St, 112. v Gorici, v torek dne 1. oktobra 1912. Tečaj XLI1. Izhaja trikrat natederi, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Oo.ici na dom pošiljana: vse leto • . 15 K "/3 » • • 10„'-; Va »> • •..&»> Za NemLiJe:iKrio*itffi.-VtS:';ZjL Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red ŽCv leznic, parnlkbv inpo&tnihzm". Na naročila brez doposlaae na-ročeine so ne oziramo. • —---------------:---------------^r~:—* Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek !* Dr. K, Lavrič. »Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulicj št 7 v 1. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, -r Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. OBRAMBNA RAZSTAVA le došla in ie otvorjena v prostorih »Narodne Prttsvete« od 9. dop. do8.zveč. SAMO DO PETKA OPOLDAN. Vstopnina za osebo 40 v, za dijake 20 v. . SLOVENCI! Oglejte si Jo POLNO-ŠTEVILNO! Akad. fer. društvo »Prosveta« v Ljubljani. Akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici. V Gorici, dne 30./9. \9\2. Vse časopisje ' se peča z delegaclj-skim zasedanjem, kjer se je zopet enkrat mnogo govorilo o jugoslovanskem' vprašanju, ki postaja vedno aktualnejše zaradi »imetja« -na Balkanu. V naših delegacijalh -—. ni je menda v celi Evropi ibolj nerodne in nesrečne državne parlamentarne organizacije, kakor so baš avstro-ogrske dele-gaijče — v naših delegacijah torej so govorili knez' Š vareenberg,. Kramar, minister zunanjih izadev Bercllitold in nekaj' neznatnih krščanskosocialnih , in drugih političarjev. Zaradi teh govorov jugosiov vansko' vprašanje seveda ostane, kakoršr no je, kajti s samimi govori1 naši1 ministri jugoslovanskega vprašanja ne rešijo, s sa-•: mimf govori si tudi ne pridobi tistega vpliva na (Balkanu, kakor bi ga radi. Do dejanj pa šmarno- v Avstriji še daleč, naj-rnenj tako. daleč, kakor do odprave dualiž-ma. Tu leži predpogoj za vsako uspešno res avstrijsko politiko. Avstrijska politika, ki gre mimo ali celo preko Jugoslovanov, je po I. 1866. naravnost brezupna in ostane dotlej brezupna, dokler bosta Dunaj in Pešta delila' svojo germansko-madjarsko premoč na našo škodo. Dotlej namreč Avstrija ne pridobi nikakih simpatij na jugu, in kar je več/ dotlej so tudi vsa njena stremljenja strašno brezplodna. Madjarom Po prvem hrvatskem predavanju v Gorici. (Dr. Josip Šilpvjc, r. i. profesor na zagrebškem vseučilišč«: Pabirci po starom hr-vatskom kaznenom pravu.) Pred kakimi 300 poslušalci je v soboto govoril odlični zagrebški gost. Srednje velike krepke .postave, črne bradice, zagorelega obraza in izrazitih črnih1 oči ie ta mirni, fini mož mahoma pridobil simpatije'vseh; ko je govoril v lepem hrvat-skeirt jeziku, ki združuje izrazitost slovenščine z vokalnostjo italijanščine, z mirnim, sonornim glasom, je vse sledilo njegovim izvajanjem tako pozorno, da bi bil mogel slišati padec igle. Kakor smo to v »Soči« že ipo-vdarjali, je bil predmet njegovih izvajanj jako zanimiv in kar nič pravniško suhoparen, cesar so še menda nekateri bali; nasprotno, predavanje, — ki tiidi' ni, trajalo delij ko 50 minuit, — je vseskozi zanimalo poslušalce, zlasti še, ker mu ni ne-dostajalo'humorja, ki je včasih blagodejno Prekinil napeto pozornost. Naj nekoliko posnamem glavne misli: 1 Pravno razumevati je našega naroda v starejši ddbi se najbolje zrcali v statutih starohrvatskih svobodnih mest in občin. je za Avstrijo prokleto malo mar, mar jim je le zase. Treba 'bi jih bilo nekoliko naučiti, da so brez nas pravi reveiži, jim malo obesiti višje torbico s kruihom. To bi jih izpametovalo. Toda Dunaj se tega •boji1. Dunaju gospodujejo na eni strani razni Volksrati, Hochenburgerji, Jeitelesi in druge kapacitete, raa drugi strani pa Ste-rčny, Fekete, •Baralbas, Polonv, ali kes-neje Klhuen, Lukacs, Tisza, Čuvaj in kakor se že imenujejo ti prijazni gospodje. Dunaj je suženj Obeh, 'hote služiti obema enako udano in zato nima za jugoslovansko vprašanje drugega nego besede najglobljega zanimanja in svojega odličnega spoštovanja, s katerimi beleži, kadar ga vprašajo možje, kakor Masarvk, Splnčič, Biankini, Ry,bar in drugi za pojasnila. Tudi sedaj se je to jasno pokazalo. Ves avstrijski jug se .nahaja v nekakem bolestnem razpoloženju, v nekem zorenju na-ziranj in spoznanj. Toda Avstrija se ne gane. Ona dobro ve, da brez Jugoslovanov Avstrije več ni, da ona stoji in pade ž njimi. Toda ona raje pade, nego da bi jih podpirala in tako podpirala sama sebe. V Bosni smejo vladni mameluki razdajati zastonj židovskim firmam, kakor Stein-beiss etc, tisočake kron vredne hrastove gozde, v 'Pulju, Trstu in Gorici sme irre-dentovska kamora falzificirati ljudska štetja in volilne liste ter peti 1' inno di Garibaldi, madjarske banke smejo skupno z dunajsko Landerbanko izpiti m bosen-skega kmeta zadnji para, turški aga sme tlačiti svojega. kolonan kakor pred okupacijo, — vsenemškj in madjarski furor — smeta delati, .kar se jima zljubi. Jugoslovani so danes še,tu, ali pa bodo še jutri ali pojutranjem tako močni, da Ibodo vzdržali vse to, to je naši vladi deveta briga:. Apres nous ie deluge! Ali bo na Balkanu vojna ali ne, in ka-. ko vlogo bo pri tem igrala Avstrija? Ka-pelmiške gotovo ne, niti prve violine. To je že izgubila s svojo nesrečno jugoslovansko politiko, s svojim cuvajiz.mom. Toda Bercbtolda in Švarcenberga skrbi, da bi se Srbija in Bolgarija in Črna gora ne povečale na škodo Turčije, ker bi baje bila s»tem oslabljena. Avstrija!? Kramaru pa. ki je tako lepo potolkel izvajanja naših modrijanov, se regajo podkupljeni dunajski čtfutski listi, v prvi vrsti teta Preša, da'je'"'dobil informacije za svoj gpvor v zunanjem, ministrstvu v — Petersburgu... Quou«que, quousque tandem abutere, eatilina dualisticus, patientia nostra? K. Držal se bedem v prvi vrsti zagrebških pravnih spomenikov, kjer je gradivo naj-popoineje izbrano. Zagreb je užival v srednjem veku popolno samoupravo in imel svojo avtonomno sodno oblast. Oboje je bilo zasnovano na povsem demokratski podlagi. Mestna skupščina, ki jo tvorijo vsi meščani, izdaja statute in voli magistrat, v katerega more biti izvoljen vsak meščan. (Popolna demokracija!) Občino upravlja zastopstvo (sodnik, pristavi in svetniki), ki- se volijo vsako leto na B>1aiževo. Prisežnikov se je volilo pet, ti so sodili skupno s sodnikom. Stari sodniki so pa sodili v prizivnih stvareh. Proti njihovi razsodbi se je mogoče pritožiti na te ve mikamo sodni jo. — Tako je bilo do 1. 1609. Plemenitašem in mestni gospodi (pravnikom, magistrom in zdravnikom) pa. ni bila po volji ta demokratična mestna uprava, in po triletni borbi so prodrli z novim statutom, po katerem se v bodoče voli 12 dosmrtnih senatorjev, ki so modri, dostojanstveni, b o g al i in se odlikujejo po drugih vrlinalh. Izmed vseh sena-: torjev se voli vsako leto sodnik. Tako se je demokratska samouprava in sodna oblast pretvorila v neke vrste oligarnijo.1 Tudi v naši Istri, v iMoščenicah, je bilo isto demokratsko sodno ustrojstvo, kakor v Kalabrija v Gorici. Tenkočutni navadno niso naši goriški neodrešenci. Glede mestnega gospodarstva, glede puljskifh svojih bratov očitke radi preslišijo. Ko pa smo jim predočili mnenje Italijana iz kraljestva o juižnolaš-kih analfabetiih, tedaj je bil ogenj v strehi. Da oni ne bi bili kulturni, ne, tega si ne dajo očitati. Omenili smo /že večkrat, kako cvete analifabetstvo med Furlani, ki so se kulturno izročili Italijanom. Danes pa bi radi j gospodom povedali, da nam ni treba posegati ne v KalaSbrijo ne proučevati Vi-vantove knjige. Saj imamo iblestečih dokazov preveč v — Gorici sami. Bilo je pred okoli 20 leti, ko so se na Nemškem zbrali zastopniki raznih mest. V učenih predavanjih so obravnavali komunalno politiko. iNa (zborovanju je eden izrekel mnenje, da sodi občinsko- večino in nje kulturo po vodi, ki se nudi prebivalstvu. Drugi je izjavil, da si ogleda le kanalizacijo in že mu je .znario, . kakšna je kultura občinskih mogotcev. ¦ Na večer pa je v šaljivem govoru v vse-občem smeifou neki -govornik odkril zbo-rovalcem, da zanj šo kriterij kulture v kakm mestu zasebna in javna stranišča. : To je dobro, da se ta kongres ni vršil v Gorici. Kajti tukaj bi ta tri nezmotljjva kulturna merila spravila na dan kulturno višino občinškžh našrh prvakov. Že teden dni je velik del Gorice popolnoma brez vode. Cele ulice je ne zmorejo ne kapljice. To se ponavlja že leta in leta ali bolje: d e s e 11 e t j a i n d e s e t-1 e t j a. Komaj za kuhinjsko n&io morejo uboge dekle znositi vode iz daljnilh vodnjakov, o vporalbi vode, kakor jo v mestih zahteva moderna ihiigijena, pa ni govora. Deset let že »iščejo« v gorati naši deželi vodo. Stotisoče so pri tem zapravili. Od rešit ve. vodo vodnega vprašanja pa smo danes dalj kakor pred leti! Razmere so zdaj take, da ne moremo drugega reči kakor to-le: AH smejo taki ljudje, kine skrbe za vodo, k a j go v o r i ti o k u 1-t ur i? Ali smejo naši »Corrierovci« reči, da so bolji kakor Kalaibreži, če ne po-skrbe, da dobi Goniča vodovod? Vode in snage se bojijo ti kulturonosci! Kaj ste nam prinesli v naše zdrave hribovite kraje, ko ste priromali iz Italije? Ali je to kultura in hiigijena? Prah in smrad goriški, bolezni, gnjila voda —- vse to so znamenite postavke v kulturni bilanci goriških magistratovcev! Bodi nam in »Corrierovcem« prihranjeno, da na tem mestu govorimo o onih 2 drugih merilih kulture. Še mnogo žalostnejše 'bi izgledala bilanca tiste globoke kulture, ki jo pri nas reprezentujeta municipij in »Corriere«. Goriška kanalizacija! In stranišiča! Saj gospodje pri »Oorrieru« nas razumejo predobro, da bi nam bilo treba nadaljevati. Resnica je, da so tujci in domačini razun gospodov na municipiju vsi edini, da take svinjarije, kakor vlada v tem mestu v tej smeri, ni najti niti v — Kalabriji? In Vi italijanski gospodje liočete 'biti naši kulturni učitelji? Vi naši vzorniki? Vi hočete, da se vas više Časti kakor Ka-labreže? Vaša mestna uprava je take - škandalozne razmere vstvarila t«3r jih do*-pušča in goji nadalje, tako »kulturno delo« naj narn imponira? |. . . Zato. pa odklanjamo od m. pri municipiju in »Corrieru« vsak pouk, kar tiče njiih tisočletne kulture. Dokler smo v Gorici po njih krivdi izročeni najbolj žalostnim sanitarnim razmeram, toliko časa naj le molče. Naša skrb pa bode, da pomagamo po vsesh močeh vsem onim, ki hočejo Gorico prestaviti iz Kalaibrije v — F. v r o p o. Zagrebu do L 1609. Mesto Zagreb je imelo jus gladil, to je .pravico obsojati na Smrt. To svoje pravo je ono branilo proti samemu kralju Ljudevitu' in kraljici Jeli-savi, (Elizabeti). Sod je skrbno pazil, da se ni nikdo odtegnil, ki je spadal v mestno podsodnost. iGlavno dokazilo v procesu je bila prisega, tožitelja ali obtoženca in izvestnega števila sorotnikov (Sopri-sežnikov, nem. Eideshelfer). ¦ Božji mir (tregua dei) je vladal ob času Margaretskega sejma tekom 13 d n i. S i 1 ob r a n. Meščan, ki je ubil tujca, da se dbrani njegdvega napada, se je mogel sklicati na! silooran. Cenitev ž i v I j' e n j a. Jako nizko s»o cenili iživ-ljenje ižgrednikov in ipuntarjev; samo to svoto je plačal oni, ki je 'takega človeka ubil v silobranu. K r i vda. Zagrebški kakor tudi poljički statut pozna ihudobni namen in neimarnost. Poslednji rabi za tm-dobni namen danes s 1 o v e n s k e izraze; »n a v i a š« in «fi' o t č« za nemarnost pa »n e-ho-te«. Trsatski statut'je pa rabil za; hudobni namen izraz »nai zonuda ali zle; volje«, in za nemarnost pa ^».po n evrma r -Ij i vos ti ili nepomnje«. Dubrovniški statut nam daja zanitttivd prMerO ilas-protstvai imed slard&lovanskim razumevanjem kompenzacije (zob za zob) z no--vejši-m razumevanjem, por katerem' liha kazen Javnopraven značaj (za utbitega kazen 500 perpera). V starohrvait-skem pravu se celo nanajajo sledovi od-g o vo r n o s t i iž i v a 13, ki je usmrtila ali ranila človeka. {Živali, ne lastnika! Če so svinje komu napravile večjo škodo, jih je lastnik prignal pred sodhijo. 3/4 vseh svinj so postale lafet poškodovanca, VVpa sodnikov). Krivično obdolženi je mogel zaih'-tevatiod sodnika, da ga ta javno po mestu proglasi za nedolžnega. Taka r eh ab i trta cij a je bila torej znana že starohrva*-skemu pravu. R a: n f e n c a j e s o d n i j a ' dala lečiti na; krivčeve stroške; V 'tem se vidi ukoreninjeno soč * a 1 no č u s t v o. Zdrav n i k je moral zastonj lečiti onega, kaiteremu je povzročil ibolezen vsted lastne nepazljivosti. Sod je v slučaju medsebojnega tepeža sodil: to, kar je kdo »odnesel« pri pretepu, naj strpljivo nosi. Starolirvaitsko pravo pozna torej ko m p en z aci jo\in r ei: o r zi j o. Pogojni; obsodila je uvedena pri naj- " kuliturnejšilh itarodjilr še le v ;najtiovejŠem času. Pri. obsojencu, od kateregd'še kna • pHčafcbvaitf, da ne bo več' stopil k|ivice, odloži šodtiik izvršbo kazrii. Xko> obso'- . j&hec tekom poskusne dolbfe ne .stori nikk-ke.ga ka^njivegaS dejanja," Se- dotična l oib-s»dfoa ne fevrši. Ako oi ga itorfcV' se iz- ' vršile o|pe obsodibi. Zan imivo je, da1 je ^hana gorskega. '¦..;¦¦"'; /toriej v..- ¦' - , . Slučajev umrljivosti je bilo leta 1914'; 830,.t. j."442 riJOških in 388 žensk. V teb številkah, so zapopadeni tudi tisti, ki so umrli v dveh- bolnišnicah, kakor tudi v Gorico do&f tujci, ki so umrli "bodisi v bolnišnicah, bodisi v zasebnih, hišah/ "¦ V primeri: z letom 1910., ko le bilo 800 umrlih, je bilo leta 1911. 30 umrlih več; ravno toliko več jihje bito v,primeri z "desetletno poprečnim).* Na tisoč/ prebivalcev odpade 28.7 umrlih, (leta 1910. 28.1, v desetletni dobi 31). Ako se odbijejo v bolniSnJcahm v za^ sobnih bišaV umrli tujci, katerih število znaša 241, se zviša Splošna umrljivost.na 589, lci nadkriiii-uije število prejšnjega leta za 54 in desetletno poprečnfrio oa 48 (de-setletna poprecnina znaša 541K . * Poprečnina umrljivosti leta 1911. znaša 20.4°/oo prebivalstva, dočim je bilo leta 1910. lC,š>%o in v desetletni dobi; 20.3%o. To pomnožite v umrljivosti leta 1911. je opravičena v "številu umrljivosti nied starimi ljudimi in v bolezni na dihalih, ki se je pojavila zlasti v prvih mesecih leta. Po spolu nadkriljuje 'število umrlih moških število umrliih žensk za 54. Po mesecih je bilo največ slučajev smrti v fobruvanju (121), najmanj pa v novembru (47). Med umrlimi je največ otrok in sicer v prvem mesecu starosti 62, v drugem letu 156, do 5 let 219. Za otroki pridejo nad 70 let stari ljudje (133), .za njimi ljudje od 50—60 let stari (107). Najmanj jih je umrlo v starosti od 5—15 leta (19) m od 15-^0 leta (37). Izid vojaškega nabora Leta 1911. še je predstavilo naborni komisiji 282 mlade-ničev; od teh je bilo potrjenih 58, torej 20%. Nepotrjenih je -bik) največ 'i.55) radi pomanjkljivega telesnega razvoja. V ženski mestni bolnišnici je 120 postelj, zdravijo 4 zdravnik! in število strežnic znaša 28. Na zdravniško-4irurg"čnem oddelku in na otroškem oddelku je Mp začetkom leta 1911. (kot ostanek fe leta 1910.) 96 bolnic. Med letom je bilo sprejetih' 1066 bolnic. Tekom leta je izstopilo^ 913 bolnic, dočim je umrlo 136 bolnic. Začetkom leta 1912 je ostalo v bolnišnici 1.13 bolnic. Na oddelku za umobolne je bilo začetkoma leta 1911. (kot ostanek iz" leta 1910.) 77 bolnic, leta 1911. je.bfla sprejeta ena; izstopila je 62 bolnic, umrlo 10, tako daje ostalo v bolnišnici začetkom 1912. še 6 u-mobolnic. Večji del izstopivših umobolnic je šel v deželno umobolnico. V bolnišnici usmiljenih bratov je bilo začetkom leta 1911. (kot ostanek iz leta 1910.) 96 bolnikov, tekom leta je bito sprejetih 1340, torej vseh bolnikov je bilo 1246; cd teh je izstopilo 1181, umrlo pa 142, v bolnišnici pa je ostalo 168 bolnikov. " osnovna! inisel pogojne obsodbe že staro-hrvatskemu pravu, kakor to dokazujejo mnoge obsodbe zagrebškega soda, katere nam je govornik citiral. &'r a m o t n r k a-me n je biia kazen za branjevke, ki so se na trgu med seboj prepirale in žalile. Ob- ¦ sodile so se, da soinorale druga za/drugo ~hoS5t'r po mesta lkasneri, privezan- jim kros vratu na. železni verigi.,..; • -.-: Take anekdote, ki .so snov jako pestro upodabljale, so napravile občinstvu predaiivainje tem tečneje, ter so poslušalci kvitrrali taka šaljiva, mesta s-prisrčnim smejhom. Koncem svojega-Pes lepega pre-r davanja je g. profesor, .povedal nekaj be~ ^sed, ki si «jih moramo Dolnih v bolnjSuicf. '"-..,. '">"' 1. • '¦ '..'L*' v (KOoec.) Izvoljen-hrvatski kandklai Stihovič. f /' V nedeljo se jevššila v Pulju važna dopolnilna Ž^inoziborka^y<3iKtev za HL voltlini' okraji iBila sta dva-kandidata: hN vatski kandidat je bil J o s i p S t ih o v ič| italijanski padr. Anticnievich. Vršil se jej hud volilni boj. ltaliijairifso delaffna vse' kriplje,. rotili hi pridiušali volilce, riai vo^? •lijp dr. AnUchievicha/naj'itaiijarisiki volile! storijo svojo narodno dolžnost,!Iiž{gaU so in 'obrekovali hrvatskega'-kandidata, ali manjkalo je nekaj: občinske blagajne so zaprte in volitev se je vršila- nepristransko. VoLilni komisiji je predsedoval vladni komisar baron Gorizutti, kot volilni komisar je iurugirar grof Meis s puljskega glavarstva. !- •Nenavadno živaJhino igibanje je bilo v Pulju; do zadnjega časa še so upali Italijani na zmago. Pripravljali so ihimina-cijo, obhode po mestu — to bi bili triumr firali. Ali triu mi jim je padel v morje — zmagala je pravična slovanska stvar. Stihovič je dobil 404 glasove, dr. An-ticlltievich pa 231. Razpršenih glasov je bilo 13. V volilno listo je bilo upisarrih 850 vo-lilcev, oddanih glasov 648. Volilo je 76% volilce v. Italijani so spravili na volišče vse, do zadnjega m:oiža, kar so mogli — ali na volišče so šli tudi voiilci, ki so napovedali boj kamor i, katero se mora do konca premagati. !'"' i Pri prejšnjih volitvah, ko je bil -izvoljen Lah Frank, je bil dobil dr. Laginja 183 glasov, sedaj je dobil hrvatski, kandidat Stihovič 404 glasove, italijanski'- 231; volilni imenik je bil1 pošteno sestavljen.^.. Popolna zmaga je vzbudila v hrvatski množici, pri Slovanih v Pulju na sploh. |h pri onih volikah drugih narodnosti, ki so glasovali za Stihoviiča, velikansko veselje^ Italijani so poparjeni. — Z balkona Narodnega doma je govoril množici dr. Laginj^. Z zanimanjem se je v Primorju p obsodi pričakoval izid te volitve. Vse Slovane je razveselil. V Gorici se je zavalimo komentirala zmaga v Pulju in rekli: smo: v P u 1 j u so zmagali Hrvatje pri deželno-zborski volitvi, v -oibčinskem zastopu imajo svoje starašine," v T r s tu imajo Slovenci iz okolice drižavnega poslanca, in v mestnem- svetu, oziroma dež. ^boru, sta-rašine, oziroma poslance, v Gorici-ni-mamo še nič. Pri volitvalh v državni zbor; smo pognali Italijane v 'Ožjo volitev, pričel pa je tudi resen boj za. občinske volitve. . Če zmagujejo Slovani v Istri in Trstu, če se dviga Primorski Slovan vsepovsodi, smemo pričakovati, da prfeije tudi v Gorico dan naše zmage! Le naprej po poti, po kateri hodimo! V Trgovskeni Donnu imatrio obranil -no razstavo. ' '" \ ; ¦ Kaže naše nazadovanje, kaže; naše napredovanje. Nemec nam fhoče ugrabiti naše ozemlje, Nemec nas hoče .ponemčiiti, Lah pa Jbf rad tudi .imel svoj delež vz naš! Nemci pravijo, d a m o r a m o biti mi fundament za nemški'most doAdrije. Povsod pri njih čujamo-Izrek: \dci morja! iNemški politiki so že Mo'daleč zanesli to naiziraniie, da še fazume nemško napadanje že saimo od sebe. Že Pavel Lagarde (iDeutsche ScMten) je mnenja, da je Trst za (Nemčijo živlienske-ga pomena. »A ko s e v s k t a h i v rž e-jo oi a nas, tega pri stan išča ne Simejo dobiti nikdar v roke.« »Naijmatiie, »kar moremo na jugu za našo trgovino zahtevati, je Izhod ob Adfiji, k|er inTamo prosto -pot do vs-dh priista-nov :sre-' dozemsikega morj'Dneva« iz Ljubljkne, o kulturnem razvoju Slovencev. Tudi to predavamje obeta biti izredno zanimivo. . ' Predavanj bo še 11, ker je g. proi. dr. Ilešič oblijubH,. da se še enkrat povrne, da nadaljuje in dokonča svoje predavanje o problemu malega naroda, čegar prvi del je tatio u'činlkoval. Vabimo na labonehrent, da bodo vsi sedeži stalno oddani. .Na razpolago je še nekaj sedežev I. in precej sedežev M, 'vrste (a 8 K oziroma a 4 iK). 'Sknbljeno je, da se bodo vstopnice dobivale odslej čez teden v trgovini g. Galbrščeka v Trgovskem' Domu. Sezite po njih! V izobrazbi je moč! Oid dobrega obiska vršečega se cikla predavanj je odvisno »Ljudsko vseučilišče« v Gorici! »Goriška slovenska mladina«. — iNa V. rednem občnem zboru »G. S. M.«, ki se je vršil 28. sept. 1.1„ so bili v odbor izvoljeni sledeči gospodje. Predsednikom: Dr. Drago Marušiič. Odborniki: Andrej Pod-gorhilk, Rado iKurimčič, lOton Pelan in Mi-iovan Domeniš. Odborniška namestnika: Adolf Skrabar in Josip Bilek. Preglednika: Dr. Fran .Irgolič in Rado Lenard. Odbor se je koj po občnem zboru pri I. seji na sledeči naičin razvrstil: Dr. Drago. Ma-rušič, predsednik; Andrej POdgormik, podpredsednik; Milovan iDomenis, tajnik; Oton Pelan, blagajnik; Rado Kurinčič, odbornik. Porotno zasedanje v Gorici je pričelo danes. Obtoženi so iM. Gregorač, K. Ostrožnik, H. Murovec, A. Ličar, Fr. Ma-kuc, vsi iz Trebuše, da so" 25. marca lani pretepli Matijo Vončina" in bili po njem, radi česar je umrl. Branitelji-so.: dr.Puc, dr. Novak in dr. Stanič. Razprava.bo trajata dva dni . . Slike izza sokolskih slavnosti v Pragi I. 1912. — V kinematograttu na iKorsu Fr. Jos. Št.;26 .se bodo predstavijale slike sokolskih slavnosti izza letošnjega vsesokol-skeiga"ztefa. Film je doi'ga 1200 metrov iti je jako dobro izdelana. Slike predstavljajo nastop, telovadcev, telovadk, skupine in Marathon. Danes prva predstava od 5., 6., 7., S., in 9.' ure zvečer. V sredo pa od 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. ure zvečer. Vstopnina I. prostori 50 vin., lil. prostori 30 vin., III. prostori po 20 vin. Tržaški aviatifo Vidmar v Tržiču. — V nedeljo 6. t. nv popolaidne od 3—5 bo vzletal aviatik Vidmar nad Tržičem. Napraviti, hoče več poletov izza ladjedelnice. S temi poleti hoče zaključili letošnje poletno vzletanje. Iz Trsta v Tržič bo vozil poseben vlak. Ko se mu je posrečil »raid1« Trst^Benetke, je vzletal Vidmar v Zadrti, Splitu, Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, Sa-rajevem, Mostaru, Bosanskem brodu in Banjaluki. Ustrelil se je pred kratkim pri tukajšnjem pešpolku št. 47. pri 16. kompaniji neki vojak-prostak. — Saimomore pri vojakih skušajo kolikor mogoče prikriti. Za ta samomor smo izvedeli prav slučajno. Dva italijanska podanika in dva Francoza so aretirali v Gorici, in sicer ker so osumljeni raznih sleparij. Italijana sta B. Ferrari iz Brescije in D. Stefamin iz Pa-dove, Francoza pa V. Ret iz Liona iti !• Corngoux. V tovarni v Gradišču se je pripetila eksplozija. Dve delavki sta bili ranjeni. Ena, 17 letna Tereza Bressan je umrla v .goriški bolnišnici, ; V bcMkMmtiii^e^š bratov je umrl zidar. Andrej Kocšič, kateremu je padel pri: delu s precejšnje, višine na »glavo ko§ as-" falta ter mu prizadjal poškodbe, katerim, je podlegel. Zopetna žrtev dela. . ¦ Palico je zamenjal. — Tisti gospod, ki je v kavarni Central zamenjal palico s težkim srebrnim ročem, naj jo prinese v »Goriško Tiskarno1«. , 5000..— »iNoviičas« se je.v.petek pohvalil; da inia naročnikov 5000. mu izkazali s ponovno izvolitvijo županom, pač pa se jim zahvali na zaupanju, ki je v njegovo osebo stavijo. Pri svojem poslovanju, pravi, bo hodil pota, katera je dosedaj zavzemal. Njemu je pri obč.. upravi njegov najzagrize-nejši nasprotnik enak, kakor pa njegov najiskrenejši prijatelj; načelo pravičnosti ito vesti ga bode tudi zanaprej' vodilo, v-priziva dshMo- ;. nakovo- Mti!hildonf-Sdl'nogra'd)^Baidgaslei'; na, Beljaka,iB e r 1 i na, (direktor vozi., H., | ilL. razreda čez Dresden^ Dečm- Prago-iPyhira$k Goniče*;:. Ajdovščine. . ' -¦¦' Jedilni voa:.Moiiaftovo-Trst. .10.00 pop. -- Mešanec iz iPoreča, Buj, Portorose, Kopra; ¦„• . 10.^0 p->p. —.Qseibni,vilak,,z zvezo na br-zovlake,. is Dunaja j. k., Ijubljana, Divača, P m 1 j a (direktni* vozov* L, IL, III. razreda), Rovinja, Kanlanara, Herpeij-Kozrae, , " 10.57 pop. — Osebni vlaik iz Dunaja, Linca, Celovca, Solnograda, Badgasteina, Beljaka. Trbiža, Ljubljane, »Gorice d. k. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih. *) 9.30 poj). — Qsebni vlak iz Portorose, Izoia, Kopra. 9.37 pop. — Osebni vlak iz Gorice d. k. 9.41 pop. — Osebni vlak iz Divače, Herpelj-Kozine. Furlanske proge. Odsbod vz Trsta južni kolodvor. 5.40 dop. — B r & o v t a k čez Nabre-žino- Tržič v Cervinjan, Gradež-ftaKjo. 9.00 dop. — Osebni vlak Čez Nabre-žino-Tržič v Cervinjan, G r a'de ž in čez S, Giorgio dr Nogaro v Videm. 1.20 pop. — Osebni vlak čez 6ivij-Tržič v C e r v i n j a n, O r a- d e ž**), Italijo. 4.1.0. pop. — Osebni vlask čez Nabre-žino-Tržič, od Tržiča mesanec do Čer-vinjana. 7.05 'pop. — Brzovlak čez Bivij-Tržič v Cervinjan, G rad ©ž, Italijo. 9.20 pop. — Osebni vlak čez Brvrj-Tržič v Cervinjan. Prihod v Trst, južni kolodvor. 7.40 dop. Osebni vlak čez Tržič, Na-•brežmo iz Cervinjan a. . 8.45 dop. — Brzoviak čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešanca iz C e r-. vijijana. 10.33 dop. — Brzovlak čez TržiČ-, Bivif iz Italije, G r a d e ž a, Č e r v i r. j a-n a- ...".' 2.48 pop. Osebni vlalk čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža**), Č e r vi n j'a n a. .. 6.55 pop. — Osebni vlak čez Tržič-Naforeznio vz Italije, Gradeža, C e r v i -njana. 11.13 pop. — Osebni vkk.čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, Č e r v i n j an a. Na progi Cervinjati-Gradež o. p. vozijo *) Vozi do vključno 3. novembra 1912. **) Vozijo iz Cervinjana v Gradež in nazaj v oktobru in aprilu vsak dan, v drugib mesecifr t. j;, od novembra do vključno marca -le ob četrtkih. te mešanci. Promet med osebnim postajališčem Gradeč in zdraviliščem' Gradež se posreduje s parniki in motorskdmi čolni la-gunske parobrodne družbe »N. I. B.« po sledečem voznem redu: Odhod iz Gradeža o. p. ob 8.15 dop., 12.25 pop., 4.00 pop,, 9.00 pop. Prihod v Gradež. ob 8.40 dop., 12.50 pop,, 4.25 pop., Gradež z dr. ob 8.40, dop., 12.50, pop., 4.25 pop.. 9.25 pop. — Odhod iz Gradeža z dr. ob 7.30 dop., 11.30 dop., 3.15 pop., 8.15 pop. Prihod v Gradež o. p. 755., dop.,M.55 dop.i 3.40 pop., 8.40. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska': »OoriSka Tiskarna« A. Oabrscek (odgov. J. Fabčič). ' Zalaga: družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. M«]muijla pristojbina stane 6u tin. Ako je'oglu obseUslll• «» ta^nna s* vsako besado S Tin. fajprtfravik*]8e inš&iftnje"« trgovce In obrtnike. Koliko Je manjših tegorcav in.obrtnikoT rOorlol, katerih na delili (in celo ˇ meatu> nihče ne potna, ker meje* «• laterirafo. Skoda nI majhna. - • Drnrto Pft U|A« in zemljišče v Rožni dolini riUUa SG n'5a pri Bajti bSt. 74. ~ Na-tanjčneje se izve iatotani. . Najemnika se išče za nek hotel Ponudbe na naše upravništvo pod šifro „Soč&". ; „CROATIA« zavarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. - UstanovJJena leta 1884. * ; •'' Pnntfftlfl v Zagrebu v lastni hiši, vjogal UGlIllula Marovske in Preradovideve lilice. Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. L H. nadstropje. Telefon št. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: I. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj dozi vi jen j a lin smrti; '" " 2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življenske rente. IL Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb '-.etje vseh oddelkov znaša K 2,713.674*13 Od tega temeljna glavnica . . . . „ 800.00000 Dohodek letne premije s pristojbinami „ l,363.040-89 Izplačane odškodnine.......„ 4,970.23848 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica »Croatiae« Trst, Via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Zastopnik za Goriško; D. Gilčuer! u Gorici Uia Bertolini št. 20 (u lastni hiši). Telefon žt. 221. Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl danes po dolgi mučni bolezni gospod TOmO ŠTRUKELJ. frflooec 2n Pogreb dragega rajnkega bode v sredo dne 2. oktobra dopoludne na pokopališče sv. Jerneja v Cerknem. V CERKNEM, dne 30. septembra 1912. :t.:: V-¦*•Ly/^:^--:- t^* soproga In otroci, Brez-posebnih naznanil. ||Bffi|^ Kupujte samo dvokolesa „IIIfLlia"t ki so naj- lUlHHHk, boljši francopki sistem in najtrpežnejše vrste bo-^^HH^K diši za navadno rabo ali za dirke. Y lHi Šivalni stroji OrlfltliaS UlCtorSa so najprak- •19 UčnejŠi za vsako hišo. Isti služijo za vsako. vistno šivanje in stika nje (vezenja). Stroj leče brezšmrno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče* predmete se dobi po to-v»M^ki ceni. pri"tvrdki ¦ Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. 9 No, slišite Vi, kuharica, kako da bolje ne pazite, to vendar ni ta „pravi: z kavnim mlinčkom", katerega nosijo vsi zabojčki in vsi zavitki tovarne HENRIK FRANCKA sinovi v Zagrebu T . kot znamenje in kot jamstvo izborne kakovosti! Tako je karala vešča gospodinja ter poslala ponarejeno vrsto. nazaj ..Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, fiosposka ulica ftt, 7, I. nadstr.) — Tal«f on it. 78. BaCnn poltne hranilnice Itev. 837.315. Na občnem zborn dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloije se obrestujejo po 4X/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. H**T*fin« vlosrfe sf» sprejemalo od vsakosrar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posofifla sa dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5l/,%, ca varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni doležl se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge: 1,103.254 98. —Posojila: 1,068.002-. — Reservni zaklad: 100.451 5G. — Vrednost hiš: 383 538 29. naročajte Sočo" in »Primorca'. Inserirajte o .Soči in .Primorcu.