»Nadvse pomembno je delo osnovnih organizacij«
Janko Velikonja izvoljen za novega predsednika občinskega komiteja ZK, Jože Korinšek pa za novega sekretarja predsedstva
Na prvi seji občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Beži-grad so izvolili za novega predsednika občinskega komi-teja Janka Velikonjo, za novega sekretarja predsedstva pa Jožeta Korinška. Za izvršnega sekretarja za organizi-ranost, razvo) in kadrovske zadeve so izvolili Andreja Perka, za Izvršno sekretarko za družbenoekonomske odnose Mlleno Mlhelič, za izvršno sekretarko za delo ZK v vzgoji, izobraževanju, kulturi in znanstveno razlskoval-nem delu Nevenko Dolgan, za izvrSnega sekretarja za naloge ZK in delo ZK v sploSni Ijudski obrambi in druž-beni samozaičiti pa Borisa Burdycha.
30. marca so se zbrali na ob-činski konferenci zveze komu-nistov delegati iz 333 bežigraj-skih osnovnih organizacij zve-ze komunistov, člani občin-skega komiteja in gostje - med njimi Jože Smole, predsednik mestne konference ZKS, Iztok VVinkler, sekretar predsedstva mestne konference ZKS ter Heda škerbic-Franzl in Miha Ravnik, člana CK ZKS. Delega-ti so na konferenci obravnavali oceno družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmer v občini, poročiia o delu ob-činske organizacije in njenih organov ZK od lanskega do le-tošnjega marca, obravnavali so programske usmeritve ob-činske organizacije ZKS do marca prihodnjega leta ter ra-zrešili nekatere dosedanje čla-ne organov občinske organi-zacije ZKS in izvolili nove. Na konferenci so sprejeli tudi po-slovnik o delu občinske konfe-rence ZKS Ljubljana - Beži-grad.
Uvodoma je Peter Grašek, član občinskega komiteja ZKS,
JOŽE KORINŠEK, rojen 1943, član ZK od 1967, dlplomlranl ekono-mlat. Zapoalan je bll na republlikl konferencl SZDL.
temeljito orisal delo bežigraj-skih komunistov v omenjenem obdobju. Lani so se gospodar-ske razmere zaostrovale. Bi-stveno spremenjeni pogoji go-spodarjenja so vplivali tudi na rezultate, ki se na nekaterih področjih   močno   razlikujejo
JANKO VELIKONJA, ro/en 1920, član ZK od 1944, upokolenl pol-kovnik JLA. Funkcljo predsednlka občlnakega komlteja ZK bo oprav-Ijal neproiealonalno.
od ciljev, opredeljenih v reso-luciji. Kljub temu je bežigraj-sko gospodarstvo doseglo za-vidljive uspehe na področju kmetijstva, ki je doseglo 2,6 odstotno rast, industrijske proizvodnje in izvoza, ki sta bi-la prav tako večja, kot je pred-videvala resolucija. »Se bolj kot doslej si morajo komunisti prizadevati, da bo znanstveno raziskovalno delo - kot proi-zvajalna slla res tako vrednote-no in spodbujano, kot zasluži. Še posebej danes, ko se bori-mo, za prestrukturiranje go-spodarstva in za ekonomsko stabilizacijo,- je med drugim dejal Peter Grašek. Na števil-nih obiskih, ki so jih opravili člani občinskega komiteja v obravnavanem obdobju, so ugotovili, da se nekatere osnovne organizacije še vse preveč zapirajo vase, da svoje-ga članstva ne mobilizirajo s konkretnimi problemi \z svoje sredine. temveč samo berejo dokumente viSjih organov ZKS, še vedno se pojavlja poli-tični oportunizem, nekatere osnovne organizacije pa že nekaj let niso sprejele nobene-ga novega člana. Med svojo temeljno nalogo v prihodnje so zato bežigrajski komunisti uvrstili predvsem krepitev dela osnovnih organizacij ZKS.
V razpravi so delegati opo-zorili na nekatere nepravilnosti v delovanju delegatskega si-stema. »Delegati nimajo več prave besede v skupščinah«, je dejal Boris Česen iz delovne organizacije Krka. »Združeno delo se premalo zanima za de-lo svojih delegatov v samou-pravnih interesnih skupnostih, čeprav le-ti odločajo o po-membnih družbenih vpraša-njih in nenazadnje o velikih vsotah denarja«, je razpravljal Polde Blatnik iz Gradbenega podjetja Bežigrad. Vika Šauta iz Časopisnega grafičnega po-djetja Delo pa je opozorila, da delegatska vprašanja veliko-krat ostanejo brez odgovora. Tudi njihova osnovna organi-zacija ZK, kot je opozorila to-varišica Šauta, ni dobila odgo-vora na vprašanje, če je prejš-nji predsednik občinskega ko-miteja, ki prihaja iz njihove osnovne organizacije ZKS, kršil temeljna statutarna nače-la ali je šlo zgolj za različne metode dela. Emil Šuštar, predsednik bežigrajske občin-ske skupščine pa je poudaril, da so za slabo delovanje dele-gatskega sistema velikokrat krivi tudi delegati sami. Na praktični del usposabljanja jih je namreč za Bežigradom priš-lo samo 20 izmed stodvajsetih. Nadal). na 2. strani
Nadal/. s 1. strani
-  izenačiti bi bilo treba upo-kojence, ki so imeli pred upo-kojitvijo 48-urni delovni teden in tiste z 42-urnim;
-  osebni dohodek kotosno-va za pokojnino se zdf vpraš-Ijiv, ker nagrajevanje po delu ni dosledno izpeljano itd.
Člani predsedstva so ugoto-vili, da je bilo med delovnimi Ijudmi in občani veliko zani-manja za razpravo o osnutku zakona, da so bili vsi dobro
obveščeni o tematiki in so se aktivno vključevali v razprave. Sekcijska oblika razprave je lahko zgled za obravnavo po-dobnih pomembnih dokumen-tov v prihodnje.
Predsednik skupščine Emil Šuštar pa je opozoril, da bo treba spremljati tudi usodo predlogov naših občanov, zato so se člani predsedstva dogo-vorili, da bodo po objavi pred-loga zakona občane podrob-neje seznanili z odgovori na vse pripombe. Predsedstvo je
ob pregledu pripomb iz javne razprave menilo, da so po-memben prispevek k iskanju najprimernejših zakonskih re-šitev in podlaga za nadaljnje usklajevanje v socialistični zvezi in delegatski skupščini SRS. Ob tem so člani ugotovili, da ni mogoče podpreti poubd in zahtev po širjenju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja preko obsega, ki ga predvideva osnutek zako-na, odločno pa so podprli za-hteve, da je treba na najpri-mernejši zakonski način uredi-ti materialni in socialni status odraslih duševno prizadetih oseb.
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC PO NOVEM
V nadaljevanju sestanka se je razvnela živahna razprava ob po-budi družbenega pravobranilca sa-moupravljanja Slovenije. da bi proučili možnosti za organizacij-sko spremembo delovanja beži-grajskega pravobranilca. Bežigrad je namreč edina Ijubljanska občina, ki ima svojega pravobranilca. za ostale štiri Ijubljanske in dve občini iz regije pa deluje skupni pravobra-nilec Z združitvijo bežigrajskega z mestnim pravobranilcem naj bi se poenotilo in racionaliziralo delo Paleta mnenj je bila pisana. Pravto predsedstvo je namreč doslej ob obravnavah poročil o delovanju družbenega pravobranilca samo-upravljanja vedno znova ugotavlja-lo njegovo uspešnost. zato nad predlogom o združitvi razumljivo niso bili vsi navdušeni Prevladala je trezna odločitev. v miru je treba pretehtati argumenle za in proti or-ganizacijski spremembi, ponovno preučiti pobudo republiškega pra-vobranilca in stališča občinskega ter šele nato sprejeti ustrezno odlo-čitev.
S. D.