enim in drugim valom je sicer majhen, vendai Je vedno tako velik, da mnoge majhne predmete ne vidimo več. ker gredo žarki mimo njih. ne da bi nam izdali njihove oblike. Elektronski mikroskop pa izkorišča žarke z mnogo manjšimi valovnimi dolžinam'. Zaradi tega postanejo tudi zelo majhni delci vidni. Mesto steklenih leč uporablja elek tronski mikroskop magnetna polja :n uperja snope elektronov na fotografsko ploščo ah poseben florescenčen zaslon, kjer lahko vidimo sliko predmeta s prostim očesom.
S- tem novim znanstvenim pripomočkom lahko povečamo predmet do 150.000-krat.
Novi mikroskop je zelo koristen pri različnih težavnih vprašanjih tahnike in medicine.
V začetku svetovne vojne so z njegovo pomočjo pojasnili zakaj postanejo avtomobilski plašči mnogo odpornejši, če dodamo kavčuku posebne vrste saje. Od takrat so se številne ustanove bavile s proučevanji elektronskega mikroskopa m so napravili mnoge nove majhne modele, ki so že precej poceni.
Zlasti pa ta novi aparat zelo koristi medicini in biologiji. Z njegovo pomočjo lahko proučujejo zelo majhna živa telesa. Odkrili so številne karakteri-
stike mikrobov, ki jih prej niso poznali. Na primer pri mikrobu, ki povzroča sifilis, so odkrili bakterije z repkom m majhne izbolkline — spore. Vse to bo lahko zelo vplivalo na potek bolezni in na način zdravljenja.
Riekcije povzročajo številne nalezljive bolezni, kot je na pr. tifus. Pod normalnim mikroskopom so podobne drobnim točkam. Elektronski mikroskop je odkril, da imajo obliko celice, prav tako kot bakterije.
Med krivci za razne bolezni so bili najmanjši virusi. Do sedaj so bili popolnoma nevidni. Zahvaljujoč se elektronskemu mikroskopu so jih pričeli proučevati in so ugotovili njihove oblike.
■ '*.V'
Na sliki vidimo zelo zgovoren primer velikih povečav. Nedavno so pričeli uporabljati nove metode Pri proučevanju virusov. Bakterijo denejo v brezzračen prostor, v katerem je kovinska žica. To žico električno segrejejo, da zažari. Od žareče žice se odločajo atomi kovine, ki se vsedejo na vse predmete katere srečajo. Na ta način dobe virusi kovinske obloge na oni strani, katera gleda, proti žici. Rezultat tega postopka je, da dobimo, ko gledamo, isti vtis, kot če bi opazovali pokrajino iz letala. Virus, ki povzroča rak na koži zajca Je prikazan na prvi sliki v 8.000-kratni povečavi. Na drugi stiki je isti v tros pri 20.000-kratnj povečavi in na tretji pri 37.000-kra.tni. V tem primeru so uporabljali žico iz zlata
DRUGI LJUDSKI KONCERT V »VERDIJU«
Noviteta domačina Giutia Viozzija
tSAVUDR1JSK1 RTlCi
Preteklo nedeljo predpoldne nam je tržaški filharmonični orkester nudil vrsto zanimivih skladb. Uvodoma nam je zaigraj Schubertovo uverturo k «Rosa-imrnd.«. Zatem se rtam je predstavil pianist Giorgio Vidusso s Schumanoviro koncertom v a-molu. Pianist nam je vse tri dele odigral z lepo in čisto tehniko in s primernim frazira-njem. Vendar se mi vidi njegova igra za tak koncert in tako zasedbo nekam ohlapna in brez moči. Videti je, da Vidusso ali po značaju ali po tehniki ni primeren za krepkejše stvari.
V drugi polovici smo slišali noviteto domačina Giulia Viozzija »Punta Salvore«. Iz naslova samega bi znali sklepati, da ie to tipična programska ali opi-
sovalna skladba. Viozzi ni šel na to področje. V spremljevalnih pasažah godal se sicer čuti mehko valovanje morja, vendar so ta spremljevanja le podrejena čisti muzikalni gradnji. Skladbo lahko imenujemo »muzikalno impresijo«. Očituje nam j skladateljeva subjektivna občutja ob tem istrskem rtiču. Melodične iinije so lepe in plemenite, harmonska podlaga solidno moderna, orkestralne barve lepe. V celoti je delo resno in očituje globoko in iskreno mu-zikalnost svojega tvorca. Lepo j zaokroženo enotnost skladbe j prej moti, kako pa bi jo dopol-
njevala krajša epizoda (v pihalih) na koncu skladbe. Mislim, da bi skladba le pridobila, če bi tak dodatek (ki tudi na poslušalca vpliva kot tak) odpadel.
Koncert so zaključile znamenite Musorgskijeve »Slike z razstave«. Musorgski je s to serijo drobnih skic v zvokih prikSžal nekatere slike iz razstave. Podobe kot »stari grad«, «Baba Ja-ga» (ruska čarovnica), ((klepetulje na trgu«, »dva juda«, »Kijevska vrata« s6 nudile skladatelju imenitno tvarino za karakteristično glasbeno slikanje. Razumljivo je, da so te karakteri-
stične, folklorne sličice zamikale velikega Ravela, da je prvotno klavirsko delo oblekel v bleščeče orkestralne barve. Np nedeljski izvedbi je ta serija slik dosegla popoln uspeh.
A v nemali meri po zaslugi tržaškega orkestra, ki je tudi to pot pokazal vse svoje vrline. To velja za vse kompozicije tega koncerta. Posebno hvaležnost smo dolžni dirigentu Luigiju Toffolu, ki je odlično pripravil koncert in ki je tudi idejni toi-ciator teh popularnih koncertov. Tudi tržaška publika je to I pot pokazala več zanimanja kot | lansko leto.	vu
Stanko Premrl
naj le na kratko omenim, da jc doslej izšla njena prva številka in da namerava izhajati štirikrat na leto. Obsega glas-beno-knjižni in notalni del. Prvi zajema in bo zajemal tudi y bodoče načelne in pedagoške članke, prispevke s področja glasbeno - zgodovinskih raziskovanj in kritike, analize glasbenih ustvaritev slovenskih skladateljev. Seznanjala pa bo svoje bralce tudi z organizacijskimi vprašanji naših glasbenih ustanov in društev ter z glasbenim življenjem v širokem svetu. No talni de] pa bo prinašal klavirske. instrumentalno solistične in manjše komorne skladibe ter samospeve slovenskih skladateljev. V prvi številki je v tem smislu priobčil Arničevo Jesensko balado, Sivičev Ciproš, Škerjančev Nokturno, Žebretovo Poeme lyrique in Lipovškovo Miniaturo. Tako je zastopana tvorba na polju samospeva, klavirja in instrumentalno solističnih skladb. Z izhajanjem Slovenske glasbene revije je izpolnjena vrzel, ki je bila vsa leta po vojni zelo občutna. Predvsem bo v njej pomemben seveda knjižni del, kjer se bodo mogla objavljati praktična, teoretska jn znanstvena vprašanja slovenskega glasbenega življenja. Določenega pomena pa bo kajpada tudi notalni del. ki namerava prinašati tiste manjše skladbe, ki se na slovenskem knjižnem trgu po svojem značaju tudi potrebujejo, pa jim je iz tehničnih razlogov samostojno izhajanje otežkočsno.
Slovenska glasbena revija pa tudi pomeni izpopolnitev in dopolnitev nalog, ki jih opravljajo
NASI ZBORI
Ti se omejujejo na objavljanje zborovskih skladb, pa tudi v svojem knjižnem delu se v glavnem omejujejo na glasbeno storitev. Naši zbori, ki so dvomesečnik, izhajajo že šesto leto in zelo uspešno opravljajo svojo funkcijo. V številki 1-2 zadnjega letnika priobčuje A. Groetming nadaljevanje svojega članka. Pri Kajuhovcih, v katerem na poljuden, pa kvaliteten način
obravnava probleme pravilnega zborovskega petja. V. Ukmar nadaljuje svoj prispevek Naša zborovska storitev in se v njem ustavlja pri Antonu Foersterju, katerega skladateljsko delo pravilno ocenjuje v luči naših glasbenih prizadevanj preteklosti. Temu sledijo še vesti iz slovenskega glasbenega življenja ter koncertna kronika za leto 1960, na ovitku pa so objavljena tehtna Groebmitigova navodila za izvaianje skladb notal-nega dela. Slednji prinaša tehnično dokaj preprost in muzikalno učinkovit Poličev zbor Cez noč. Gobčevo Vidi baba muho, Pregljev Zvečer, Mihelčičev Jaz 'mam pa konj'-ča, Komelovo Majoičico, La-vrinovo izrazno bogato Beio-krajinsko deklico, ki je značilna zlasti po svoji oblikovni zasnovi, Pregljev Vrtec in Pahorjev ciklus petih otroških ali ženskih zborov Naj-dihojca na Levstikovo besedilo (Črno kravo, molžo našo, Ležaj, nimaj. tul. ujnačl. Gosli, Cvili možek. Najdihoj-ca, palček naš). Kot sem dejal že za prej omenjene Pahorjeve klavirske skladbe, je tudi ta zborovski ciklus zanimiv po svoji harmonski in melodični gradnji. Pri njem pa je še treba posebej poudariti čustveno prisrčnost, g katero se je Pahor približal otroški duši. Četudi tehnično ti zbori niso enostavni in bodo dostopni ie kvalitetnejšim
igk
Friderik Sirca — Risto Savin
izvajalnim telesom, pa bodo gotovo našli iskrenega odmeva pri mladih poslušalcih.
Ob koncu naj še omenim
DAR LANOVO SOLO LEPEGA PETJA
ki obsega teoretični del, tehnične vaje, glasoslovje, izreko in meros-lovje v glasbi ter glasbene okrasne. V tej knjigi avtor izčrpno, z obsežnim znanjem ter pedagoško prakso obravnava vsa važnejša vprašanja teoretskega in praktičnega solističnega pevskega pouka. Knjiga, ki je potrebna strokovne ocene pevskih pedagogov, je ptsana resno in pomeni tehten prispevek naši pedagoški glasbeni literaturi.
Slovenski glasbeni tisk, ki je razen moralnega zajel tudi pedagoško literaturo, je torej imel v preteklem letu obilno žetev. Sistematično nadaljevanje v tej smeri bo pomembno sodelovalo v razvoju slovenske glasbene dejavnosti in bo njeno živahnost ' nedvomno znatno pospeševalo tudi v bodoče.
\f ^ I™ I i I"	Vremenska napoved za danes:
y Ir !■	■■	pretežno oblačno vreme. —
T IVLl VIL	Temperatura se bo še nekoliko
dvignila. — Včerajšnja najvišja temperatura	v Trstu je dosegla 10.8; naj-
nižja 5.2 stopinj.
STRAN i
ZADNJA POROČILA
19. MARCA 1953
			
	J.		:
			
			
	::		
			
			
s			
IZREDEN UKREP EGIPTOVSKE VLADE PROTI VAFDISTOM
MIAElia BUH BliŠIH MIHIISIBDII
V četrtek bodo angleške čete evakuirale Izmailljo
KAIRO 18. — Bivši egiptovski notranji minister in eksponent wafdistične stranke Serag Bi Din paša je bil včeraj aretiran na domu. Pod močnim policijskim nadzorstvom so preko ncči bivšega ministra prepeljali na njegovo podeželsko imetje, kjer bo ostal konfini-ran. Na enak način so prijeli in postavili ped nadzorstvo pripadnika wafdistične stranke, bivšega ministra za socialne zadeve Abdel Fatah Hasan pašo.
Nalog za aretacijo obeh eksponentov watdistične stranke je podpisal sedanjj ministrski predsednik Hilali paša, poslužujoč se pri tem oblasti vojaškega guvernerja Egipta in trenutno veljavnega zakona, ki mu daje pooblastila, da iz varnostnih razlogov aretira katerega koli državljana. Serag El Din paša in Abdel Fatah Hasan paša sta bila odpeliana daleč iz Kaira v zgodnjih jutranjih Urah. ko so bile mestne ulice že prazne. Danes krožijo Po prestolnici tovorni avtomobili polni policijskih agentov v bojni opremi. V splošnem vlada v Kairu red in mir. Vesti o tem ukrepu krajevni listi danes niso objavili.
Bivši ministrski predsednik In vodja tvafdističTie stranke Nahas paša je sklical za nocoj izredno sejo izvršnega odbora stranke ter wafdistične parlamentarne skupine. Na seji bedo obravnavali trenutno nastali položaj v zvezi z ukrepom nasproti bivšima ministroma. Akoravno je vest povzročila dokaj nemira v vrstah wafdi-stov. dpslei ni prišlo nikjer do izgredov. Notranji minister Ma-ragi Bey je podvzel vse potrebno. da bi ne prišlo do kaljenja miru in reda.
V londonskih diplomatskih krogih menijo, da z Egiptom ne bo prišlo do nadaljevanja pogajanj, dokier se ne bodo pokazali rezultati »močnih ukrepov«, ki jih je podvzela sedanja egiptovska vlada proti waf-distični stranki. Glasnik zunanjega ministrstva ni hotel komentirati aretacije dveh bivših egiptovskih ministrov.
Poveljnik britanskih sil v Egiptu Erskine je sporočil danes egiptovski vladi, <ta bodo angleške čete umaknjene iz Jsmailije v četrtek. Do te odločitve je Erskine prišel po sestanku z egiptovskim notranjim ministrom El Maram Be-yem.
Nič novega
v Pan Mun domu
MUNSAN. 18.	— Današnji
sestanek častnikov glavnega stana v Pan Mun Jomu je trajal samo 22 minut, m ni imel nobenega uspeha. Severni pred. .stavn ki niso še pripravili odgovora na sedem vprašanj, ki so jih včeraj predložili predstavniki OZN. Nobene vesti ni glede incidenta, ki se je dogodil 13. marca v taborišču vojnih ujetnikov na otoku Koje-do, in prav tako ne glede obstreljevanja taborišča vojnih ujetnikov na Severni Koreji, glede katerega so včeraj severni predstavniki protestirali.
Na fronti so zavezniške čete zavrrule napad okoli tisoč severnokorejskih in kitajskih vojakov zahodno od Imjina blizu Pan Mun J orna. Po mnenju predstavnika Združenih naro. dov je pomenil ta napad preizkušanje fronte.
prise* in zatrjuje, da ladjj ni bilo dovoljeno umakniti se v pristanišče Brest, ker je bila naložena z različnim vojnim materialom. Ameriške vojaške oblasti v Franciji so baje zavrnile zahtevo kapitana Karlse-na. ki se je hotel zateči v pristanišče ker niso hotele, da bi francoske oblasti vedele, kakšen tovor nosi ladja. «Kras-naja flot* piše, da so bili na ladji deli rakete «V 2», izdelani v Zapadnj Nemčiji, in velikansko število optičnih instrumentov. V glavnem, pravi članek, so bile ameriške oblasti zaskrbljene zaradi tega. ker vedo, da je francosko javno mnenje nasprotno ameriški oborožitveni politiki v Zapadni Nemčiji. Poleg članka objavlja list črtež, iz katerega je razvidno, koliko bližje je bilo ladji pristanišče Brest, nego Falmouth, kamor so jo hoteli zavleči.
Neredi v Havani
HAVANA. 18. — V Havani je prišlo danes do majhnih izgredov, ker je hotelo lt! poslancev opozicije s silo vdreti v parlament, akoravn0 je delavnost parlamenta ukinjena za 45 dni. Straže pred palačo so streljale v zrak. kar je pa preplašilo poslance, ki so se takoj razgubili. Na mesto je takoj za tem prišlo več policijskih avtomobilov. Dve urj PO tem dogodku so opozicijske stranke objavile izjavo, v kateri je rečeno, da je nova revolucionarna vlada generala Batiste ilegalna in postavbena zahteva za takojšnjo vzpostavitev legalne vlade ter dopustitev svobodnih volitev,
Zsdnle ovilo oroHteoi
Tignesa
TIGNES, 18. — Pod nadzorstvom 500 policijskih agentov se je danes nadaljevalo izseljevanje iz Tignesa. Zveze z vasjo, ki ji je usojeno izginiti v umetnem jezeru, postajajo
vedno bolj težke; edina telefonska zveza je na razpolago policiji. Iz vaške cerkve so odnesli vse, kar se je dalo premakniti, razen lesenega oltarja, ki ga bodo razložili v teku dneva. Župnik je obljubil, da se bo vrnil jutri in bral zadnjo mašo za prebivalce, ostale v vasi. Oblast pa je s svoje strani zagrozila, da onim, ki ne bodo zapustili kraja v najkrajšem času, ne bo izplačala odškodnine.
Skupina domačinov je včeraj popoldne uprizorila v Tignesu demonstracijo in vzkli. kala «Dol z jezom!«
Strašna smrt 24 oseb
MEKSIKO CITY, 18. — Na cesti med Meksiko Cityjem in Aguas Calientes se je zgodila snoči strašna nesreča. Tovornik, ki je vozil 37 potnikov, se je zaletel v električni drog ob cesti, nakar se je prevrnil m užgal. Pri tem je zoglenelo 24 oseb, 13 pa je bilo težko ranjenih. Domneva se, da je luč nasproti vozečega avtomobila zaslepila vozača tovornika ki je izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel ob cestni drog.
Preiskava pravi: »Preobjedla sta se"
LONDON, 18. — Minister dela Sir Walter Monckton je izjavil danes v spodnji zbornici, da Anglija ne bo več najemala italijanskih delavcev. Vsekakor bo 200 delavcev, najetih v zadnjem času v Italiji, lahko odpotovalo v namembne kraje.
Glede 30 italijanskih delavcev, ki so se pred kratkim vrnili v domovino, in glede na njihove izjave, da jim je bila odbita zdravniška pomoč med stavko, piše današnji #Daily Mail*. da je bila v tej zvezi uvedena preiskava. Preiskava je dognala, da sta bila oba Italijana bolna, ker «sta preveč jedla*.
PROIZVODNJA IN UNIČEVANJE
atomskega orožja
NOVE VOLITVE
v Gičiji ?
ATENE, 18. — Atenski rpdio javlja, da je ameriški poslanik John Peurifoy piri svojem današnjem razgovoru s predsednikom vlade Plastirasom in s podpredsednikom Venizeloscm izjavil, da ni nikoli prejel spomenice generala Vashila. Kakor je znano, je preteklo noč maršal Papagos y parlamentu izjavil, da je omenjeni general 8. februarja poslal ameriškemu poslaniku spomenico, ki vsebuje zaključke njegove preiskave o vojaški organizaciji «Idea».
Z druge strani je vojn; vrhovni svet sklenil reorganizirati vojsko. S tem v zvezi bo prišlo do znatnih sprememb v višjih vojaških kadrih.
V atenskih političnih krogih se je razširilo mnenje, da Pla-stirasova vlada ne bo dolgo o» stala na oblasti. Kralj je baje že naročil načelniku svojega tajništva, naj poizveduje pri predsedniku državnega sveta, ali bi bil pripravljen sestaviti začasno vlado, ki bi razpustila parlament in razpisala nove volitve,
lij j||l
Kjiijjjiijiv
'J '%i§ a$ijjjšppi iispi ■nn	gjjjjg	tfljnjg.	HR
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cene Trsta: 19.00:
Radijski roman: F. S. Finžgar:
«Pod svobodnim soncem*. 21.00:
Poje Komorni zbor iz Trsta p. v. U. Vrabca. •" Trst II.: 11.15: Beethoven: Sonata za violino st. s. Trst I.: 15.00: »Eva*. Leharjeva opereta. Slovenija. 16.00: Musorgski: Odlomki iz opere «Boris Godunov*. 21.00: Od melodije do melodije.
V ozadju fotografije je viden jez, ki je on zgrajen v Tignesu preko reke lsere in m oo v kratkem sprmenil Alpsko dolino v umetno jezero. Štirje delavci brskajo med ruševinami stavb, ki so se morale umakniti novi tehnični zgradbi.
Slavka trgovcev v Tuniziji
TUNIS, 18. — V arabskem delu mesta so danes ostale zaprte vse trgovine in kavarne. Stavka trgovcev predstavlja nekakšen izraz simpatije tunizijskemu ministrskemu predsedniku proti stanovanju katerega je bil pred kratkim izveden a-tentat, na drugi strani pa protest proti aretacijam, ki jih izvaja policija na tunizijskem o-zemlju. V Tunisu stavkajo danes tudi študenti univerze in srednjih šol. Zbirali so se pred šolami in peli domačo himno. Policija jih je razgnala in nekatere aretirala. V eni najprometnejših ulic mesta je eksplodirala bomba. Pok je bil tako močan, da so se sesula stekla bližnjih trgovin, vendar ni bil pri tem nihče ranjen.
TRIPOLIS. 18. — Končno ie bila po zadnjih volitvah sestavljena libijska poslanska zbornica s 55 poslanci. Vlada bo imela 44 sedežev, 0poziciia pa 8. Vodja opoziciie Beshir El Sa-gan se mudi trenutno v Kairu, kamor je odpotoval potem, ko sp ga izgnali zaradi neredov ob njegovi izvolitvi.
[ifisgSi
«-•_ - r:
Panes Milano “San Remo
Med favoriti prve velike tekme letošnje kolesarske sezone so Coppi, Bobet, Hobiet, Kobler, Kartali, l/an Steenbergen, Magni in še kdo
Huber zmagovalec
Kandaharskega pokala
Mnenja učenjakov in politikov o zračnem otoku
Rusko mnenje
o „Flying Enterprise"
MOSKVA, 18.	—	Sovjetski
mornariški list «Krasnaja flot* posveča danes daljši članek ponesrečeni ladji «Flying Enter-
WASHINGTON, 18. — Pozornost ameriškega javnega mnenja je ta teden pritegnila ameriška revija «Colliers» z vrsto člankov o zavojevanju medplanetarnega prostora v prihodnjih petnajstih letih. Nemška znanstvenika Werner von Braun in Willy Ley, ki sta se v nacistični Nemčiji ukvarjala z «V 2», sta prepričana že danes, da bi s 4 milijardami dolarjev lahko zgradili zračni otok, s katerega bi lahko poleteli na luno. S tem v zvezi objavlja revija celo vrsto fantastičnih risb in objasnil o ogromnem zračnem pristajali-šču, ki bi krožilo z našo zemljo kakor droben satelit.
Ameriški zunanji minister James Forrestal je v nekem svojem poročilu o oborožitvi že omenil to zračno postajo. Po njegovem bi jo lahko uporabljali kot nekakšno nosilko a-tomskih raket, ki bi jih od tam prožili proti sovražniku. Toda obrambno ministrstvo je še vedno mnenja, da se je treba v bodočih desetih letih pri obrambi ZDA zanašati še vedno na klasično orožje.
atomskih učenjakov zatrjuje danes, da izdelava atomskih bomb ni toliko težka, kolikor njihovo uničenje. To se lahko zgodi le na ta način, da eksplodirajo v neobljudenih conah ali pa da jih odvržemo v morje. Vsekakor pa bi z istočasno eksplozijo vseh rezerv atomskih bomb na svetu nastale strašne posledice zaradi radioaktivnosti. Tako v prvem kakor v drugem primeru, piše revija, pa bi takšno uničenje atomskih bomb predstavljalo nepojmljivo trošenje energije, kajti rezerve virov te energije niso ravno velike.
Revija je mnenja, da predstavlja edino možno kontrolo nad atomsko silo nadzorstvo produkcije in uporabe ceplji-vega materiala. To je vprašanje, ki bi se ga moral lotiti odbor Združenih narodov, namreč način, kako nadzirati proizvodnjo cepljivih surovin, ne da bi bil del teh surovin uporabljen za tajno izdelavo bomb V začetku bi bila ta kontrola možna, in sicer takrat, ko se je pričelo z izkopavanjem teh mineralov iz zemlje; danes pa bi se moralo prej
»Atomic Sientific News», ugotoviti, koliko jih je bilo že glasilo Združenja britanskih I izkopanih.
MILANO, 18.	—	Jutri, na
Jožefovo, se bo s kolesarsko tekmo Milano-San Remo začela prava letošnja kolesarska sezona. Letošnja tekma obeta biti ena od najbolj uspelih, tako po številu tekmovalcev, kot tudi po izbranih imenih prijavi jencev.
Prerokovanja o izidu so zelo negotova in le malo je tistih, ki si upajo staviti na eno samo ime; večinoma naštevajo pet ali šest imen: izmed teh izbrancev bo izšel zmagovalec. Ta izbrana imena so Coppi, Bartali, Magni, Bevilacqua, Koblet, Kuebler, Bobet, Van Steenbergen. Bolj iz spoštovanja do stare slave kot iz resničnega prepričanja imenujejo nekateri Fausta Coppija kot glavnega kandidata za zmago. Sicer pa je res, da je Coppi sodeloval na pariški šestdnevni dirki in da ima torej že nekaj kilometrov v nogah. Na podobnih dirkah pa so sodelovali tudi nekateri drugi favoriti: Koblet, Kuebler in predvsem Van Steenbergen, ki je v Parizu zmagal.
V glavnem pa menijo, da bo prišla na cilj skupinica najboljših in da bo med njimi zmagal najhitrejši. Ce bo tako, pravijo, bo Van Šteenbergenu zmaga težko ušla. Diugi pa si zastavljajo vprašanje, koliko prednosti si bodo znali pridobiti gorski vozači na prelazu Turchino, koliko možnosti ima. jo ravninski vozači, da jih spet dohitijo, in kakšna prenečenja lahko pripravijo zadnje strmine na Capo Mele in Capo Berta.
Danes popoldne so na dvorišču palače, v kateri je uredništvo lista «Gazzetta dello šport*, ki prireja tekmo, plom. birali kolesa. Med prvimi so se pojavili Belgijci, nato pa nekateri Italijani
Favoriti so prišli, kot se spo. dobi, nekoliko kasneje. Bartali je poslal najprej vse svojo moštvo, nekoliko za njim pa se je pripeljal sam v elegantnem odprtem avtomobilu — prvi aplavzi. Kmalu nato je prišel, tudi med ploskanjem občinstva, mali Robič, ki se je vpisal zadnji in bo na tekmi
nosil številko 225. Množica je l Končno je spregovoril tudi posebno pozdravljala še Ko- Kuebler, ki je brez obotavlja-bleta, Magnija, Bevilacgua, nja imenoval Coppija kot go-Kueblerja, Van Steenbergena tovega zmagovalca. Za njim in Binija, ki je v soboto zrna- ima, po Kueblerjem mnenju, gal na tekmi Milano-Torino. j največ možnosti Bobet,
Največje navdušenje pa je I	________
vzbudil Coppi, ki ga je mora- I la pred navdušenimi navijači I zaščititi policija.
Posamezni tekmovalci, ki se bodo jutri borili za zmago v prvi veliki dirki tega leta, so takole izrazili svoje mnenje:
Schotte je zatrdil, da je zelo težko napovedovati zmagovalca, ker je cela vrsta tekmovalcev, ki imajo enake možnosti.
Izključil pa je, da bi mogel zmagati on, Van Eest. je prerokoval, da bo prišla na cilj manjša skufiina, v kateri bi v sprintu zmagal Van Steenbergen ali kak drug dober sprin-ter.
Robič je dejal, da je rezultat zelo negotov, kajti tu ne gre za »Giro* ali «Tour» kjer nudi veliko število etap vso možnost, da si tisti, ki je na startu kaj zamudil, popravi svoj položaj. «Kdor se takoj v začetku ne zgane, je že izgu-bil», je dejal «steklena glava*.
Koblet pravi, da je možnost zmage prihranjena majhnemu številu najboljših, od katerih ima največ izgledov Coppi, pa tudi Van Steenbergen, Bobet in Kuebler — poleg, seveda, njegove malenkosti.
Tesseire meni, da se bo Coppi okoristil s treningom, ki mu ga je omogočila pariška šestdnevna dirka. sodi pa, da se mu bo prezgodnji napor v kasnejših tekmah maščeval.
Od tehničnih voditeljev je prvi spregovoril Learco Guer-ra, ki je dejal:	«Po mojem
mnenju bomo v zaključni fazi videli manjšo čelno skupino, ki se bo pred ciljem razbila; tekmovalci bodo prihajali na cilj po kratkih presledkih. V tej zgodnji sezoni imajo tekmovalci, ki so se udeležili šestdnevnih dirk, nekaj prednosti; vendar ne smemo pozabiti, da ima marsikdo voljo do zmage*.
Girardengo pa je menil, da zmaga ne more niti sprinter-jem kot so Leoni, Conte, Bini,
Van Steenbergen in še kdo.
Z vseh vetrov
O PARIZ, 18. — Francoz Rene Roothooft je zmagal na mednarodnem jubilejnem turnirju na namiznem teni-zu v Parizu. V finala je premagal Michela Haguenauerja s 13:21, 21:16, 21:16, 21:12. V polfinalu je Haguenauer premagal Francoza Colliera z 21:8, 21:7. 21:18, medtem ko je Roothooft s težavo eliminiral Jugoslovana Vilima Ha-rangoza s 17:21. 21:14, 18:21. 21:18, 21:9. Harangozo je bil edini inozemec, ki je prišel v semifinale.
O BALTIMORE. 18. — Bivši svetovni prvak v boksu lahke kategorije Ike VVil-liams je dosegel novo zmago, ki dokazuje, da se spet popravlja v formi. V peti rundi je knockoutiral Johnnyja Cunninghama iz Baltimora.
O BOSTON. 18. — Svetovni pjrvak v boksu peresne teže Sandy Saddler je v peti rundi s knockoutom premagal mladega Tommyja Collinsa iz Bostona. Do pete runae se je Collins dobro držal; bil je večinoma v ofenzivi in po točkah dosegel prednost, V peti rundi je Saddler s svojim močnim u-darcem nenadoma odločil srečanje v svojo korist,
O RIO DE JANEIRO, 18.
— V brazilski prestolnici je povzročila precejšnje razburjenje vest, da namerava švicarski nogometni klub Grass-hoppers v maju organizirati nogometni turnir za eZueri-ški pokalu. Med moštvi, ki jih želi Grasshopper pridobiti za svoj turnir, so tudi tista, ki jih je nameraval klub Fluminense povabiti v Rio de Janeiro na tekmovanje za npokal Ria* ki bo letos julija,
CHAMONIX, 18. — V nedeljo se je s slalomom zaključilo tekmovanje za Kandaharski pokal. Zmagal je Švicar Grosjean pred Avstrijcema Moltererjem in Huberjem. V skupni oceni si je Huber priboril Kandaharski pokal: zmagal je v smuku in si pridobil tretje mesto v slalomu.
REZULTATI:
Moški slalom:
1. Femand Grosjean (Švica) 1:16.8; 2. Andre Malterer (Avstrija) 1:17.0; , 3. Fritz Huber (Avstrija) 1:17.4; 4. Guy de Huertas (Francija) 1:17.5; 5. Rsne Rey (Švica) 1:17.7; 6. Jask Reddish (ZDA) 1:17.9; 7. Christian Pravda (Avstrija) 1:18.2;	8. Othmar Schneider
(Avstrija) 1:18.9; 9. Maurice Sanglard (Francija) 1:19.2; 10. Hans Senger (Avstrija) 1:19.3; 11 Bernard Perren (Švica) 1:19.4;	12. Georgcs Pjgnisset
(Francija) 1:21.0.
zenski slalom:
1. Eriks Mahringer (Avstrija) 1:05.3; 2. Andrea Mead-Lawren-ce (ZDA) 1:07.7; 3. Trude Kleck-ner (Nemčija) 1:08.1; 4. Mary-sette Agnej (Francija) 1:08.5; 5. Hildesuse Gartner (Nemčija) 1:10.6; 6. Katty Rodolph (ZDA) 1:10.7; 7. Schuh Proxauf (Avstrija) 1:11.3; 8. Paula Erny (Francija) 1:11.3; 9. Miri Buch-ner (Nemčija) 1:12.4.
Kandaharski pokal:
1. Fritz Huber (Avstrija) 0,31 točk; 2. Christian Pravda (Avstrija) 1,19;	3. Othmar
Schneider (Avstrija) 1.26;	4.
Andrea Molterer (Avstrija) 1,95; 5. Maurice Sanglard (Francija) 3,09; 6. Hans Senger (Avstrija) 3,48; 7. Rene Rey (Švica) 4.29; 8. Fred Rubi (Švica) 4.39; 9. Bill Beck (ZDA) 4,92: 10. Georges Panisset (Francija) 4.39; 11. Bernard Perren (Švica) 6,32;	12. Henri Oreiller
(Francija) 6,34; 13. Jean Pazzi (Francija) 6,69;	14. Guy de
Huertas (Francija) 6,89;	15.
Fernard Grosjean (Francija) 7,06: 16. Iiio Coli) (Italija) 7,91.
Kombinacij^ za ženske:
1. Eriks Mahringer (Avstrija) 2,97 točk; 2. Andrea Mead-La-wrence (ZDA) 3,53; 3. Mary-sette Agnel (Francija) 4,00; 4.
Miri Buchner (Nemčija) 4,10: 5. Trude Rleckner (Avstrija) 4,33.
EVROPSKI KRITERIJ V HOKEJU NA LEDU
Avstrija premagala llal jo
LIEGE, 18. — V tretjem dnevu evropskega kriterija v hokeju na ledu je Avstrija preše, netljivo, toda nedvoumno premagala Italijo s 5:1, (1:1. 0:0, 4:0) V drugi tekmi je danes Belgija premagala Anglijo tudi s 5:1 (4:1, 0:0, 1:0).
14.00:
Donave*, M. Ro ek k. Alabarda. 14.30: staršev*, A. Nazzari._
Boks v Islri
Garnizon JLA - Pulj 9-7
V soboto zvečer je bil v zadružnem domu v Bujah zanimiv boksarski dvoboj med garnizonom JLA iz Buj in reprezentanco Pulja.
Člani garnizona so se izkazali kot bojevitejši in tehnično bolj pripravljeni ter so zasluženo, čeprav tesno zmagali z rezultatom 9-7.
Najzanimivejši in najborbenejši od vseh je bil dvoboj v težki kategoriji med Pajičem in Kotlesom, ki se je zaključil s tesno zmago po točah predstavnika Pulja Kotlesa.
Presenetil je poraz znanih boksarjev Pulja Brencija in Banovca, ki sta v nasprotnikih naletela na res trd oreh in veliko poguma.
Srečanjem je prisostvovala velika množica, ki je do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano novega zadružnega doma.
Tehnični rezultati dvoboja so bili naslednji; mušja: Ra-dosinovič (JLA) - Radojkovič (Pulj) neodločeno; petelinja: Bogojevič (JLA) - Terlevič (Pulj) 2:0; peresna: Pavlovič (JLA) - Rivoli (Pulj) 2:0; lahka:	Brenči (Pulj) - Kalan
(JLA) neodločeno; welter: Mi-loslavljevij (JLA) - Banovac (Pulj) 2:0; srednja: Sofič (Pulj) - Mlinčevič (JLA) 2:0; srednje težka; Starac (JLA) - Mitrovič (Pulj) neodločeno: tež a: Kotles (Pulj) - Pajič (JLA) 2:0.
i itgr M-
,5*
306,t m ali 980 k®*
8.00 Ju.ranja glasba in
8.15 Poročila. 9.40 Za#aV"JUet'' ba, 10.00 Promenadni v|oir
11.15 Beethoven: Sonata *> ^ no št. 3. 11,30 Lahki %jV 12.10 Za vsakega nekaj. ročila. 13.00 Glasba P®, 15.00 Dobronyjev salon*#Jj _ tet. 15.30 Barber: S;”?rr. enem stavku. 16.30 Barid« w ta za čelo in klavir. >7' glasba. 17.30 Koncert * Dušana Pinota. 14.1® Koncert št. 1. v £><% Priljubljene melodije.
cert vokalnega tcreeia. jd® ka glasba. 19.45 Porot" • ,|F jl.O
Slavni solisti. 20.30 pe^|jjO C«*1
kojna teta, veselogira. i
ba. 20.50 Vesela glasba-
KUU.>$
dijski oder
ba iz londonskih koncer ran. 23.15 Poročila.
rit »T <•
8.00 Jutranja glasba,
kester. ll.oo Koncert , Germanija. 15 00 «Eva». -oi K« va opereta. 17.45	lvjil»'
cert. 19.30 Prenos dirk' gl,st' San Remo. 20.30 Oper*1"
H I. O V K % » * * 01
327,1 m, 202,1 m. ***' ■ |4>r 12.C0 Lahek opoldni cert. 12.30 Poročila. :l*,0var, na glasba. 13.15 Ju,gr0di#ju«i
zbori in solsti pojo na r mi.	14.10	Eksotične
15.00 Poročila. 15.10 za ^it^L ba. 15.30 Želeli ste	ji "h
16.00 Musorgski: Odlc' jo Vd* j rc «Boris Godunov*. *'•
>y„. - ork^.j.
popevke. 18.00 Veli*41 jg.40 igrajo zabavne SIasbC'oavi>|k*,0>-virske skladbe Janka jg j vaja Ksenija Ogrin- . ^a. V«) čila. 19.40 Zabavna 8» |je. *•’ Od melodije do ttie Poročila. 22.00 Nočni »
ifi
| ooooooooooooooooo
     ■
BOG...
'Triglav
SCODOVI K m u.
P o v o s
Ilustrira JANEZ VIDIC
Gorazd se je prestra il množice, ki je prihajala k njemu. Niso bili le tisti, ki so bili že prej njegovi, marveč tudi drugi, ki so ga še pred dnevi krivo gledali in nad njim godrnjali. To mu ni bilo po volji. Rad bi bil živel v miru, pozabljenju in samoti.
»Nihče ti ne bo storil žalega ne škode*, so mu dejali. »Tvojo hčer bomo branili, če bo treba. Ali smemo zahajati v tvoj vrt?*
oTudi hiša vam je odprta, ne le vrt*, je odgovoril Gorazd.
»Nisi nas razumel*, so se v zadregi spogledali. «K Upi in k studencu bi radi hodili*.
Gorazd je pomislil in vprašal:
«Ali boste mar častili dvoje bogov?*
»Tistega bomo častili, ki nam pomaga v stiski}, so mu odgovorili.
Gorazda je ob teh besedah obšel nemir. Kdo ve, kaj se lahko izcimi iz tega? Toda ljudje so se mu zasmilili. V očeh jim je hral, da jim prošnje ne sme odreči. Ni jim je odrekel.
U.
V veliki grajski sobani plemiča Cuccagne je bila na glavni steni naslikana bojna vihra z razpletenimi lasmi in mečem v roki. Njene oči so strmele naravnost v vrata. Pod podobo je stala miza, za katero sta sedela vikar Fulherij in plemič. Igra-
la sta na kocke in si z vinom gasila žejo.
• Popoldansko sonce je toplo grelo. Dvoje oken je gledalo na vrt, od koder je vel hlad na vikarjevo vroče čelo, ki ae je nejevoljno mrščilo.
»Kaj vam dela skrbi, dragi prijatelj?* je vprašal plemič vikarja, ko je opazil njegovo zamišljenost in slabo voljo.
»Ves teden sem se učil nove pridige v rovtarskem jeziku. Kobaridce sem hotel imenovati dobre kristjane, a Je bila cerkev prazna*.
Plemič se je zasmejal in vrgel kocke.
»To je zaradi vas, plemeniti prijatelj*, se je razhudil vi-kar. »Vzeli so vam Jetnico, vi pa ne ganete niti z mezincem. Danes niso prišli v cerkev, jutri me bodo pognali čez mejo vi-kanata, te pojde tako dalje...*
«Ta stvar me ne zadeva*.
«Zadeva cerkev, ki ste jo kot plemia dolžni braniti,,.
;<Ali so mar napadli cerkev?*
»Več kot cerkev. Izognili so se službi božji, napadli so Boga. Po pogansko častijo neko drevo in studenec pod njim; vse sem izvedel*.
»Izgubili ste igro, prečastiti*, Je omenil Cuccagna.
«Kaksno igro? Ah, da... Ali je vrsta na meni?*
Igrala sta dalje. Fulherij je znova povzel besedo.
«To ni upor le proti cerkvi in Bogu, temveč tudi proti vam. Mi jih učimo pokorščine do gosposke. Ko so se obrnili od nas, bodo vas s kolči napadli..*
«Zna! se bom braniti... Dobili ste, prečastiti*
«Se navadne ženske niste znali obdržati v temnici*, je zbadal vikar.
«Se danes jo ujamem, če hočem. Sicer pa — ali sem Jaz kriv, te nJ pravega reda v deželi? Pišem v Tolmin, nič odgovora. Ne bom je redil, dokler je ne blagovolijo odpeljati kam drugam. Poleg tega ~ proti celi vasi se ne bom bojeval. Naj ml posije jo vojakov in biričev, a ne prej, da pride tudi sodnik. Ta čas naj bo dekle doma*.
«Se tepli nas bodo*, Je vztrajal vikar, še bolj vznejevoljen, ker je znova izgubil igro.
f;
i
*
»Kaj naj storim, da bo vam po volji?* se je raZ	^
cagna. »Recite pametno besedo, ubogal vas bom*. .	a	jgoi
»Nepokorščina že sama vpije po kazni, ni	^
besed*.	gl
»Ali so se mar uprli?* se je plemič dvignil ih ns	,,
po mizi.
«Malikujejo», Je vikar ves gorel v obraz, puščajo*.
»Zakaj pa imate inkvizicijo?*
»Tega ne maram*, se je vikar zamislil in
»Ce:
rkeV
ui m
majollko. »Tega nočem. To bi bila nesreča zanje m ja zanje kot zame. Očitali bi mi, da sem vsega J® ..^ barldcl bi mi očitali zaradi inkvizicije, a inlcvl?Uce n*1 krive vere, kakor da sem Jo jaz zasejal. Ce mi m®	f
na grbo. še mesto izgubim*.	.	^	je
Plemič Je z dolgimi koraki meril sobo. Ust,a-.nJ ga	Pji*.
zagledal v podobo vojne vihre, ki Je dvigala me	oa	p°
dala z očmi. Stopil je do okna, pogledal na vrtove	^
Med žitom so se upogibali tlačani in tonili v kla;sj .jjgjn & »Ne bom jih strahoval*, se je odločil. »Jutri 0 ne prikažem več tako kmalu...*	^
Vikar ga Je prepaden gledal, znova mu je v lo v obraz.
«Kam pojdete. plemeniti prijatelj?*
»V Tolmin. Morda še dalje. Kjerkoli 3® kock, pesmi in žensk. V Kobaridu je postalo d° ® sK0?t «AU naj jaz nadomestujem tudi svetno gos**'
»Kakor hočete*.	J«
Vikar je vstal izza mize in stopil po sobi; P	je	\t
»Plemeniti gospod Cuccagna. nič ml ne uglfiflnltl	ve
zvišal glas. »Plemenito to ni. Bam moram Dr cerkev*.
»Ali sem mar jaz vikar?*	..	d0	ot^‘
»Plemenito to ni!» Je vikar ponovil in stoP »Zakaj imate inkvizicijo?*	Jij
O tej pa vikar ni hotel ničesar slišati.	,e
(NadaH#0
Mi vi**
dovo.V-
KINO
X T H s T L'
Rossettl. 14.00: «Brezčasten ^ boj*, A. Bach in M fflngj Excelslor. 13.30: »Avanture W tana Hornblowerja», G.rK* Naztonale, 13.45:	»Don	CimU»
G. Cervi in Fernandel. Fenice. 15.00: «Muhavost aen
Bob Hope. _	.
Fllodrammatico. 14.30: «M®J Tom Drake in J. Ucbo-i Arcobaleno. 14.00: »Pogubljen R. Bosehart, G. Merrij*. .	,
Astra Rojan. 14.00:
'^Otroci bttt
starsev*, a.	....	msj.
Armonia. 14.00: »Ukročena zonka*, J. Leslie.
Arlston. 14 00: »Povsem B. Davis.	.	unjl
Aurora. 14.30: »Ljubezen Je w V. Eilen in David Nlven. Garibaldi. 14.00: »Mesto rovano* H. Bogart.	^
Ideale. 14130: »Car na m®u ga», J. Simmons. -	g,
Impero. 14.30: »PustolOVK«* Garspn.
Italia. 14.C0: «Cyrano « rac*, Jose Ferrer.
Kino ob morju. 15.00: «S«S*W^ letne*.	„	gjn
Moderno. 14,00: «Atol ia < Laurel in Oliver Hf; Savona. 1400:	»Jetnik
Rossu* Nelson Ediy. gfif, Viale. 14.30: »Ustreljen ®
H. Vernon.	utlW!fr" Vittorio Veneio. 14.15: o
no ljubim Luizo*. K ... m * Azzurro. 14.00: »NafJJvAjj, mene zločinca*, J. «*?-, Belvedere. 14,00: (iVirP^j T. Power in A. Ba*«1,
RADIO
J(J60SI,0Vi*SS5
Li O \ K 'K U
SREDA, 19. marca 6.45 Jutranja glasba.J;*1 pjO čila. „7.15 Jutranja d POI OČ,la. 13.45 Lahka ‘ ^
14.00 Znani napevi. I**} unev raj do danes, 14.35 lSra itfi trio. 18.00 Vesela harmonij** Operne arije poje OJ* c
19.00 Radijski roman: F. gar «Pod svobodnim .
19.30 Potočila. 21,00 Pol* ySk* ni zbor iz Trsta p. v. U> F
22.00 Večerni spored lan* prebavne glasbe. 23.05 Z*®", jot čila. 23.10 Giasba za la#*
Glavni urednik BHANKO BABIC - Odg urednik STANISLAV RENKO	-	UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHJ 9t	#. III	nad. - telefon Stev 93-60»
In 94-638 - Pojtrn predal 902 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št	20	- Telefonska St 73-38 - OGLASI:	od	8.30	12 m	od 15	18 - Tel.
73-38 — Cene oglasov Za vsak mm vtSme v Sirlnl I stolpca trgovski	60,	finančno-upravni 100, osmrtnice 90	lir	— Za	FLRJ	za vsak mit. Strine 1
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT -	Podrut: Gorica III 8 Penico ML, Tel	II 32. Koper, Ul	Battlstl 30la-l Tel 70
NAROČNINA. Cona A. mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. red. ljud. repub. Jugoslavita: izvod ,0,,ne^K*** f|t Poštni tekOčt račun za STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — ta Jugoslavijo: Agencija demokrrncnega l,,oZ_ ^O.Z- ' Ljubljana TyrJeva 23 - tel 4963 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90603 — Izdaja Založništvo trža. eca hska
2<>