214. številka. Ljubljana, v sredo 17. septembra XVII. leto, 1884 Ithaja vsak dan ive«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a vb t rij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt teta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 «ld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredni Stv o in u pravni št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. I. se prične naroče-vanje za zadnje Četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. n pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta.......3 „ 30 „ n jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n P«! leta........8 „ —- „ „ četrt leta........4- „ — „ „ jeden mesec I „ 40 n Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. Upravništvo „8lov. Navoda", V LJubljani 17. septembra. T.Ruski Kurjer" prinesel je v 239. štev. z dne 30. avgusta (po pravoslavnem koledarji) povodom priboda ruskega carja v Varšavo za Poljake jako simpatičen članek, kojega glavne misli tu v kratkem podamo svojim bralcem: Zgodilo se je, kar bo je dolgo pričakovalo. Car je obiskal Varšavo, stolico starega poljskega kraljestva. Ta stolica videla je v svojej sredi svojega „poljskega kralja", in v duhu mi vidimo, kako navdušeno je pozdravilo prebivalstvo onega, v čegar rokah je po božjej volji bodočnost in osoda poljskega naroda. Ko je stopil na Varšavska tla, podali so mu mestni zastopniki po starem slovanskem običaji kruha in soli, in car jim je rekel: „Prosim, sporočite prebivalcem Varšavskim, da se jim zahvaljujem; vesel sem, da sem tukaj." V teh besedah bilo je povedano vse, kar more pokazati v pravej luči odnošajo mej ruskim car-Btvom in poljskim narodom. Runkega carja je „veselilo" biti v Varšavi sredi Poljakov! Zakaj bi pa tudi ne bil vesel? Mari Rusija nema baš v poljskem prebivalstvu dragocene sile, poštenih in zvestih podanikov ? Ko je pozabil poljski narod vse bede, ki so ga zadele, in se izročil v božjo voljo, začel je zopet živeti življenje kulturnega naroda, naroda, ki je sposoben, da do-Beže višjo stopinjo civilizacije. Skrbno obdeluje svojo zemljo, dovršuje m razviia obrtnijo in trgovino, uspešno dela na polji umetnosti io slovstva. Poljski narod ni 2akopal svojih talentov, kakor leni hlapec, temveč jih pridno rabi in razvija v svojo korist in korist vsega slovanstva. Iz tega je razvidno, zakaj se je car izrazil, da je „veselw v sredi Poljakov. Je li mogoče, ne veseliti se mej narodom, tako udanim svojej cerkvi in dubovenstvu, mej narodom treznim, poštenim, delavnim, ki goreče ljubi svojo domovino, svojo zgodovino, svojo deželo, svojo civilizacijo in svojo bodočnost!? Mej takim narodom bo lahko diše. . . Poljska dežela ui gola pustinja, ampak vrt, obdelan s pridnostjo in umnostjo mnogih pokoleuij; to je trgovsko-obrtna zelenica, ki ne konkurira samo z ostalimi ruskimi kraji, ampak tudi b Bosednimi inozemskimi deželami. Ne smemo pozabiti, da je Poljska predstraža proti germanizmu. V tem njenem položaji, v tej roli in tem značaji biva njena čarobna sila. Po geogra-fičnej legi čaka poijski narod jako važna rola v borbi nemškega sveta s slovanskim. Valovi germanizma, udarjajoči ob poljsko skhlo, se že razbijajo in nič več si Nemci ne smejo domiUjevati, da bodo pretvorili poljsko pleme v telo germanskega „Va-terlanda". Zato se pa ruski narod in časopisje ne sme šopiriti proti Poljske), temveč posnemat* mora svojega vladarja in kazati Poljakom nasproti isto pra-vicoljubje*isto prijaznost in spoštovanje, kakor proti drugim narodnostim ruskega carstva. Bratska naroda ruski in poljski morata pozabiti svoje zgodovinske razpore, ko se treba boriti proti skupnemu sovražniku. Preteklost se mora umakniti interesom sedanjosti in bodočnosti, to tembolj, ker ni več daleč trenutek, ko bode ruski narod b Bamo žrtVO vanj em v boji z vnaiijiin sovražnikom imel priliko, poplačati narodu poljskemu vse udarce, katere je v teku stoletij slednjemu prizadel. Da bi pale vse pregrade mej poljskim in ruskim narodom, da bi ničesar več ne motilo njijinega bratskega prijateljstva, zaupanja, mejsebojnega spo- štovanja in trudapolnega dela na zgodovinskem po-pmčil To je tudi vladarska volja ruskega carja. Deželni zbor kranjski. (II. seja v 16. dan septembra 188 4.) Po govoru Dežmana, včeraj priobčenem, poprime besedo deželni predsednik gosp. W in kler, rekoč, da bi ne bil pričakoval, da se bode v tej zadevi iskal povod, tako srdito napadati vlado. Vladi Be je predbacivalo, da je posegala v volilno agitacijo strank in da je s svojimi Bredstvi delovala na to, da je bil izvoljen takozvaui vladni kandidat g. Obresa. Ta očitanja so vsa neopravičena. Izmej volilcev samih postavil se je kandidat in da je volitev zmernega kandidata podpiral slovenski ofici-jozni list, je naravno. A za vse, kar je v tem listu, vlada ne more odgovarjati, tudi ne odobrava vsekdar načina, kakor se bojuje. (Dr. Vošnjek kliče: Čujte! Čujte!) Za vse to je odgovoreu urednik, ki je prevzel odgovorno uredništvo. Vender pa, pravi deželni predsednik g. "VVinkler, doslej v oficijoznem slovenskem listu ni zapazil ničesar, kar bi bilo dostojnosti vlade protivno. Ako se je vojeval oficijozni list z vnetostjo, treba je pomisliti, da se je od nasprotne strani tudi ognjevito pisalo. Via da ni mogla želeti, da bi zmagal nasprotni kandidat, o katerem zna, da se ni kazal prijatelja vladnej politiki, katera dela na Bpravo strank in naroduostij. Zato je vladi bilo ljubše, da je bil voljen zmerni kandidat g. Obresa, kateri če tudi ni odločen pristaš vlade, jej vendor ni sovražnik in za tega delj je oticijozni slovenski list zaBtopal istega kandidaturo. Gospodu Dežmanu menda tudi izvolitev nasprotnega kandidata ne bi bila po godu, saj se še spominja, da je Čestokrat z njim bojeval se v zbornici in da njegov nasprotnik ir bil posebno iz-berčen v boji niti v argumentih niti v besedah. Zato pa je vlado veselilo, da je prodrl zmeren kandidat. Nadalje pravi, da vidi v deželi le dve glavni stranki, nemško (ta je ae ve da prva! Op. por.) in slovensko, Bamo ti dve imati pravico do obstanka in nalog obema tudi tu v deželnem zboru je: pomirljivo skupaj živeti iii delovati v blagor dežele. Zatorej vlada poslanca, ki v tem smislu deluje, zmi-rom z veseljem pozdravlja. Kar se je govorilo o vladnih agentih, ki so uplivali na volitve, ni njemu o tem nič znanega. On (deželni predsednik) ni nobenega odposlal, nobenega poznal in tudi proti no- LISTEK. Kitaj in njegove naprave. Časniki in javno mnenje. (Dalje.) Tako in nič drugače mi razumemo narodno zastopstvo. Urejeno je jako prosto in nema nikakih težav, pri nas ni onih neugodnosti], ki so združene vedno s parlamentarizmom. Naša država ni nič dru-zega, kakor zveza rodbin. Njeni glavar, car, pazi in varuje pravice vseh podložnih z oblastjo, ki je posvečena po večstoletnej zgodovini. Ako bode država potrebovala premen osnovnih naprav države v imenu naroda, zgodile se bodo brez najmanjših nemirov, ker jih bode vzbudila Bamo želja obrauiti mir države. Pa do podobnega prevrata je še daleč. Inozemski časnikarji v naših primorskih mestih se veduo trudijo pri nas napraviti ustajo s širjenjem zapadnoevropskih idej, pa najbrž so se žo preverili, da je to nemogoče. Zato, da bi prepričali nas, da naše naprave ne ugajajo več, neso zadosti časniki in debeli mesečniki, ampak on s treba s Bkušnjo prepričati o istinitosti nam ponujanih blagrov. Ne moremo se odločiti za nobeue novotarije, predno ne presodimo njih posledic. Zapadna civilizacija hoče pridreti k nam, poplaviti nas s silo. Nekdaj so barbarske čete tako poplavljale dežele, pa ne z namenom, širiti dobrote, temveč le razdirati cvetoče države. Civilizo-vaui narodi delajo ravno tako, samo s tem izgovorom, da hočejo povzdigniti srečo na zemlji. Na-silntvo je skrajna točka napredka. V Kitaji, kakor povsod, kjer žive človeška bitja in z borbo za obstanek hočejo doseči srečo, za pravi, blagodejen napredek velja ta, kateri čuva mir in ovira uboštvo. Vojua in uboštvo sta dve šibi za človeštvo. Isti dan, ko se Kitajci preverijo, da nova načela, s katerimi se ponaša zapadna civilizacija, rešijo svet teh dveh nadlog, takoj se bodo vrgli jim v naročje. Kdor nas pozna, tega ne bode dvomil. Poglejmo, kako z nami delajo Evropci? Kaka blaga privnžajo v naše m:juarodue luke? Pred vsem ognjestrelsko orožje. Mi smo se nadejali dobiti od njih mirnih orodij, a oni nam prodajajo VBe mogoče vojne priprave. Namesto blaginj civilizacije, usiljujejo nam miiiterizera. In potem se pritožujejo, da njim ne zaupamo! Jaz povem odkritosrčno, četudi bi to morda ne ugajalo mojim protivnikom. Mi iz vsega srca sovražimo vojno in vse, kar bi utegnilo rušiti mir, in vzbujati vojni duh. Čemu je nam treba vojne, katera vzbuja strah vsakej materi ? Ali bomo kake blagosti dobili, ako oborožimo vseh 400 milijonov naših podložnikov? Kje je tu napredek? Odvračati narodna bogastva od njih naravnega naznačenja, samo zato, da bi napravili vojsko doma; uvajati razne zlorabe, je po mojem mneuji nravstveui propad. Mi nikdar ne bodemo smatrali militerizma za element civilizacije; nasproti ga mi smatramo za povrat k barbarstvu. V Kitaji se, kakor sem že omenil, vvnka nova teorija podvrže strogej kritiki. Kritika se ne tiče samo dostojinstev kake sisteme, temveč tudi koristij, kamere bode prinašal«. Vzemimo železnice. Nam neso benemu izrekel želje, kilo da naj bode voljen, a pričakoval jt, da bode voljen spravi v deželi prijazen mož. Kur se pa tiče slovenskega oficijoznega lista, na to bode pa že g. Šuklje odgovoril. G. Šuklje in pričakoval, da se dode kaj de-batovalo v tej radevi. Vse je nepotrebna provokacija, pravnega povoda ni nobenega. Vse je le nekako posnemanje taktike g. Dežmana pristašev v deželnem zboru štajerskem, kjer se je sicer verificiralo, a mnogo govorilo, da se je jedna zasolila se-danjej vladi. G. Dežmana jezi, da nema njegova stranka večine v deželnem zboru in da sedi sedanji deželni predsednik na tem mestu. Komično pa je, gledati g. Dežmana kot zagovornika volilne slobode, kattrega stranka je 1. 1877 gazila na nečuven način volilno svobodo in katera je zvršila famozne volitve v trgovinsko zbornico kranjsko. Naj se pogleda v zapisnike deželnega zbora in potem se bode videlo, katora vlad« je volilno svobodo teptala prejšnja ali sedanj na. Šuklje ziigovarja potem svoje stališče kot ureiimk in navaja razliko mej uradnim in oricijoznim listom. Slednjemu da je marsikaj svobodno, kar prvemu ni- Svoj program razvil je že lani v 6. dan oktobra v deželnem zboru rekoč, da mora neplodni narodnostni prepir in boj prenehati ter da se mora prestopiti na realno stališče. Čim prej se to zgodi, tem bolje. Takrat, pravi Šuklje, so mu Nemci ploskali. Od g. Dežmana pa se ne bode učil doslednosti, kajti Dežmanova mati ni znala niti besedice nemški i. t. d. konečne še pravi, da naj Dežroanu ne bode skrb za slogo v taboru slovenskem in da se gladijator, ki stopi v politično areno, ne more bojevati v glace-rokovicah. Naposled oglasil se je še dr. Štrbenec ter zanikava! vsakeršno vladna agitac jo. Omenil je tudi volilnih shodov v Postojini češ, da je obema nagajalo ueugoduo vreme, kajti pri prvem shodu je dež lil, pri drugem je pa solnce sijalo. Volitev g Obreze se je potem potrdila. Za njo glasovali so vsi narodni, nasproti pa vsi nemški poslanci. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. (Konec.) Blagajnik g. Tomšič poroča o denarnem Btanji društvu, katero je štelo 1. 1. 109 pravih in 24 podpornih udov, vseh vkupe 133. Prirastlo njih je v zadnji čas š« 8, tedaj je vseh vkupe 141. Dva vrla uda sta v pretečenem letu umrla, namreč Anton Stuhec, učitelj na Štajerskem, član društva od prvega početka in profesor Skaberue. Učiteljic je ttilo pri društvu le sedem (pač znamenje, da pri teh novodobnih gospieah v izobilji nadvladuje nemški duh ! Op. por.). Dohodkov (mej temi se je stržilo za Žumer-Razingerjeve stenske table 30 gld.) 225 gld. 42 kr., stroškov pa 129 gld. 3G kr., preostanek 36 gld. 6 kr. Od stroškov spada največ za najemniuf sobe, (prev/ete od „Krainishen Lehter-vereiu") >n za hišno opravo. Predsednik g. Praprot ni k opomni, da ker imajo Ljubljanski učitelji največ koristi od društvene sol »e, bodo isti nabrali v kratkem mej seboj posebne doneske za najemnino. Piegledovalcem računov izvolijo s» gg. Potočnik, Kovšča in Levičnik. Na vrsto pridejo posamični nasveti. Učitelj g. Ran t oglasil je kot posebne predloge sklepe Postojinske učiteljske konference. Ker se i dva predloga g. vodje Krške meščanske šole z istimi vjemata, sklene se, da se obravnavajo skupno. Prvi predlog obeh predlagateljev gre na to, naj bi se petletnice učitelj, m ljudskih šol računile po 10°/0 od pluče, katero uživajo in naj bi se dovolila uči teljem na jednorazredn cah funkcijska doklada. G. vodja Lapajne pravi v utemeljenje svojih predlogov, da ljudski učitelji zopet trkajo na duri hI. deželnega zbora kranjskega, a to le iz potrebe. Sosedni učitelji so vsi boljše plačani, posebno štajerski, tudi koroški, in celo primorski učitelji so v nekaterih zadevah na boljšem, nego kranjski. 500 do 600 gld. plače ima le malokateri in tudi po takozvani Vestenekovi noveli se m obrnilo dosti na bolje, zatorej je pač umestno, da se učitelji obrnejo do deželnega zbora s prošnjo: da učitelji, ki so najslabše plačan*, dobivajo od sedanje plače 10°/o petletnice. Isto tako je opravičena prošnja, naj bi dobivali učitelji na jednorazredmcah funkcijsko doklado, kajti opravila imajo s pisarijami in drugimi opravili ravno toliko, Če ne več, kakor vodje na večrazreduih šolah, ki imajo funkcijsko doklado. Na Koroškem imajo učitelji na jtdnorazrednicuh 30 g!d. funkcijske doklade. Ko bi se dalo na Kranjskem učiteljem na jeduorazrednicah, katerih je kakih 100, po 25 gld. na leto bi to pač deželnega zaklada mnogo ne obtežilo. G. Šuklje pravi, da smatra prošnje učiteijev v tej zadevi za opravičeue in da se bode za iste potegoval. A za letos je pač malo upanja, da bi prodrle, ker je mnogo nasprotovanja in ovir, čemur je uzrok v prvi vrsti slabo denarno stanje kranjske dežele. Učitelji na jeduorazreduieah imajo mnogo težav, že ker poučujejo otroke razne starosti, tem večja je njth zasluga za povzdigo ljudskega izobra-ženja. Naglasa tudi, da treba novih šolskih postav za Kranjsko, katere je on izdelovati počel, in katere bode do prihodnjega zasedanja izdelal. Potem Be bode i mttterijalno stanje ljudskih učiteljev zbol;-šalo. Dotle pa naj učitelji potrpe. G. Lapajne opazi, da v očigled izjavi gosp. Šukleja ne more umakniti svojih predlogov, na kar g. Šuklje opomni, da to ni bil namen njegovih razmotravanj. Gospod Bahovec pa misli, da bi se z ozirom na besede g. Šukljeja, ker letos ni nič upanja, brezuspešna prošnja opustila. Pri glasovanji vzprejmeta se oba nasveta jednoglasno. G. Lapajne predlaga, naj bi se izrekla nauč-nemu ministerstvu zahvala za izdane dobre ii lepe slovenske knjige za ljudske šole s prošnjo, naj bi naročilo ministerstvo šolskim oblastim posel no na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, da te knjige tudi v šole uvedo, kajti na Štajerskim se okrajni Šolski nadzorniki branijo slovenskih knjig in priporočajo le raji nemške knjige, če tudi so iste izdali privatni podjetniki. In vendar je slovensko drugo in tretje berilo tako izvrstno, isto tako dr. Močnik-ova računica, katera bode neizmerno koristila za uzgojo slovenske šolske mladine. Gospod Žumer opomni, da naj se prosi prt ministerstvu za uk in bogočastje, da naroči uvedenje teh knjig v ljudske šole okrajnim šolskim oblast-nijain. kajti okrajni šolski nadzorniki nemajo s tem nič posla. S to spremembo vsprejme se g. vodje Lapajne-ta predlog. Na dalje vsprejme se predlog g. Ranta, naj bi so učiteljem šteli i prvi dve leti v pokojnino in naj bi se vsem učiteljem predplača postavno določila. Zaradi stvarn h potrebščin za ljudske šole predlaga g. Kant prošnjo na deželni zbor, naj bi se zato po davkih nabrani doneski dali šolskim vodstvom v roke, kar se vsprejme. Isto tako se vsprejme predlog, naj se obrne društvo do na-učnega ministerstva s prošnjo, da bi ukazalo, naj bi na deželi v ljudskih šolah šolske počitnice trajale tudi dva meseca, kakor v mestih. Tudi ta predlog se vsprejme občni zbor pa lOtem z „Živio" -in nSlavau-klici na cesarja po predsedniku g. Pra-protniku zaključi. V odbor so bili izvoljeni gg: Andrej Pra-protnik, predsednik; I. Piedika, podpredsednik; I. Tomšič, blagajnik; F. Govekar, tainik; za odbornike: Anžlovar, Drezovuik, Lapajne, Stegnar in Žumer. Pri obedu v Čitalnici, katerega se je udeležilo jako mnogo učiteljev, vrstile so se navdušene napit-nice s krasnim petjem. Politični razgled. Notiranje dežele« V Ljubljani 17. septembra. V štajerskem deželnem zboru je včeraj naznanil poslanec Jernibn interpelacijo ua cesarskega uamestnika zaradi odpisa zemlpakega davka za vinograde, po trtnej uši poškodovane. Deželni odbor je pa predložil predlogo o zil&nji lokalne železnice v Rogatec ter priporočal, da se vsprejme projekt gospodov Klemensiewi8za in Demutha in prevzame za 400.000 gld. akcij. Češka poslanca Kvičala in Čelakovskj^ se dogovarjata h klubom čeških veleposestnikov, da bi se Kvičaliu zakon v bolj zmernej obliki predložil deželnemu zboru. Riiger tudi posreduie, da bi se sklenil v tej zadevi kompromis mej Čehi in klubom veleposestnikov. Veleposestniki ugovarjajo namreč Kvičnle zakonu v prvotuej obdki, največ za tega delj, ker ugaja vladi, nekaj pa kar je narodna ideja mc premalo prešimla kroge čeških veleposestnikov. Tam je namreč mnogo konservativnih plemeuiUsev, ki so na videz narodni, v srci pa jim še vedno ugaja bolj nemški duh, ravno tako kakor pri nas na Kranjskem. Eduard Gregr in mnogo drugih poslancev je pa za to, da bi se ta zakon v prvotnej obliki predložil deželnemu zboru. Pa kaj bi to pomagalo, če se poslanci veleposestva zanj ne pridobo? Ostrtl bi v manjšini. — Nemški odbornik« so se udeležili seje Pražke trgovske zbornice, ki je bila v ponedeljek. Viktor pl. Riede je zahteval, da se potrdi v zapisniku, da Be Nemci neso udeležili konstituiranja zboruice. Predsednik je ustregel tej želji. Ker je Sobotka opomnil, da Nemci ne bodo mogli narediti nobene opazke, ker so vsi prisotni nevešči češkega jezika, prečital se je zapisnik tudi nemški. Sploh se povsod ozira predsedstvo in zbornična večina tudi na pravice Nemcev. V gali&licm deželnem zboru je poslance Hausner sprožil vprašanje o decentralizaciji železnic. Pritoževal se je, da se jo vlada pri sestavljanji železniškega statuta jako malo ozirala na poljske želje. Decentralizacija, rekel je, ni škodljiva za varstvo države, to se vidi na Pruskem, kjer je tudi decentralizacija upeljana. Vprašanje decentralizacije je vprašanje kruha za Galicijo, kajti sedaj je tako daleč prišlo, da se celo za paznike pri železnici nastavljajo Nemci. Koncem je nasvetoval, da se voli posebna komisija /a prt tresovanje novega statuta državnih železnic. Njegov predlog je bil vsprejet. Liberalni časopisi strašijo zg^ornje-avst-rljskc konservativce, da bodo liberalci ostavili deželno zbornico, ko bi večina začela odločno delovati proti liberalnim načelom. To je pa le strašilo, da bi večiuo odvrnili od odločnega in uspešnega de-lovanja in čez šest let pri novih volitvah mogli kazati na neuspehe konservativne večine. Kako se liberalci boje nastopiti pasiviteto, vidimo v držav- kočljivejša naročila s tnkim taktom, da se mora pohvaliti njih civilizacija. Za temi omenim učenjakov, ki se hočejo priučiti našemu jeziku in zajemati iz naših knjig koristne stvari o starih časih. Taki ljudje za nas neso tujci, ampak prijatelji; z njimi bomo radi delili svoje misli, in le s temi istinitim: sinovi človeštva hočemo pogovarjati se o napredku in civilizaciji. Mi Brno preverjeni, da nemajo nič občeg* z raznimi slep&rji, ki prihajajo na naše bregove. Jaz sem zadosti povedal in nadejam se, da sem napravil nekoliko utiša na one, ki nas imenujejo barbare. Mi smo nezaupni, to je pa tudi vse. Ali mari v naših časih ni moč najti boljše sisteme, kakor je protektorat, da bi ustanovili zveze z oddaljenimi deželami ? Ali se ni bolje tako sporazumeti, da se na obeh straneh nekoliko odjenja? Civilizacija bode od tega imela samo dobiček. Zdaj pa vsak strel topa uapravlja le škodo civilizaciji. Ljudje ljubijo strel in hrup, pa pozabljajo, da lavo-rike cveto le na razvalinah. (Daljo prih.) dopale, četudi so izvrstna naprava za vožnjo. Pa naj bodo še tako dobre, ali se pa morejo smatrati za koristne. Zdaj že ne. Ne ujemajo se z našimi običaji. Ko bi jih uveli, premenile bi Be vso naše navade. Mi pa visoko cenimo naše rodbinske tradicije in visoko spoštujemo naše prednike in njih gomile. Purovoz uniči vse take tradicije na svojem potu. On nema ne srca, ne uma. Vede se kakor vihar. Nag narod se še ni odločil, da bi se vozil z ognjenim konjem; ali mu to moremo zameriti, saj še nedavno ni hotela francoska akademija odobriti Fultonovega predloga o porabi para na ladijah. Kitajci ravno tako zaslužijo opravičenje, kakor učenjaki akademije. Jaz pridem do zaklučka, da je bolje prepuščati faktom dokazovati istiuitost, kakor jo pa usiljevati, teptajoč z nogami stoletne tradicije in nrave. Kitajci ničesar lahkomiseiuo ne vsprejmo. Vselej se hočejo dobro prepričati o dobrem in slabem vsake uovotarij.'. Pripovedujejo, da so se Francozi branili jesti krompir, ko se je jim us'ljeval. Narod ga še pokusiti ni hotel. Podobne stvari se V3elej dogajajo, kadar se rabi nasilstvo. Z nami delajo skoraj ravno tako. Vprašajte kakega Kitajca, kaj je Anglež? Odgovoril vam bode, da je trgovec z opijem. O Fran cozu vam bode rekel, da je misijonar. Glejte, po : kakih lastnostih on pred vsem pozna tujce. Razum-| ljivo je, da nikdar ne bode pozabil teh milih ino-j zemcev, ki kvarijo njegovo zdravje, da napolnijo svoj žep, in se norčujejo iz njegovih idej. Jaz konsta-tujem samo fakta. Kako more biti kedaj trgovina z opijem in verska propaganda faktor napredka ! Tujci, ki pribajajo v Kitaj, imajo Bamo jeden smoter — špekulacijo, in kar je najčudneje — ti špekulanti še prezirajo nas, ker jim ne zaupamo. Vsak človek, ki ni naše nerodnosti, imenuje se pri nas z občnim imenom tujec. Mi slabo razločujemo narodnosti; pa jaz trdim, da dobro ločimo dobre od zlih. Mi vemo, da so tudi tujci, ki spoštu-| jejo našo naroduost in se ne posmehujejo našim na-■ redbarn. Pred vsem jaz omenim diplomatov, ki so I he prikupili nam s svojo uljudnostjo in opravili naj- nem zboru in češkem deželnem zboru. Koliko časa že cstavl;ajo ta dva zbora, pa jih še sedaj neso ostavili Slab uspeh pasivue politiku Čebo/ je ostra-Sil vse stranke pred pasivno politiko. Nemški liberalci pa ne marajo za njo, ker dobro vedo, da ne-tnajo dosti velikih večiu za seboj in bi se te večine kmalu izprem?nile v manjšine, ko bi se volitve večkrat ponavljale in njih sedeže bi zaseli konservativni posl inci. Ko so Čehi ostavili deželni in državni zbor, ostali so sedeži pralni ; ko bi pa isto sto H i liberalci, bi se sedeži kmalu popolnili s konservativci. 27. t. m. hod'- prva seja ojperskejfa državnega zbora, v kuterej se bode oficijaluo uaznaiilo, da kralj 29. opoludne s prestolnim govorom otvori državni zbor. Potem se bode zbornica konstituirala in volila delegacijo, ki bode zborovala v oktobru. Po zasedami delegacij začne se v državnem zboru budgetna debata in takoj za njo debata o reformi gospodske zbornice. v u a a ij <* države. Onilne komisije srbske začele so svoje delo v B'lgradu in tudi v več okrajih po deželi. Turška vlada se je obrnila s posebno noto na velevhsti in je naprosila, da odpošljejo svoje od-poRlance za urejenje lastninskih pravic onih maho-medaneev, ki imajo posestva v Srbiji. Turška in srbska vlitda se že dolgo o tem pogajati, pa se nisti mogli nikakor sporazumeti. Sedaj bodo velevlasti odločile. Predvčeraj se je sešla liolanilska zbornica. To zasedanie bode zato važno, ker se bodo mu predložile nekatere spremembe ustave, ki se tičejo nasledstva. AngrJeška vlada je sklenila na prošnjo generala Wnlseley.i pomnožiti angleško vojsko v Egiptu za 3000 mož. Poročila raznih listov, da se v Parizu snide oktobra meseca nova egiptovska konferenca se ne potrjujejo. Na to se sedaj v diplomatičnih krogih niti mislilo ni. Pridno se bode kaj dalje sklepalo, treba je počakuti uspeha misije angleškega nadkomisarju Northhrooka in sudanske ekspedicije. Pozneje se bode egiptovsko vprašanje pač reševalo po evropskih oblasteh, ker so vsn teh mislij, da je Evropa kompetentna definitivno sklepati o egiptov-Bkih zadevah Kako se bode to vršilo, se li skliče zopet konferenca, ali se bode pa samo dopisovalo mej velevlastmi, to še ni določeno. Dopisi. Iz Zagreba 16. septembra. [Izviren dopis.] Danes pričele so se volitve v hrvatski sabor; do druge uie popoludne je znanih 10 volitev, in sicer je voljen : v Varaždinskih toplicah član stranke prava župnik Sini>'k proti magjaronu kanoniku Vučetiču in neodvisnjaku kanoniku dr. Račkemu, v Koprivnici dr. David Starčevič proti vladnemu kandidatu dr. Štefanu Spevcu, katera dva kotara sta do zdaj bila zastopana po vladinej stranki. V Knževcih izvoljeu je prejšnji zastopuik od neodvisne stranke dr. Fr. Murko vir. Vladini kandidutje izvoljeni so: dr. Marko Lončarje" v Slatini, urednik „Narodnih Novin" Miloš Zec (Srb) v Pakracu, Svetozar Kušević (Srb) v Vukovaru, Gjuro Dedovič v Novskej, Čiro Milekič (Srb) v Mitrovici, odv. Nikola Cmkvieb v Gjurgjevci, baron Jovan Živković (Srb) v Zemuuu. Glavna bitka bode jutri. V Zagrebu sta se zjedinili obe opoziciji, pa si stojita nasproti v I. kotaru odv. Nikola Krestić in umirovljeni vel. župan Drag. Pogledić, v II. kotaru odv. dr. Lavoslav Šram in dr. David Starčevič, v III. kotaru kanonik Fr. Gašparič in dr. Anton Starčevič. V III. kotaru, katerega je do zdaj zastopal bivši ban grof Lad. Pe-jačevič, ima dr. Anton Starčevič mnogo nade, da bode izpodrinil vladinega kanonika Gašpariča. Čudno je razmerje v I. izbornem kotaru. Pod Rauchom je bil Pogledić predstojnik vladnega odela za bogoštovje in nastavo, tedaj magjaron, a Krestić je bil narodnjak, zdaj je Krestić vladni kandidat, torej magjaron, a Pogledić je neodvisen narodnjak, in tako je prišlo, da tisti činovniki, ki pred nekolikimi leti neso smeli glasovati za Krestiča, zdaj morajo glasovati zanj. Dr. Dereučin, bivši predstojnik pravosodja, kandidira v Djakovem kot kandidat neodvisne stranke. Mej tem, ko ga tamo spremljata dva žandarja po VBeh njegovih potih kot opozicijonalnega kandidata, je ban grof Khuen Hedervarv reproduciral tisto naredbo, katero je koncipiral dr. Dereučin pred tremi leti ter jo je ban grof Pejačevič razposlal bil sod-Btvenim uradnikom prigodom poslednjih volitev leta 1881. To vse je moči razumeti, če se pomisli, da boj mej strankami na Hrvatskem je boj državno pravni, a ne boj za narodnost, kakor ga bijemo Slovenci. Če smatramo Slovenci neodvisno stranko na Hrvatskem za najboljšo svojo prijateljico, ne smemo misliti, da so nam sovražniki vladini pristaši ali pa članovi stranke prava. — naposled ker so ipak vsi — Hrvatje, in to je glavna stvar. Iz Vipave 14. sept. [Isv, dop.J (Konec.) Iz Ljubljane. — V jutro hudo deževalo, na lepo vreme ni bilo misliti, zato se je „Sokol" v Ljubljano vrnil, pošilja Vam deputae jo in v duhu vsem prisrčen pozdrav! Valentinčič. IzRudolfovega. —Dvajsetletnico praznujoče srčno pozdravljata in jim kličeta: Slava! Dr. Pozni k, dr. Ferjančič. Iz Idrije. — Zbranim Sokolašem in vsem udeležencem dvajsetletnice Čitalnce gromoviti: na zdar! Brega r, Rejec, Skraba. Iz Ljubljane. — Ker je celo noč deževalo, ni odšlo naše društvo k Vašej slavnosti in Vam tem potom kliče srčni: Na zdravje! Odbor „Sokola". Iz Ljubljane. — Zelo obžalujemo, da se zaradi neugoduega vremena ne moremo udeležiti z zastavo. Čestitamo Vam tem potom k denašnji Blav-uoBti. Dvajset let £e hrabro stoji Vaša Čitalnica, naj ta zvezda miglja še mnogo let na narodnem ob nebji, naj širi omiko iu narodnost po krasni Vipavski dolini, naj krepko napreduje. Zakličemo: živeli vsi udje njeni, živeli vsi pri slavnosti navzočni 1 Na zdravje! Ljubljanski „Sokolu. Iz Gorice. — Pozdrav zbranim rojakom. Vipavska Čitalnica živela mnogo let! „Gori 3 ko podporno društvo". Iz Trsta. — Vsem udeležencem današnje slavnost presrčeu : Na zdar ! Dr a šil, tajnik „Sokol&tt. Iz Postoj ine. — Da je Vipavec na duhu razvit, to je tvoja zasluga. Slava Tebi in Tvojim čestilcem! Dr. Rudolf Globočnik, dr. Vladimir Globočnik, Ivan Lavrenčič, kaplan. Iz Slovenj grade a. — Živela Vipavska Čitalnica, naj še mnogo let vrlo napreduje! Jože Barle, pravoslovec. Iz Gorice. — Živela Vipavska Čitalnica itd. Profesorja Ber... inČeb.. Iz Slovenj grade a. — Slava Vipavski Čitalnici itd. Jože Barle, senior. Dospelo jo še muogo, mnogo pozdravov, za katere se tukaj vsem presrčno odbor in celo društvo zahvaljuje. Po splošnem obedu je strel topičev naznanil, da je delavsko društvo Ii Ajdovščine dospelo. Hitro se vsa zbrana društva s Tržaškim Sokolom, z zastavami naproti podajo, in Ajilovsko delavsko društvo, broječe nad 50 udov, in z društveno zastavo, presrčno pozdravijo, na kar je g. Makovec krepko odzdravil. Živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja, vsa društva in spremljavci vrnejo se potem v čitalnične prostore. Tukaj sa je razveseljevalo, mnogi pa bo se udeležili jevne tombole kmetijske družbe. Že ob 7. uri zvečer ja bila čitalnična dvorana občiustva prenapolnjena tako, da mnogo ljudij ni dobilo več ustopa. Čitalnični tajnik g. Zamik pozdravi navzočne, in na to zapojo čitalnični in došli pevci v koru pod izvrstnim vodstvom g Marcine iz Gorice. Petje je bilo tako ubrano, pravilno in popolno, da ga tudi izvedenci neso mogli prehvaliti. Občudovali smo posebno g. Ditriha tenor in sploh čiBte glase vseh pevcev. Mej petjem se je predstavljala igra „Euo uro doktor". Kar se tiče te predstave, moramo reči, da so sodelovale samo vajene izvrstne moči, odlikovali so se gospodičini Kobalovi in Deklevovi, kakor tudi gg. Silvester, Tonioli, Ko s ta n-jevec iu vsi drugi na posebno zadovoljnost občinstva, in le jeden glas se je čul, da bi jih v kratkem zopet na odru videl1. Po igri oglasil se je zopet izvrstni pevski zbor, ki je moral vsi ml neprestanega ploska vse točke ponavljati. Na to nastopi g. Rohrmann, pristav na Slapski šoli in razloži pomen današnje svečanosti, se spominja ustanoviteljev Čitalnice, njeuih čestil-cev in sploh zgodovine tega društva. Njegov jedrnati govor je zbrano občinstvo z največjo pozornostjo poslušalo, in občno mnenje je bilo, da je bil govor posebno umesten iu izborno sestavljen. Po govoru zapoje zbor, po petji pa nastopi g. Silvester, ter predstavlja kot šaljiv prizor, piskro-vezca, prepevajo primerne peaui. Ta uloga se mu je jako dobro posrečila. Ko se pevski zbor še je 1- nkrat oglasi, je bila veselica končana in pričel se je ples, ki je do belega dne trajal. Vsem društvom in gostom Čitalnice, kakor tudi vsem tistim, ki so se Čitalnice telegrafičnim ali pismenim potom v ta dan spomiujali, izreče odbor presčno zahvalo in srčen „Na zdar!" Domače stvari. — (Iz Ptuja) se nam piše v 16. dan t. m.: Kljubu vsem že izdanim ministarskim naredbam se mnogo slovenskih ulog rešuje de vedno nemški, a ne samo v našem mestu, tudi pri sodišči v Ormoži je tako. Treba bode zopet potrkati na višjem mestu. — (Iz Trsta) poroča prijatelj našemu listu o imenovanji visokočastitega g. Mihaela Debeljaka kanonikom pri stolnici Sv. Justa. Novoimenovanec je rodom Tižičan z Gorenjskega, zvest sin svojemu narodu, ki neprestano podpira razvitek Slovenstva. Premnogo zaslug si je pridobil pri šolstvu in dušnem pastirstvu zadnja leta tudi kot poverjenik Družbe Sv. Mohorja. Res uzoren dubovuik in dosleden mož, ki dela brez hrupa in častihlepnosti za vero in narod! Bog daj 69 letnemu starčku mnogo let uživati bodočo mirnejše življenje. Mi Slovenci Tržaški mu posebno častitamo! — (Na gimnazijo Ljubljansko) prišlo je letos več dijakov s Štajerskega. To je dobro znamenje. Le tako naprej. — (V Ljubljansko realko) upisanih je 247 učencev. V razredu I. a jih je 40, v I. b 56. V 5. razredu jih je samo 10, v 7. razredu pa samo 6, mej temi 5 Slovencev. — (Gospod Šuklje in kranjski učitelji.) Piše nam naroden učitelj: nZelo je razširjeno mnenje, da mi narodni učitelji na Kranjskem simpatizujemo z gosp. Šukljejem, oziroma z njegovim političnim evangelijem. Tudi dokazovati sem že čul to mnenje. Dokazovanje to pa si je vzelo za načelno misel trditev, da učitelji le preradi svoje politično prepričanje damo omajati in izpodbiti od kruhoborstva svojega. Ker je g. Šuklje član c. kr. šolskega sveta, ker je bil lani pred volitvijo proglašen kot kandidat iz učiteljskega stanu in je tore sedaj nominelen zastopnik tega stanu v deželnem /boru, ker je vrhu tega mož sam zelo polnousten za učiteljsko blaginjo in ker ga konečno hudobni svet že sedaj hoče videti na Pirkerjevem mestu: zato je vse dobro, kar ima kranjski učitelj pričakovati v tej dolini solz, zavisno od dobre volje g. Šukljeja, in naše učiteljsko kruhoborstvo mora gledati, da vsemogočnemu ne pride noben oblaček na učeno čelo in da imamo veliko zaslug pridobljenih, predno potrkamo na vrata njegova! Tako se tu pa tam misli in sklepa, ne pomislivši, da se uam tako velika krivica godi. Kukavic je v vsakem stanu, a dejanja kukavic ne smejo se podtikati celi skupini. Vsako politično vreme izkazi nekoliko značajev, za naš slučaj pa vrhu tega pride še pičla služba, ki učitelja nagiba, hoditi za Šukljejem in pob'rati — obetano mano. Prav znatiželjan sem torej bil, v koliki meri je opravičena hitra sodba o šukljevanji mej mojimi kolegi, koliko izmej njih čuti potrebo, goreti za novega voditelja narodnih Kranjcev. Tej moji znatiželjnosti pomagal je ustreči sam g. Šuklje. Prošlega tedna zborovalo je „Sloveis 4h 17 60 51 60 bO dne 17. septembra 1.1. (Izvir.'o toiegratično poročile.i 1'apirua ren *...*. ..... I ebma renta ... ..... Zlata ron ... . . . . . 5° u marčna reuta......... Akcije narodne bank*) . ..... Kreditne akcije...... . . bon d on . ..... . . Srebro............ Napot. . .......... C. kr. cekini . ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne arečke iz 1. 1854 250 gld. Državne arečke iz 1. 1864. 100 gld. l°/o avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0...... 80 Riđ 80 kr. 81 85 * 104 80 95 85 H49 _ — t. 298 ■ 80 n 121 • 70 * — — a K8 » r> „ 78 9 r»9 65 124 ■ 25 _ 170 | 75 104 80 t 122 80 92 it 75 » 88 • 85 105 ■ — » 115 — 120 n 75 » 108 60 n 106 n 50 i* 176 50 n 18 75 « 104 n 75 211 * — „ papirna renta 5*/,,..... 5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,<>/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prb>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-druit. vel j. 170 gld. a. v. lj • li i. "V Gloclu.llJ&Ulli ulicrtli. Is Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parni ki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah i.i z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „O-eriMLarLia", 4200 ton, 6. oktobra. „East ^n-g-lia.", 3200 „ okolu 25. „ Kajuta za potnike 200 gol«l. — Vmesni krov 60 gold. Potniki uaj se obrnejo na (552—11) j". TERKTTILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrno naj ae na r.uiiliuuo d' Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trstu. "-s o — 53 §< od. g" 09 QQQQQQQQl~BtanovlJeno 17677"lQQgQQQQQQ Sesalke Svetinja za napredek Dunaj 1873. Svetinja za zasluge Dunaj 1873. Onajboljše konstrukcijo za različne namene: za piviime, tovarne, rudnike, vodnjake in vodovode; potem sesalke in priprave za rabo v kleti; o pristne angleške cevi iz litega železa; konopljine in gumaste vodovodne cevi; kovinsko blago vsake vrste, prehodne, odtočne, privatne, glavne, vijačne in zračne zaklop-niee (ventil.*), vsakovrstna pripravu za združenje in podaljšanje vodnih r.vij, kopalne priprave, parni kotli, varnostne priprave, priprave za muzo Q i. t. d. i. t. d.: pritiskalne in samokipeče pipe in (813—;)) kovinski in medni liv po kalupih 0% priporoča po miini/jUi cviihIi i *»gotoylloin lavratne Izdelave O ALBERT! SAMASg-A, O c, kr. dvorni zvonar, tovarnar in izdelovalec gasilnega orodja v Ijfiilfljanl. 8 Častna diploma O I Gradec 18SO. I*odr«l»iiejl eeiiiluik u ■ zahtevan je /iisiiMij iu franko. Častna aiploma Trst IKS2. ledatelj in odgovora; urednik: Iva u Železnikar. 0000000000lil jodIik0?anj0 IOOOOOOOCO Lastnina in tisk „Nuroone Ti&karne". 694353 EQ