Slovenski oglasnik.
643
Iz tega vidimo, da so bile te razslute pesni res natisnene v Ljubljani (a ne v Kranj i, kakor je citati na njih našlo vnej strani), ter da zgoraj beseda Kranjec ne znači „Krainer", nego le ,,Krainburger". A kedaj so bile natisnene? Same pripovedujejo, da 1801. leta, a J. A. Župančič piše, da 1803. leta. Katero je res, tega ne vem. Bog zna, če ni tudi letnica te knjižice nalašč napak zapisana, kakor je Kranjskega mesta ..purgarjem" na voljo izlagan kraj, kder je bila natisnena!
Knobljeve kosmatice se uže zelo redke. Ljubljanska knjižnica jih ima samo v 1. izvodu (eksemplaru), kateri je nekdaj bil Vodnikov; kajti na 2. stran prve platnice je ta pesnik sam zapisal znani svoj epigram:
Bukve j is Kraj na Polne . . . kajna: Na pol nezdeliga, Sledni ma celiga. — Poslednja dva granesa je Vodnik pozneje popravil tako: Nikar nezdeli ga Pusti mu celiga! Ve-li kdo kaj povedati o Knobljevem živenji ?                                 L—k.
Jurija Dalmatina vse sv. pismo je 1584. leta ob novem letu prišlo na svitlo. Naša Ljubljanska knjižnica hrani tega sv. pisma 4 izvode (eksemplare); a na jednem, ki nosi knjižno znamenje: 10053.11. C. b., stoji z Dalmatinovo roko zapisano: „Rom. 8. Ist Gtott fiir vns,wer mag widervns sein? — Dem Edlen vnnd Ehrnuesten Christlichen Herren vnnd Patron Georgen vom Rain zu Stermol, seinem giinstigen, vnnd gebietenden Herrn vnnd Patron, verehret diese Bibl zum Newen J ar den 8. Januarij, Anno; 1584. M. Greorgius Dalmatinus." Bohoričeva slovnica je prišla, kakor vse kaže, mej ljudi istega dne, katerega Dalmatinovo sv. pismo, ker Bohorič na konci svojega predgovora vsem želi sreče k novemu letu, predno završuje tako: „V Vitenbergu na saskej zemlji v 1. dan januvarja 1584. leta,"                                                                        L—k.
Fran Grbic, znani tenorist in skladatelj slovenski bode prihodnjo zimo pel pri poljskej operi v Lvovu.
Za češko narodno gledališče se je uže nabralo nad 900.000 gld. In vsak dan še dohaja obilo darov, tako da je opravičeno upanje, da bo kmalu je d en milijon goldinarjev nabranih. Iz pepela narodnega gledališča porodila se je nova slava češkemu narodu. — V Ljubljani je 18. t. m. g. Ivan Hribar na korist češkemu gledališču v ljubljanskej čitalnici pohvalno predaval o razvoji češke dramatike od najstarejših do najnovejših časov. To na vse strani zanimljivo slovstveno-zgodovinsko razpravo priobčil bode ,.Ljub. Zvon" takoj po novem letu.
„FrantišeTc Presiren. Obraz života basnickeho napsal Jan Penižek" imenuje se lepo pisana razprava, katero so o našem pesniku nedavno priobčili praški „Kvety" (str. 305—313, 424—433). A v ruskih novinah ,.Moskauer Deutsche Zeitung" (1. 71 -73) objavil je g. Ivan Naglic iz Zagreba o Preširnu in njega poezijah razpravo pod naslovom „Poetische Klange vom Fusse des Triglav".
„Archiv filv slavische Philologie". Pete knjige četrti zvezek tega imenitnega Jag i če ve ga (zbornika za slovansko jezikoslovje prišel je nedavno na
644                                            Slovenski glasnik.
svitlo ter prinaša te zanimljive razprave: A. Lesk i en, die Praesensbildnng des Slavischen und ihr Verhaltniss zum Infinitivstamm; V. Jagič, die Umlauter-scheinungen bei den Vocalen e, e, e in den slavischen Sprachen; V. Jagič, das altslovenische Evangelistarium Pop Sava's; Al Schachmatoff, zur Kritik der altrussischen Texte; A. L e s k i e n, kritische Nachlese zum Text der altkroatischen Dichter; S. M a tu si ak, Volksthumliches aus dem Munde der Sandomierer Wald-bewohner. Od strani 657. do 701. prinaša „Archiv" korenito pisana literarna naznanila in kratke vesti o zanimljivih knjigah iz vseh slovstev slovanskih. Omenja tudi več slovenskih knjig in spisov, mej drugimi tudi jezikoslovne razprave o. Stanislava Skrabca, o katerem pravi Jagič, da je „ein feiner Beobachter der slovenischen Sprache".
Na Zagrebškem vseučilišči v zimskem polletji 1881/82. bodo predavali:
G. prof. dr. Lav. Greitler: a) „0 porieklu glagolice i cirilice sa palaeo-grafičkimi vježbami;" b) „Gramatiku litavsku".
G. prof. Ar min Pavič: a) „Historiju hrvatske literature;" b) „Citanje Hek-toroviča i Lučiča. (Praktične vježbe s gg. slušatelji.)"
Gr. učitelj slav. jezikov dr. Fr. J. Celestin: „0blici ruskoga jezika uz čitanje pripovjesti Iv. Turgenjeva: Strannaja istorija."
Matija Ban, znani dramatik hrvatski, dal je v posebnej knjigi na svitlo poprej v „Slovinci" natisneno tragedijo „Marojica Kaboga". Cena knjigi je 80 kr, a dobiva se v knjigarni D. Pretnerja v Dubrovniku. Čisti dohodek namenil je pisatelj spomeniku Gtunduličevemu, katerega nameravajo dalmatinski rodoljubi slavnemu pesniku postaviti v Dubrovniku.
Ivan Sundečič, znani pesnik hrvatski in srbski, hoče na svitlo dati 16 tiskanih pol obsežno zbirko svojih pesnij pod naslovom „Ljubav i Cviječe". Ako se oglasi vsaj 2000 naročnikov, tiskala se bode knjiga z latinico in cirilico. Cena knjigi je tistim, ki takoj platijo, po 50 kr; tistim, ki se na knjigo samo naročajo, po 60 kr. Naročnino prejema pisatelj sam v Kotoru v Dalmaciji.
Narod hrvatski izgubil je zadnje tedne tri vrle rodoljube in odlične književnike svoje.
Umrl je Zagrebu 30. avgusta ob 9. uri zvečer zaslužni pisatelj hrvatski Ladislav Mrazovic, jedini sin znanega političnega prvoboritelja hrvatskega, v dveintridesetem letu svojega blagega življenja. Porojen 1849. leta v Zagrebu, kjer je dovršil gimnazijo, študiral je Mrazovic pravoslovje v Pragi in na Dunaji ter po dovršenih juridičnih študijah vstopil za koncipista v Zagrebu pri deželnej vladi, katerej je bil zadnje čase tajnik. Poleg uradnega poslovanja bilo je njegovo delovanje namerjeno na to, da se v ljudstvu širi omika, povzdigne umetnost in književnost. Mrazovic pisal je skoro v vse liste hrvatske poučne članke, kritike, pripovesti, črtice; osobito marljiv sodelavec bil je ,,Viencu"; mnogo njegovih člankov prinesel je ,,Obzor"; bilje znaten podpornik hrvatskemu gledališču, askoro največja zasluga gre njemu za to, da se je preosnovala „Matica hrvatska". Bil je vrl rodoljub, spreten književnik, ljubezniv prijatelj, blag značaj. Bodi mu hvaležen spomin tudi v našem narodu, mej katerim je imel iz svojih dijaških let mnogo osobnih znancev in prijateljev.
V Petrijevcih v Slavoniji umrl je dr. Jakob Užarevič, min. tajnik in urednik hrvatskega in srbskega državnega zakonika na Dunaji.   Užarevič bil je