Dopisi. Iz Maiibora. (Slomšekova slavnost v kn. šk. bogoslovji.) Ko ves slovcnski svct Slomšeka slavi, ludi gg. bogoslovci niso smeli zaostati; tudi oni so morali pokazali svojo Ijubezen do nesmrtnega vladike, ki je ravno temu zavodu bil poklonil svojo posebno Ijubezen. Zato so že lansko jesen prckrstili svojo slovstveno drušivo na SlomSekovo ime in že takrat izjavila sc jc želja, naj bi se v njegovo proslavo prircdila dorruiča slovesnost. Navdušeno so je ta misel sprejela in izvedla zadnjo ncdeljo. Tudi naš sedanji prevzvišeni vladika in pree. duhovšeina prisli so Sloinšekn vred počastit. Tako smo se skupno navduševali in spominjali njegovih vrlin in zaslng. Predavali so se slavospevi na nepozabljivega vladiko, iskreni govori proslavljali so Hlomšcka duhovnika-učitelja in rodoljuba in iz mladeniško navdušenih prs kipela je milodoneča slovenska pesera in slavila odličnega slovenskega pevca. Navdušenje bilo je splošno in morda ni nobeno srce mrzlo ostalo, ko se je zapelo Slomšekovo »preljubo veselje«. Posnemati Slomšeka smo sklenili vsi in v tem polnlili so nas Se prevzv. knez in skof, kazoč nam pot, po kateri je mogoee doseči la vzor. Tako so je končala lepa slovesnost, katere se bo marsikateri sedanjih bogoslovcev še v poznih letih radoslno spominjal. Iz Slov. Gradca. (Volitev) v tukajšnji okrajni zastop ni bila tako nedolžna, kakor bi se dalo lahko iz notico VaSega cenjenega lista v Stv. 51. pr. 1. sklepati, ampak ta volilev je bila dokaz, da pri nas ni vse dobro. Znano je, da je bila tukaj med Slovenci do leta 1887 najstrožja sloga, ali to je nekatere lukajSnjc Nemce in ('•astiželjncže (več tukaj ne rečem > strašno v oči bodlo. Koj v začclku so sc nekatcri naspmlniki (saj jih dobro poznamo) zagnali v Hlovenco in njih voditelja g. dr. •ložefa Šuca, ali g. dr. Š.ucajcklonoga znaiiaja niso mogli vpognili. Lpla 1887 in 1890 so v novič jo poskusili, pa Hlovenci korenjaki so jih lako pobili, da ni bil nobcden od njih v okrajni zastop izvoljon. Pri volitvi grudna pr. 1. so hoLeli nekaleri koreniaki znnpf. fakn nnsLnnnti pa žal, da so se spro.jeli tudi hujskači mcd kandidate! Ko jo bil zaslop izvoljen, začelo se je rovanje. In res, dne 12. grudna so izvolili vsi Nemei, 12 jih je, in od Slovenccv oscm mož gg. .1. Rogina načelnikom in .1. Barla namoslnikorn; 12 slovenskih korenjakov pa ni bilo za tako volitvo. Njo si zapižemo torej v črnc bukvc in nas 12 korcnjakov ostanc šo daljc pri tem, da volitev, ki so naslanja na nasprotnikc, ni dobra. Da smo na pravem polu, to nam večina okrajnih prebivalcev poirjuje, sicer pa čakajmo, kaj da stori novi odbor za blagor okraja. Iz Ponikve. (Pozno) prido moje poročilo, toda ko drugega ni, naj pa velja moje! Dobili smo zopet župnika in sicer č. g. Alojzija Kreft; v četrtek, dne 30. listopada so s Kabbja srečno k nara dospeli, ter smo njih predpoldne blizo železniškega kolodvora v ogromnem Stovilu z velikim veseljem pričakovali. Od tam pa smo jih tako rekoč v procesiji v farno cerkev spremili. Tu so nam po kratkib molitvah izpred oltarja ganljivo na srce govorili, da so njim, kakor tudi nam vsem solze v očeli igrale in to ne zastran kake žalosti, lemuč sainega veselja in lolažbe, ker upamo boljSe bodočnosti. V nedeljo polem je bila inštalacija in sicer so preč. g. dr. J. Križank", korar sLolne cerkve v Mariboru, nam novega gospoda župnika inštalirali, potem pa nam v svoji jedernali pridigi živo v naše sree segli, kar nam bodo dolgo tiasa v spominn ostalo. Inštalacije so je vdeležilo 14 duhovnikov in nekaj drugih odličnih gospodov: med njimi ludi dr. Brenčič iz Celja in g. Bransajs iz Šentjurija. Veselje je bilo nezmerno in moram ali smem reči, da imenovana dva dneva nam je Bog naredil. Za veliko srečo si moramo šteti in smo dolžni Boga zahvaliti, da nam ,je tako iskrenega, pobožnega in ljubeznjivega župnika poslal. Ne daj pa Bog, da bi se naše vesclje prcd časom v žalost spremenilo, ampak da bi nam Ijubi l>og ohranil novega vlč. g. župnika mnoga, mnoga lela! Iz Koprivnice na Hrvaškeui. (Več mesl in sel brcz krčem.) Nek krivonos iz Pečuha, z imcnoin Kraus, je vzcl potroSarino ali dac od madjarske vlade na dobo treh let od 1. prosinca t. 1. počemši v najem. On zahteva od tukajšnjih krčmarjev, da se za to dobo scmo ona pijača toči, katero bode on jim predal in hoče na ta način sedaj dobro stoječe krčmarjo za svoje sužnje (caplenvirte) degradirati. Zarad tega smo včeraj na novega leta vsi krčmarji v mestu Koprivnici, v selih: Novigrad, Virje, Gjurgjevac, z eno besedo, v celi prelepi in rodoviti PodravinL svoje krčme zaprli in gtrikamo brez igelj tako dolgo, dokler ne dojdemo v prejšnji slan in ako se to ne zgodi, bomo popustili naše obrte na kvar gospoda krivonosa. Danes imamo tukaj tržni dan, ljudje dohajajo iz okolice, silijo v krčme, ne najde.jo pa lam nikake postrežbe in si začujeni v ušesa Sepelajo: Boga mi, šta je lo, da danes od kremara niti rakije niti peeenke ne dobiš, mora sigurno istina biti, da novi novci ništa ne valjajo, jer ništa od krčmara za-njo ne dobiS, niti te posluniti neče. Tukaj je zdaj težko potovati, kjer v daljini od devetihurni ena krčma odprta. To so li hrvaSke razmere! J. M. Iz Sromelj pri Brežicah. (Inštalaeija.) Čcsar je srce polno, to čez usta gre, tako ludi mi ne moremo si kaj, da se ne bi pohvalili, koliko veselja nam jc Ijubi Bog lani dal. Veselo je za nas, da so naši od trtnc uši vnieeni vinogradi, z amerikankami lepo zasajcni, že letos dali 500 veder dobrega mošta. Ali vsc to vcselje presoglo je drugo dvojno veselje, katero smo imoli dnc 12. listopada; obhajali smo namreč, kakor vsako lelo, praznik našega farnega patrona sv. Martina. Kar je bilo naše največjc veselje, bili so naš provizor, že v tem kratkem času, kar so pri nas za provizorja, po svojih gorečih pridigah in pa s prijaznostjo do vsakega vsem tako priljubili, da so bile naše srčne želje, naj bi oni pri nas kot župnik ostali. Zato je bilo za nas veliko veselje, ko smo izvedeli, da ostanejo pri nas. Že na predvečer se je razlegalo streljanje iz topičev, v nedeljo pa celi dan, od ranega jutra do večera, in prišli šmo vsi domači, kakor tudi iz sosednjih lar, v obilnom številu, k službi božji. (ianjeni smo bili do solz, ko so nam njihov prejšnji gospod župnik, č. g. Martin Jurkovič, od Sv. Petra niže Maribora, v lepi pridigi razložili visokost duhovskega stanii, v jutro pa so služili sveto mašo vlč. g. dr. Fr. Feuš iz Maribora. Mi smo pa pošiljali goreče prošnje v nebo, da bi nam ljubi Bog ohranil mnogo, mnogo let našega dobrega g. župnika! Od Sv. Lovrenca ob kor. žel. (Raznoterosti.) V tukajšnjem trgu so zmiraj pretepi, odkar je tukaj toliko piujih ljudij, kateri nam le vedno nemir napravljajo in vpijejo in razgrajajo, kakor Ijute zveri, kakor ste že enkrat poročali. Še celo veliki božični praznik ni bil izvzet. Enkrat jih je občinski sluga hotel pomiriti, pa so se celo na-nj postavili in mu celo sabljo vzeli, i,katero so drugo jutro za nekim plotom našli. Najbolje bi bilo, ko bi take poslopače ostro kaznovali in jih zapodili v njih domovino. Tukaj se ludi klatijo taki pevei, kakor pravijo, da za novo leto pojejo in nam sitnosti napravljajo in še celo, ako jitn je priložnost, kako reč izmaknejo; to bi bilo tudi dobro, da bi se enkrat odpravilo. Prelečeno leto so nam tudi naš pokojni velečastiti gospod župnik .Tože Toporišič, kn. šk. duhovni svetovalec, vnet dušni pastir in goreč pridigar, katerega spomin ostane vedno med nami, našo župnijsko cerkev prav ukusno slikati dali, to je se ve, da nas župljane mnogo stalo in se je plačalo vse pošteno. Pa ne vemo, kaj more biti, da imamo pri slolih v cerkvi sitnobe. Letos so na novo razdani in mi, ki pridemo od daleč, še ne moremo va-nje brez težave. Nekateri imajo v stolu po eden sedež in še od tega nič ne plačajo, sedijo pa po trije nolri, drugi mora potem zunaj stati, da-si ima morebiti po več sedežev plačanih. Iz Konjic. (Katoliško politično društvo.) Kdo se ne spoininja rad in z veseljem vlanskih zborovanj naSega kat. pol. društva, posebej še prelepe Leonove slovesnosti? Tudi letos ne bi radi zaostali, zato uljudno vabi odbor prvokrat v noveni letu an zborovanje, ob 23. obletnici svojega obslanka na nedeljo, dne 28. januvarija 1894. Vršilo se bode v navadnih prostorih s prav raznovrstnim programoin in bo tudi volitev novega odbora. Pričakujemo, da se domačini in vi, dragi nam sosedje, ne boste prestrašili ne kratkega dneva ne ledene zime, ter boste v obilnem številu prisli v Konjice ogrevat se okoli ognjišča za sveto narodno stvar. Odbor. Iz Mali nedelje. (Vabilo.) Leposlovno bralno društvo pri Mali nedolji prlrcdi v nedeljo, dne 28. januvarija v šol. prostorih svojo veselico s sledečim vsporedoin: a) Igrališčna predstava: »V Ljubljano jo dajmo«, b) Pesmi; moški zbori: 1. U boj (Zajc), 2. Jadransko morje (.lenko), 3. Molitev (Leban), 4. Venee narodnili pesmij (Kocijančič), 5. Slovan (Vašak). Vsi zunanji udje in slav. občinstvo vabi se k udeležbi uljudno. Začetek ob 4 uri. Vstopnina 10 kr. Iz Slovenskih Goric. (Napisi.) Prilika mi nanese, da prepotujem kos Iepe hrvaške zemlje, in kos lepega Slajerja. Sedaj sem v Varaždinu, o katercm sem mislil, da je nemško ali pa madžarsko mesto, a hvala Bogu, da ni tako. Naj mi bo dovoljeno vsaj eno ulico naslikati v Varaždinu s hrvaškimi napisi: (1. .1. l,azar, usnjar. Tesarnica Jožef Krefla, Pokarna Hironim Ambruša. Trpnvina inipšnvilp rnhp. in rakiip Samnpl Ahlp« "'"'"Lavoslav Gold, točenje vina in rakije (žganje) na ivialom. Madjarskih in nemških napisov ni mogoee najti, ako bi jih še z lučjo v roki pri belem dnevu iskal. Potern jo mahnem proti domu na Štajarsko. Dobro uro od Varaždina je Grad Kotar, ali Hraščica. Potem čez Va ure pridera v Mjesto (vas) Sračinje. Zopet vse hrvaški napisi: Imbra (Lenartž) C.rlen, točcnjc vina. 1'Lička učiona. (Ljudska učilnica) Vatrogasno spremišk1. (Hiša za orodjc ognjegasilcev.) Kažipot: v Svibovec. Zopet čez "Z, ure pridem v Mjesto IMajerje, in čez '/4 ure v trg Petrijanee, zopet sami hrv. napisi: Točcnje vina in rakije na malom. V. Polaka, Kažipot v Zavrče, v Varaždin, v Slrmec in Ormuž. Potem pospešim korake in eez 2 uri sem že na Štajarskem. Sedaj sem v Ormoži, o katerem scm sodil, da je v obče slovonsko mestiee, a žal, da ni lako. Slovenske in slovcnskonemške napise, v Ormoži imajo sledeči gospodje: Alojzij Mikl, A. Munda, trgovca, H. Kandrič, gostilnica k lipi; Gasllmus zur Lindc. Ta imena si dragi Slovenci, v Ormoškem okraju dobro zapomnite, in le pri imenovanima trgovcema kupujlc blago, in le v ono gostilno zahajajte. Svoji k svojim! — Drugi napis sem opazil: Kažipot k Sv. Tomažu in v Ptuj je najpoprej ncrnški. — Sedaj pa zapišem nemško in nemško-slovenske napise: Joh. Seinkcnviisch, Ledergarberei, Alois Windisch, Tischlcnneisler, Alois Leonardo, Trodler, Andreas Pravdie, Kleischhauer, Ferdinand Grazer, Mehlhandlung, Josef Novak, Kleidennaeher, Gasthaus »zurn lustigen Bauer«, Gostilnica k vcselemu kmeta, F. Petrovič, Gaslhaus »zum lnsligen Krainer», (loslilnica k veselemu Kranjcu. Kedaj vam bodo vaši Nemci v Ormoži postali bolj ponižni? Ako njira no bosle tako neumno nosili ijekaj slovenskih grošev. — Iz Ormoža se napotim proti Veliki nedelji. Tam med trgovci priporočam G. Skworca, ki je tudi odločen Slovenec in dober krisljan imajoč slovenski napis. Sedaj se napotim skoz vasi Senčič, Sodinec, Vičanec, Sejance, Bratonečice, Savce, Rucmance in Senčnjak. V Senčnjaku je kažipot slovenski; n. pr. V Ptuj m Badgono: Na Polenšak in na Sv. Anton v Slov. gor. Od Senčnjaka so (irabšinci, imajoč slovenske napise, na pr. Grabšinci in Peška pot na Kokolajnšak in v Kutince. V Kutincih je lepa in snažna kapela Lurške Matere božje. — Tako sein popotoval in naslikal !ep kos slovenske in hrvaške zemlje, iz česar se razvidi, koliko bolj so nam napre.j v narodnosti bratje Hrvatje! Držimo se tudi mi Slovenei zlatega gesla: Svoji k svojim; kakor Hrvati: Eden z vsemi in vsi z enim! .ložef Car. Od Sv. Ti-ojice pri Slatini. (Državni nasad.) Državni vinograd pri Sv. Trojici jo precej visoko od Slatine, na zelo lepem hribcu ležeč in mu slana ne more lako bitro do živega. Les je, odkar je amerikanski nasad (od leta 1891) nasajen, do letos popolnoma dobro dorasel in dozorel tako, da to zimo imamo dosti grobanja pri trtah, katorc smo že v zeleno cepili. Amekanske trte rastejo zelo dobro in je priporočati, da si kinelje kmalu v večjem številu začnejo amerikanske trte sadili. Se ve, da delati se pa inora pošteno in zvesto, bode pa nam pozneje tudi naš Irud stoterno povrnjen. Kakor sem žc to leto enkrat onieiiil, šc danes na slarega lota dan Vas vse bralce »Slov. Gospodarja« »in tudi druge« opomnim, da si začncte v vaSih, že po trtni uši vnieenih vinogradih in ludi Sc lam, k.jcr ni trtna uS, z amerikanskimi trlami na novo vinograde zasajati. Vedno sem ludi pripravljen na vsako vprašanje, bodi ustmeno ali pismeno, vsem odgovoriti in ludi praktično pokazali, česar je treba v tej reči. Zdaj tudi pridno ragulimo za nove vinograde in bode se državni vinograd povečal, da bode meril okoli tri orale; to bode mnogo koristilo tukajšnjim in tucli drugim poseslnikom, kpr t.rl.p, se bodo lukaj zelo pu ceni dobile. Ako vain je, g. urednik, morebili Ijubo, drugokrat več in nataneneje. Janez Žurman, župan in nadzornik amerikanskih nasadov. Od Sv. Petra pod Sv. goranii. (Zaloslna smrt, letina.) Proti krščanski veri je nauk, vživaj svct, kolikor moreš. Ta nauk škoduje neizmerno. Na Tomaževo \eeer se je pri nas znan pijanček žganja hudo nasekal. Po noei je prikolovrati domu, pod kapom ga polegne težka glava na tla; na kolona se šc spravi, potem se povezno z licem in rokama v blato in v tem stanu smo ga našli dne 22. decembra v jutro brez zavesti. Kri in pijača sta mu stopila v glavo, da je bil v lice rudee, še lakrat, ko smo ga pokopali. Ker še ni bilo mrtvaškega duha od njega eutiti, bil je v sv. olje djan. Močni mož bi bil lchko še 40 let živel in si dosli prislužil, da bi zložno živel, ker jc bil dober delavec. Ker so je vdal grehu požrešnosti, okrajšal si je živijenje ter vzel srečo na tem svetu, Bog inu prizanesi, da bi je ne bil zgubil tudi na onem! Nesrečna smrt tega moža svari vse zmernim biti, da se bomo na srečnejšo smrt pripravili in svari prodajalce žganja nikomur čez potrebo dajati, da ne bote nezmernosti in nesreč za nezmernost ludi vi krivi. — Dobri Bog je res pripustil virograde vkončati, da spoznamo, koliko je bilo vino vredno, pa ta škoda tudi korisli, ker je marsikdo zdaj trezen in da Ijudje obdelujcjo zemljo bolj pri dnu. Kar z eno roko Kog vzame, z drugo vrne, pridelalo se je letos živeža za Ijudi obilno, za živinsko krmo in steljo je pač slabo; vendar kdor Boga prosi in skrbno dela, še zinirom toliko nanosi, da ima za silo jela. Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Marsikaj.) Vedno sliširao in bereino o nesrečab, zločinih itd. Veliko nesreč zakrivi posebno nesrečno žganje, katero pije slaro in mlado ; od tega toliko pretepov, prepirov, pobojev in samomorov. Lani dno 27. listopada se je prigodila v Ledinjaku velika nesreča. Šla je namreč zjutraj konjem polagat nadepolna deklica, nevesta Rezika Jug, a je tako nesrečno padla, da je bila takoj mrtva. Ubogo nevesto so nesli k večnemu miru na pokopališče ravno oni dan, ko so jo mislili prijatelji in znanci pospremiti z ženinora pred altar; a one priprave za gostijo veljale so za njeno »sedmino« pogrebcem. Spominjajmo se zlatega reka našega Hožjega učitelja: »Čujte in molito, ker ne vestc ne dneva, ne ure, kedar vas (iospod pokliče«, ter izkliknimo: »Nagle in neprevidene smrti resi nas, o (Jospod!« — Lanska letina pri nas je bila srednja. Zimina je bila dobra, pšenice se je precej namlatilo, enako tudi ječmena. Zito je pa zima precej vzela. S koruzo smo lahko zadovoljni. Krompir se je dobro obnesel, korenje je debelo vzrastlo, jednako repa. Sadja se je malo pridelalo, jednako tudi vina, vendar je boljša kapljica. Točo pri nas ni bilo. Krme je bilo malo, zatorej ljudjo tožijo radi živine. Ajda se je lepo pokazala, a se ni toliko namlatilo, kakor se je mislilo. No, radi tega smemo zapisati leto 1893 med srednje letine. Bog daj Se naprej jednako brez mraza in toče!