5. Številka. D LJubljani, v ponedeljek. J. Januarja 1901 XL leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za nilii OfJFOfcO dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Irjnbljano s pošiljanjem naf.dom za vse leto 24 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje d rele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanil* se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Uredništva telefon it 34. Balkanska pisma. (Srbsko-bolgarski odnošaji — Narodna skupština. — Macedonska literatura ) Bel grad, *5. januarja. ( - nt) V Sofiji so začeli prihajati k pameti in danes bolgarsko časopisje ne govori o znanem reku Ljubena Karavelova, da more iti Bolgarska v Makedonijo samo čez Srbijo. Srbi, oziroma kralj Milan in njegova okolica so 1. 1885. podcenjevali Bolgarsko in doživeli so Slivnico, ker niso hoteli mobilizirati cele vojske, nego so začeli z vojno s trdim prepričanjem, da premagajo vso bolgartko oboroženo moč z nekaterimi brigadami — pa še tem brigadam niso dali dovolj municije. Približno enako so sedaj mislili Bolgari o Srbiji in v Soliji se je nekaj časa mislilo, da ne bi bilo slabo, ko bi bolgarska vojska prestopila srbsko mejo in marširala proti Belgradu, in ko bi bila Srbja popolnoma premagana, potem bi imela Bolgarska popolnoma proste roke v Makedoniji, kjer Grška ni tako nevarna konku-rentinja kot Srbija. V tfj smeri je pisala večina bolgarskega časopisja, in oni, ki ne znajo in ne morejo mnogo misliti, so smatrali, da je vojska neizogibna! Ta bojazen je bila smešna in popolnoma neutemeljena, ker, naj postanejo odnošaji med Srbijo in Bolgarsko Še tako napeti, oborožen konflikt med obema jugoslov. državama je takorekoČ enkrat za vselej absolutno izključen! Med Srbijo in Bolgarsko lahko nastanejo kake diference, ali srbski in bolgarski državniki bodo imeli vedno toliko zdrave pameti, da teh diferenc ne bodo odstranjevali s puškami in bajoneti, ker ako bi jim take reči tudi na pamet prihajale, bi pokazali, da so zreli — za norišnico ... In to je vendar nemogoče, da bi prišli v kaki državi na krmilo kandidati za norišnico . . . Na makedonsko vprašanje je začela Evropa gledati malo drugače, Jffesetna priloga: „Slovenski Tehnik". Poiamezne številke po 10 h. Upravntttva telefon št 85. kakor je gledala do sedaj. Izjava italijanskega ministra zunanjih zadev, Tittonija, Članek v pariškem nLe Tempsu, ki je organ francoskega ministra zunanjih zadev in neke londonske izjave dokazujejo, da so te tri liberalne evropske velesile naklonjene taki sanaciji makedonskega vprašanja, da se da trem vilajetom (Kosovski, solunski in bitoljski) neke vrste avtonomija in da se pri tem vpošteva princip narodnosti — In tega se Bolgari bojijo, a to je tudi vzrok njihovemu vpitju na Srbijo! Znana je stvar, da se je še pred 2—3 leti mislilo v Evropi, da je macedonsko vprašanje čisto bolgarska nacijonalna zadeva in še-le v novejšem času se je začelo gledati na Makedonijo malo pravilnejše, in rezultat tega preobrata v mišljenju Evrope je ideja avtonomiziranja Makedonije na ta način, da se vpošteva princip narodnosti, ker to bi bila najpravilnejša in najpoštenejša sanacija macedonskega vprašanja. Bolgari se s to idejo ne morejo spoprijazniti zato, ker oni enostavno ne pripo-znavajo, da bi v Makedoniji razen Bolgarov bilo še kakih drugih narodov, četudi to njihovo megalomansko trditev vsakega dne eklatantno de-mentirajo dogodki v Stari Srbiji in Makedoniji. Posebno Bolgare jezi, da Evropa proti njihovi volji priznava Srbe v Makedoniji in zato se danes dobri odnošaji med Srbijo in Bolgarsko niti zamisliti ne dajo, ali tudi oborožen konflikt je popolnoma izključen. Makedonija je vrgla Srbijo v naročje liberalnih evropskih velesil, ki niso direktno zainteresovane na Balkanu in Makedonija je vrgla tudi Bolgarsko v naročje Rusije, Avstro-Ogrske in Nemčije — druga grupa evropskih velesil — katerim ni stalo do tega. da se makedonsko vprašanje reši pošteno, v korist balkanskim narodom, nego zasledujejo tam svoje sebične namene. Rusija, Avstro - Ogrska in Nemčija delujejo z vso močjo na tem, da ostane v Makedoniji status quo in miirzstežki program ni nič druga kot pesek v oči balkanskim narodom in Evropi, ker koristi od nepopolnih, površnih, ali bolje rečeno nikakih reform, makedonsko prebivalstvo nima nobenih. Ali status quo je danes, ko Želijo liberalne evropske velesile pravično rešiti makedonsko vprašanje, oziroma postaviti nov princip in prvo etapo sanaciji tega vprašanja, Bolgarom konvenira in v svoji zaslepljenosti pomagajo sedaj balkanski politiki onih držav, ki balkanskim narodom ne želijo dobrega vsled česar so Bolgari še pred nedavnim silno vp li na nje. Ta preobrat v bolgarski politiki najjasnejše dokazuje, da stvar, za katero se bojujejo, ni pravična! Govori se, da odstopi bolgarski poslanik v Belgradu, g. D. Rizov, ki je vnet zagovornik srbsko-bolgarskega sporazuma in noče ostati na tem mestu sedaj, ko je nastal tak preobrat v bolgarski zunanji politiki. Ako se to zgodi, potem se niti srbski poslanik v Sofiji g. S. Simić, ki je bolan in se nahaja sedaj v Švici, ne povrne več v Sofijo, kamor je bil svoje-časno poslan zato, da dela na sporazumu. Ako se to zgodi, potem se vrnemo v čase pred 11. junijem 1903. L, s katerim dnevom se je začela na Balkanu nova epoha, doba sporazumnega dela Srbije in Bolgar ~ ske. Odnošaji med Srbijo in Bolgarsko bili bi potem približno taki, kakor so odnošaji med — recimo Rusijo in Anglijo: normalni sicer, ali presrčni ne . . . Morebiti do tega ne pride. Bolgari so začeli trezneje misliti in upati je, da se streznijo popolnoma. Narodna skupština ima božične počitnice. Tukaj imamo namreč božič še-le v nedeljo, ker se poslužujemo še vedno starega koledarja. Ko se skupština zopet sestane (23. t. m.',, pride na vrsto proračun za 1. 1907. LISTEK. Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Šla sta v kuhinjo in molče po-užila jako skromno večerjo, ki jo je bil pripravil Tomo. Tujec je med jedjo neprestano opazoval Kržana in to z neko posebno dobrohotnostjo, kar je Tomu jako ugajalo ter vzbujalo v njegovem srcu sladko upanje, da se morda še enkrat odpre tujčeva mošnja in da morda zdrkne v Tomovo roko še en tolar. Tej tihoti je napravil konec močan strel, kateremu je kmalu sledil drugi. — Ali je treščilo ... je vprašal Kržan, ko je zadonel prvi strel. — Ne, to je strel iz topa, je za-klical tujec, ko je zadonel drugi utrel. Ladja je t nevarnosti in kliče na pomoč. Kržan je bil v tem že ogrnil svoj plašč. — Idimo . . . — Kaj pa hočete v tem viharju? je vprašal Tomo. ne da bi se pre- maknil od ognjišča. Kdor gre ob takem vremenu iz hiše, gre v gotovo smrt. — Ce te je strah, ostani doma, je nejevoljno zakričal Kržan. — Mene ni nikdar strah, je odgovoril Tomo hladnokrvno in stegnil noge. — Strah te je, da, in strahopetec si. Strah te je iti na morje, Še bolj pa te je strah dolgega Jurja. Tomo je bil užaljen v dno svoje duše. Srdito je planil pokonci, prav kakor bi se hotel zapoditi v svojega gospodarja. — Mene naj bo strah dolgega Jurja, je kričal. Kdo pa je bil tisti, ki je Jurju na Veliki petek z enim udarcem izbil štiri zobe. Jaz sem bil tisti junak. In da bodete videli, kako malo se bojim Jurja, poj dem z vami. Te hitre premembe v Tomovem mišljenju ni provzročilo samo Krža-novo očitanje, da se Tomo boji dolgega Jurja. Tomo se je bil namreč naenkrat spomnil, da je ta večer prosil Mater božjo, naj mu preskrbi priliko, da polomi dolgemu Jurju vse kosti in zazdelo se mu je, da ima mnogo upanja, doseči s pomočjo plemiča Kržana in lastnika dolgega svetlega samokresa ta svoj smoter. — Prosim vas, plemeniti gospod, se je oglasil zdaj kupčevalec s konji, dovolite mi, da se vam pridružim. Andrej plemič Kržan je hipoma pozabil na svojo nevoljo do tujca. Rekel si je, da Človek, ki gre prostovoljno v veliko nevarnost, mora biti plemenitega srca. Segel je tujca v roko in odprl vrata. — Hitimo ! Vsak tr eno te k je dragocen, da rešimo, kar se da še rešiti. In odhiteli so vsi trije po griču in skozi vihar na morsko obrežje. III. Kapitan na barki stoji In se žalostno drži . . . O Marija sedem žalosti, Pomagaj nam v nevarnosti. Narodna. Vihar je divjal s strahovito silo. Po nebu so se podili temni oblaki, iz katerih so švigale strele druga za drugo. Burja je buČala in v svitu bliskov se je videlo, kako visoko je morje metalo peneče se valove. Bila je noč groze, a vendar je bilo na obrežju zbranega mnogo ljudstva, zlasti moških ki so bili oboroženi s sekirami in z železnimi palicami in so nestrpno čakali, če jim Opozicija je rekla poslancem iz veČine, da nosije narodu za božič dolg o i 95 milijonov, a ti so odgovorili, da prinašajo narodu železnice. Službeno se dementirajo glasovi o rekonstrukciji kabineta, ali ta vseeno predstoji. Govori se, da odstopijo ministri : vojne, pravosodja in javnih del. Ne vem, ako so vse te govorice popolnoma osnovane, ali to je gotovo, da odstopi pravosodni minister dr. Milenko Vesnič, ki se vrne v svojstvu srbskega poslanika v Pariz, odkoder je prišel spomladi, a da ni izročil predsedniku republike odpoklica in pisem, vsled česar se je že takrat vedelo, da ostane v kabinetu samo nekaj časa. a potem se zopet vrne v Pariz. Z neko gotovostjo bi se lahko trdilo tudi to, da odstopi vojni minister, general Radomir Putnik, ki ni ravno posebno zaljubljen v svoj ministrski fotelj, nego si želi miru in počitka. Ko se narodna skupština ponovno sestane, bo kabinet gotovo vsaj deloma že rekonstruiran . a * Balkanski narodi so preplavili Evropo z različnimi brošurami o makedonskem vprašanju. Ko bi Človek zbral vse te brošure, imel bi lepo biblioteko — samo da ta biblioteka ne bi bila posebno dobra, ker vse te brošure skupaj niso vredne enega franka! Teh dni sta izšli druga za drugo dve brošuri : Draganov, La Macedoine et les Reformes in Ramon, L'agita-tion bulgare en Turquie. Obe brošuri sta izšli v Parizu, obe na francoskem jeziku in obe se pečate z makedonskim vprašanjem in razlika med tema dvema brošurama sestoji samo v tem, da je prvo naroČila bolgarska, a drugo turška vlada, kar se vidi najbolje iz tega, da vsakdo, kdor le hoče, dobi eno in drugo brošuro — zastonj. Draganovljeva brošura ni posebno interesantna, ker premleva stare, znane reči na znan način in v znan smeri. Glavna ost brošure je namenjena — ker radi tega je bila tudi tiskana — proti Srbom in njihovi akciji v Stari Srbiji in Makedoniji. Nič nenavadnega! Romanova brošura je polna številk in vidi se na prvi pogled, da je sestavljena v turškem ministrstvu zunanjih zadev, tudi drugače je sestavljena popolnoma na način diplo-matičnih publikacij. V njej je natisnjeno nekoliko pisem, naslovljenih na bolgarske voditelje čet in nekoliko pisem teh voditeljev ministrstvu (bolgarskemu) zunanjih zadev, kar dokazuje, da vodi celo ČetniŠko akcijo v Makedoniji — bolgarska vlada. Ta pisma so turške oblasti vjele in turška vlada jih je potem publicirala, da s tem dokaže, da niso resnične trditve bolgarske vlade, da ona nima z delovanjem čet ničesar skupnega. Svet vse te brošure sprejema zelo skeptično — s polno pravico, ker objektivna ni nobena. Iz delegacij. Budimpešta, 6. januarja. Pododsek proračunskega odseka v avstrijski delegaciji je sprejel resolucijo, v kateri se vojnemu ministrstvu naroča, naj določi novo pogodbo glede zalaganja armade po načelih reciprocitete z Ogrsko. Odgovor vojnega ministra na resolucijo se ni vzel na znanje. Včeraj popoldne je bila plenarna seja avstrijske delegacije. Nadaljevala se je debata o vojnem proračunu. Del. Ro-manezukse je pritoževal o zatiranju Malorusov v Galiciji ter dokazoval, da se Poljakom na Pruskem glede parlamentarnega zastopstva, uprave in justice bolje godi, kakor Malorusom v Galiciji. — Del. dr. Lecher je zahteval odpravo delegacij. — Del. Glabinski je zahteval, naj se da avstrijskim narodom Čim večja avtonomija, ne da bi se s tem kršila enotnost države* vrže morje kak plen na breg. V votlini, izdolbeni v skalo, je gorel ogenj, in ženske, ki so bile zbrane tamkaj, SO skrbno pazile, da je bil plamen vedno velik in svetel, tako, da ga je bilo videti že daleč z morja. Ta plamen naj bi morebitne ponesrečence zvabil na breg in v gotovo smrt. Andrej Kržan in njegova spremljevalca so sicer skrivali svoje obraze v plaščih in se ogibali ljudi, a vendar so si ženske kmalu pripovedovale, da je valpet kneza Turjaškega na obrežju in da hoče ljudstvu vzeti, kar mu morda podari morje. Od žensk so to zvedeli moški in kmalu so videli Andrej Kržan in njegova pomočnika, da se ne morejo več svobodno gibati. Moški so jih bili obsto-pili v večjem kolobarju in se niso več razmaknili. Andrej je sodil, da je najpametneje, če tega ne zapazi. Ker ni mogel po cesti nikamor iti, se je obrnil k morju in začel pripravljati svojo jadrenico za odhod. Komaj so to zapazili ljudje, so ga obstopili še tesneje. Najpogumnejši so celo začeli prijemati verigo, s katero je bila ladja priklenjena ob skalo, in polglasno mrmranje teh ljudi je kazalo Andreju, da ne sme več molčati. Vzel je izza pasa samokres in mirno ukazal ljudem, naj izpuste verigo. — Naveličal sem se vašega nadlegovanja. Ce imate proti meni kake namene, vam svetujem, da si stvar še enkrat premislite. Poznate me dovolj, da izpolnim do pičice, kar obljubim. Povem vam torej, da ustrelim na mestu vsakega, kdor se dotakne mene, mojih spremljevalcev ali moje jadrenioe. Ljudje so res odstopili nekaj korakov, kajti Andrej Kržan je govoril tako odločno, da niso niti najmanj dvomili o resnosti njegove grožnje. Morda bi se bili počasi razgubili, da se ni iz ozadja zaslišal jezen klic. — Strahopetci! Kaj ne pojmite, da vam hoče knežji valpet vzeti, kar Vam je namenilo morje? Branite vsaj svojo starodavno navado. — To je dolgi Juri, je zašepetal Tomo svojemu gospodarju na uho. Kar ustrelite ga, gospod, sicer se zgodi nesreča. Kržan je pač hotel odgovoriti dolgemu Jurju, a dva strela iz topa, ki sta zadonela z morja, sta mu vzbudila misel, da je bolje, če zdaj kaj stori, in da ni čas primeren za besedovanje. (Dalje prih.) / — Del. grof Schonbom je zagovarjal delegacije. Odločno se je izrekel proti izločitvi Dalmacije, Češ, da bi imeli potem cesarstvo, kakršno je bilo v najhujših Napoleonovih časih. —- Vojni minister Sohonaioh je zagovarjal koncesije, ki so se dovolile Madžarom, češ, da so to le jezikovne naredbe, a Ogrska ima zakonito zajamčeni državni jezik. Zagovarjal je svoje nazore, naj se v generalnem štabu uče Častniki tudi madžarsko, a službeni jezik v armadi mora ostati nemški. Tudi pri honvedu ne more nihče postati štabni častnik, ki ne zna nemško. Napovedal je zakon, s katerim se" »uredi preskrbo vanje častnikov in vojaških uradnikov, tako, da dobe že po 10 letih 40° „ penzije. Minimalna pokojnina se zviša. Tudi se misli na popolno penzijo že po *>5. službenih letih. Končno namerava vojna uprava zvišati pokojnine moštvu. Za vse te potrebščine bo treba milijona kron. V novem zakonu je skrb-Ijeno tudi za zboljšanje pokojnine gažistom, ki so bili upokojeni pred letom 1900, za kar bo treba zopet 2 milijona. Potem se je po kratki debati sprejel tako vojni proračun, kakor tudi proračun vojne moroar-nice. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Budimpešta, januarja. V plenarni seji ogrske delegacije so se sprejeli proračuni skupnega finančnega ministrstva, vrhovnega računskega dvora in za Bosno in Hercegovino. — Ogrska delegacija bo imela samo še eno sejo, ko dobi nuncije avstrijske delegacije. Parlamentarni položaj. Dunaj, 6. januarja. Prihodnja seja gosposke zbornice bo v petek 11. t. m. Na dnevnem redu je za sedaj le drugo branje o novem obrtnem zakonu, vendar bo razpravljala tudi o temeljnem zakonu k volilni reformi, ako bo poslanska zbornica do tedaj rešila nu-merus clausus. Konflikt med irbskim kraljem in ministrskim predsednikom. Belgrad. 6. januarja. Med kraljem Petrom in ministrskim predsednikom Pašićem je nastal konflikt, ker je obljubil Pašić, da bo v proračun postavil za prestolonaslednika 360.000 frankov apanaže, sedaj pa Pašić tega noče storiti, češ, da se je bati v skupščini viharjev, ako bi se govorilo o prestolonasledniku.. „Štampa" poroča, da je že izdelan novi dvorni in hišni zakon za dinastijo Karagjor-gjević ter stopi kmalu v veljavo, člani kraljeve rodbine se razdele v dva razreda; v prvem so taki Člani, ki imajo pravico do prestola, in sicer kralj Peter, prestolonaslednik, prin« Aleksander, kraljev brat princ Arzen in njegcv sin Pavel; v drugi razred prideta kraljeva nečaka, princa Božidar in Aleksej. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 6. januarja. Pri inventuri v verzeljskem semenišču je našel prefekt 250 000 frankov v državnih rentah in obligacijah. Ker duhovščina ni hotela podati izjave za ustanovitev verske občine, se ta denar porabi za dobrodelne zavode. Škof v Montiersu,Lacroix, je ustanovil družbo sv. Sigismunda za podpiranje duhovnikov ter naznanil ustanovitev v Rim, toda Vatikan ni ustanovitve odobril. Boj v Maroku. Pariz, 6. januarja. Vojni minister Gebbas je naskočil Zinat, kjer se je utaboril Raizuli. Ker pa so Rai-zulijevi ljudje krepko odgovarjali z boljšimi puškami, so se sultanove čete umaknile da jih niso mogle več zadeti krogle iz trdnjave. Nato je dal vojni minister streljati iz topov, kar je vstaše kmalu preplašilo, da so umolknili. Ko so se potem sultanove čete približale trdnjavi, že ni bilo Raizulija več v njej. temuč je med obstreljavanjem pobegnil v gore. Njegove izgube niso znane. Sultanovih vojakov je padlo sedem. IVI. redni občni zbor slovenske^ trt društvo „Merkur44. j Včeraj dopoldne se je vršil v društvenih prostorih »Narodnega doma" VI. redni občni zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" ob obilni I udeležbi. I. podpredsednik g. Lilleg je namesto bolnega predsednika g. ces. svetnika Ivana M u r n i k a pozdravil navzoče z iskrenimi besedami, proglasil sklepčnost, pozdravil oblastvenega zastopnika g. komisarja Robido, pozdravil zastopnika trg. in obrtnega društva iz Gorice, gospoda Medveda ter zastopnika „ Merkurja" iz Celja, g. Jagodica. Spomnil se je v preteklem letu umrlih članov. V I znak sožalja so se navzoči vzdignili I s sedežev. O delovanju društva v preteklem letu je poročal tajnik g. Golob, i Preteklo leto je za trgovstvo in sploh narodno gospodarstvo v Avstriji velikega pomena, kajti trgovstvo je v tem letu doseglo lepe uspehe, za katere se je borilo desetletja. Dobili smo namreč nov Čekovni zakon, novo carinsko tarifo, zakon o družbah z omejenim poroštvom, penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev, kakor se kaže, se v kratkem dobi tudi zakon o dokazu usposobljenosti. Vse to je velikanskega pomena za trgovstvo. Odbor je imel preteklo leto 13 I sej. Ker se društveni predsednik, g. cesarski svetnik Ivan Murnik ni mogel vsled bolezni udeleževati od-borovih sej, je te vodil I. podpredsednik g. Lilleg oziroma II podpredsednik g. Kessler. Odbor je izvolil iz svoje srede in iz vrste Člauov sledečih 7 odsekov: gospodarski, hra-nilnični, pevski, posredovalni, redakcijski, učni in veselični odsek. Vsi odseki so zborovali. Posebno obilno posla so imeli posredovalni, redakcijski in veselični odsek. Posredovalnemu odseku je posvetil vso pozornost odbornik g. Volk. Odkar je ta prevzel posredovalnico, je vrlo napredovala. Prijav od strani trgovcev je došlo lani 136, od trgovskih uslužbencev pa 162. Ekspedicij je imela posredovalnica 1037, uspehi so bili 104. Dohodkov je bilo 240 K 42 vin., stroški za poštnino so znašali 73 K 78 vin. Posredovalnica je postala za društvo velikega pomena. Največjo in najvažnejšo nalogo vseh ocLekov je imel redakcijski odsek. V delokrog tega odseka je spadal list in koledar, kakor tudi z učnim odsekom spojeno izdajanje knjig, predavanja in učni tečaji. Vsebina lista je izborna, koledar je lepo urejen in ima aktualno vsebino. Zanj so si stekli zaslug gg. dr. M ur ni k, Podlesnik in dr. Windischer. Ta odsek seje z učnim odsekom Davil z vprašanjem o izdaji slovenske korespondence. To vprašanje bo kmalu rešeno. Društvo je otvorilo tečaj za lašČino, ki lepo uspeva. V „Mestnem domu" je priredilo predavanje inženirja g. Turka „Crtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja". Shod v Postojni je bil impozanten. Obilo dela je imel veselični odsek, ki je štel 18 članov. Priredil je 1. februarja trgovski ples, 8. julija pa veliko ljudsko veselico. Oboje je dobro uspelo. Pevski odsek je deloval pri shodu v Postojni in pri omenjeni veselici. Sodeloval je pri Ciril-Metodovi veselici 17. junija in se udeležil odkritja Vilharjevega spomenika. Odbor je rešil 492 dopisov (proti 344 leta 1905), odposlalo se je 4(J2 dopisov in rešitev ter nad 1700 tiskovin. Odbor je dajal pojasnila o raznih pravnih in drugih razmerah uslužbencev proti šefa in nasproti, preskr-bel več prestav iz tujih jezikov, poročal o kvaliteti blaga, o borznih usansah, o obrtnih pravicah, o kroš-njarstvu itd. Društvo je bilo zastopano na ustanovnem občnem zboru slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Celja. 29. aprila je izročila deputacija častno diplomo Častne*nu Članu in predsedniku društva g. ces. svetniku Iv. M u r n i k u. V Postojni se je ustanovilo po-verjeništvo društva. Poverjeništvo ima v rokah g H. Dietrioh. Društvo je poslalo na gosposko zbornico vlogo glede zavarovanja privatnih uradnikov. Društvena čitalnica ima 35 Časopisov ter knjižnico, ki se je lani pomnožila z mnogimi lepimi knjigami. Za sklad za „Trgovski dom" so osigurani stalni viri dohodkov. Trgovski koledar bo izhajal v ta namen vsako leto, gosp. Jebačin pa daje od svoje prodane kave pri 100 kg 1 K. Doslej je izplačal 250 K. 14. oktobra je bil vsled znanih intrig izreden občni zbor. Na prošnje za podpore je dobilo društvo od gremija trgovcev 400 K, od trgovske zbornico 500 K, mestni magistrat pa prošnje v tem oziru še ni rešil. Društvo je štelo koncem leta 1 častnega Člana, 2 ustanovnika, 487 I rednih in 74 podpornih Alanov. „Tr-I govski Vestnik" je imel 188 naro-| čnikov. I Taj ni ko vo porodilo se je z na-I v dušen jem sprejelo, člana, ki sta intrigirala proti društvu, gg. Zel eni k I in Zupančič se na soglasen sklep I občnega zbora izključita iz društva. Is poročila blagajnika g V1 a o h a I je posneti, da je imelo društvo leta 1906. vseh dohodkov 22 552 K 59 v., (preostanek leta 1905 je znašal 6480 K 92 vin., Članarina in naročnina 5879 K I 52 vin., dohodek vrtne veselice 5246 K 57 vin , Koledar dozdaj 1757 K 85 v), stroškov pa 7697 K 84 vin. („Trgov-ski Vestni k" 2755 K 70 vin., Koledar 1326 K 76 vin., zaklad za „Trgovski domu 7806 K 24 vin), tako da preostane 14 854 K 75 vin. Društveno premoženje se je pomnožilo za 8373 K 83 vin. Cisto društveno premoženje I znaša 3168 K 38 vin , na „Trgovski I dom" odpade 7005 K 93 vin. Na predlog g. Volka se g. bla- ! gajniku za vzorno sestavljeno poročilo izreče zahvala. Pregledniki računov »o našli vse knjige in račune v redu, zato se je predlagal absolutorij odboru. (Poročevalec g. Legat). Sprejeto. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil per acola-mationem znova izvoljen g. cesarski svetnik I^an Murnik, za I. pod predsednika g. Lilleg, za II. pa g. Schaffer. V odbor so bili izvoljeni od odbora predlagani gg., in sicer: iz vrste samostojnih trgovcev: Ivan Jebačin, Ignacij Kessler, Iv. Kostevc, Karel Meglic, Andr. Šarabon: iz vrste sotrudnikov: Fr. Berjak, Jos Drčar, Albert Gaber, Fran Jane, FranyKovač, Josip Kraigher, Josip Šel o vin, LudovikVašič, Ivan Volk, Jos. V1 a c h; iz vrste podpornih članov : Fran Golob, dr. ViktorMurnik, dr. Fran Windischer. Revizorja ste Jernej Bahovec in Le- opold Legat, predsednik razsodišča pa g. dr. Triller. Pri slučajnostih je predlagal g. Železnikar, naj bi „Merkur" ukrenil ureditev odpiranja in zapiranja trgovin tudi po deželi. G. Medved iz Gorice se je zahvalil za prejšnji pozdrav predsednikov in pozival slovenske trgovce in trgovske nastavijence, naj se uče italijanščine in naj pridejo potem v Gorico, kjer je trgovina še skoraj vsa v italijanskih rokah. G. Železnikar je nas veto val, naj bi se ustanovil fond, da bi se napravil leta 1908 na razstavo na Dunaju skupen izlet ali v oddelkih. Spotoma bi si ogledali kako tovarno. G Volk je bil za ta fond, samo g. Železnikar naj v eni prihodnjih odborovih sej razloži, kako naj se to š teden j c o pelje. G. Armič je kot odposlanec slovenskih trgovskih potnikov izjavil željo, da bi občni zbor sklenil, da bi slovenski trgovski potniki stopili v tesno zvezo z „Merkurjem" in bi bilo njih snujoče se društvo samostojen odsek „Merkurja". G. Lilleg je odgovoril, da bo odbor glede odpiranja in zapiranja trgovin po deželi storil vse mogoče, glede štedenja je Volkovega mnenja in priporoča obisk razstave. Glede želje g. Armiča je dejal, da je prezgodaj sklepati zdaj o njej, da pa se gospod Armič povabi na prihodnjo odborovo sejo. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključil zborovanje. Hflunost petnajstletnice pevskega druttua „Ljubljane". Pevsko društvo Ljubljana je praznovalo včeraj petnajstletnico svojega obstoja na povsem časten način. Slavnosti se je udeležil „Slavec", prišlo je pa nanjo tudi okoli 40 zagrebških pevcev, ki so zastopali zagrebška pevska društva, „Merkur", „Slobodo", „Kolo" in „Ciril Metodove zidarje". Taka udeležba s strani Hrvatov utrdi znova vez, ki veže nas Slovence ž njimi. Slavnost je obstojala iz slavnostnega zborovanja, banketa in slavnostnega koncerta. Slavnostno zborovanje se je vršilo dopoldne ob 10. v mali dvorani Narodnega doma. Razen omenjenih pevcev smo opazili med drugimi gospo županjo Milico Hribarjevo, g. župnika Vrhovnika, g glasbenega ravnatelja G e r b i č a itd. Slavnostno zborovanje je otvorii društveni pevski zbor, ki je zapel veličastno Jenkovo „Molitev" z iskrenim navdušenjem in čuvstvovanjem. Slavnostni govor je govoril društveni predsednik g. Rado Šturm, ki je najprej pozdravil v prisrčnih besedah vse navzoče, zlasti pa brate Hrvate nato pa razvijal zgodovino društva. Da se je „Ljubljana" ustanovila leta 1892, deloval je najbolj na to g. Jakob Zalaznik, ki se tudi ni nikdar strašil gmotnih žrtev zanjo in izdal do 1000 K v ta namen. Takoj prvi dan ustanovljenega društ/a je pristopi o 32 izvrŠujoČih Članov. Prvi predsednik je bil gosp. Jeglič. Od začetka je bilo društvo večkrat v žalostnem financijalnem položaju. Občinstvo ga ni podpiralo, ker ga ni poznalo. Ko je pa junija meseca ustanovnega leta priredilo veliko vrtno veselico pri Koslerju, se je začelo za društvo boljše življenje. Podporniki so mu pristopali in tudi v muzi kal nem oziru je nastopilo zboljšanje, zlasti odkar je bil g. Gerbič društveni pevovodja. Leta 1897 je bil razvit ob velikanski udeležbi občinstva vseh slojev društveni prapor. Zanj je nabralo prispevke z veliko vnemo naše ženstvo z gospo županjo Hribarjevo na čelu, ki je tudi kumovala društveni zastavi. Mnogo zaslug si je za društvo stekel trnovski župnik g. Vrh o vni k, ki je bil sploh vedno srčno naklonjen društvu, ki je do danes ostalo na višini, da lahko tekmuje z drugimi pevskimi društvi. Govornik je pozival navzoče pevce na edinost in bratsko ljubezen, da zašije vsem slovenskim pevcem dan sreče in da se uresničijo njih želje. Nato so nastopile št'ri belo oblečene gospodične, izmed katerih je gdč. Mi niča Lekanova v znak priznanja delovanja „Ljubljane" pripela dmštveni zastavi dragocen trak kot darilo in spomin od ljubljanskih rodoljubkinj m rodoljubov. G. Rado Šturm sejev imenu „Ljubljane zahvalil za darilo, rekoč, da ta trak ne bo dičil le društva in pevcev, ampak tudi darovalke in darovatelje. Zavest, da ima „Ljubljana" tudi prijateljice, bo navduševalo njene Člane k nadaljnemu vztrajnemu delu. Ko je nato pevski zbor zapel Gerbičevo „Zastava naša", je bil ta del slavnosti končan. Ob polu 1. je bil slovesen sprejem onih Hrvatov, ki so prišli takrat z vlakom, na kar je bil ob 1. banket v bogato okrašeni restavraciji Narodnega doma. Udeležilo se ga je okoli 80 oseb. Za stoloravnatelja je bil izvoljen g. S t u r m, kije pozdravil zlasti Hrvate ter g. Ekarja kot zastopnika koroških Slover cev. (Gromoviti živio-klici . Napil je naši lepi domovini. Saborski poslanec hrvatski gosp. Ivan Zatluka je kot zastopnik pevskega zbora zagrebškega „Mer-kurja" poudarjal vzajemnost med Slovenci in Hrvati ter napil „Ljubljani". G. R a vni h ar je govoril o potrebi združitve Slovencev in Hrvatov in prosil Hrvate, naj sporoČe doma pozdrave slovenskih pevcev. G. Ekar je govoril v imenu koroških Slovencev v onem tonu, ki preveva duhove zavednih koroških Slovencev, ki so obsojeni v kruto smrt po krivdi lastnih bratov. Govoril je v izbornem govoru o koroških razmerah in v drastičnih slikah kazal na žalosten položaj Slovencev. Pozival je na izlete na Koroško, da se v koroških bratih vzbudi narodna zavest. G. dr. Ravniharje kot podpredsednik zveze slovenskih pevskih društev delal reklamo za svojo strančico. G. Kopi t ar je v imenu „Slavca" napil hrvatskemu narodu. G. Armič je napil slovenskim Korošcem. V imenu šišenske „Čitalnice" je pozdravil „Ljubljano" g. Jan č i gaj in napil vzajemnosti in skupnosti obeh društev. Gosp. Zatluka je pozival Ekarja, naj bo vztrajen v svojem boju in nazdravil g. Dr azilu. Gosp. Dražil je napil ljubavi med Slovenci in Hrvati. Tajnik „Slobode" g. Ukovic je napil Devskeinu društvu „Ljubljaui", mestu Ljubljani in slovenskemu narodu, G. Šturm je nazdravil Slovenkam in se zahvalil gospodičnam Lekanovi, Vrenkovi in Jan-čevi, zlasti pa gospe Globelni-kovi za njih požrtvovalnost za dru-, štvo. Ker se ni oglasil noben govornik več k besedi, je zaključil g. predsednik ofioijalni del banketa, nakar se je razvila prosta zabava. Brzojavnih in pismenih pozdravov je došlo na banket 11. Banket je bil prav imenitno aranžiran, za kar gre vsa Čast g. re-stavraterju KržiŠniku. Slavnosten koncert se je vršil zvečer v veliki dvorani hotela „Union". Udeležba je bila bolj pičla. Ako bi bila vstopnina polovico manjša, bi bil gotovo izboren poset. Koncert sam na sebi je nudil izreden umetniški užitek tako v petju kakor v godbi. Navdušeno občinstvo je obsipalo pevce in igralce z bučnim ploskanjem in viharnimi klici odobravanja, da so morali skoraj vse točke ponavljati in nove dodajati. Popolna vojaška godba je pod vodstvom kapelnika g. Christopha igrala veličastno Smetanovo overturo k operi Libuša. Bizetovo fantazijo iz opere „Biseri", Dvorakov slovanski ples št. 7 in Smetanovo glasbeno sliko iz „Prodane neveste1* Te točke so pravi biseri muzike in godba jih je tudi temu primerno igrala a preciznostjo in muzkalno popolnostjo. „Mladi vojaki" so se kot dodatek morali ponoviti in skoraj vse občinstvo jih je zraven pelo. Hendlov Largo in Mascagnijev intermezzo iz opere „Ca-valleria rusticana" je svirala na harfi gdč. Kornitzer iz Zagreba. Spremljala jo je vojaška godba. Izborna igralka je dobila za svoje umetniško sviranje krasen šopek svežih cvetlic. Pevske točke sta proizvajali pevski društvi „Ljubljana" in „Sloboda" ki sta peli z velikanskim uspehom m so ju nežne roke z balkona obsipale s Šopki. Solista gg. Kovač in O u -iednik sta povsem Častno rešila svojo nalogo. Da potem občinstvo ni štedilo z aplavzom, je umevno. Po končanem sporeda se je razvil živahen ples, ki je trajal do jutra in imel vedno dovolj vljudnih plesalcev in dražestnih plesalk. Tako je „Ljubljana" proslavila svojo lfjletnico. Najlepše jo je proslavila seveda s koncertom, ki je bil vsekakor gUvna točka vse slavnosti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. januarja. — Važen sklep upravnega SOdiŠČa. V občinskem svetu v So-dražici vlada terorizem klerikalne stranke. Drobnič, Pakiž in Fajdiga se v prvi vrsti preganjajo, ker nočejo dopustiti, da bi jih večina pri volitvi starejšinstva popolnoma prezrla in ob steno pritisnila. Zategadelj se že nekaj mesecev ne more izvoliti župan v Sodražici. Klerikalna večina je pridno pri delu, tako da se Drobnič, Pakiž in Fajdiga iz večnih glob radi izostajanja od županove volitve kar izviti ne morejo. Deželni odbor je v nekem slučaju, ko je klerikalna večina naravnost silovito postopala, dotične globe odpustil in odpisal. Vsled tega gromovita pritožba klerikalne večine do upravnega sodišča. To sodišče pa je pritožbo brez vsake razprave a limine zavrnilo, češ, da so take globe disciplinarna kazen, katera ne spada v kompetenco upravnega sodišča. S tem je zavzeto stališče, ki se bistveno razločuje od onega, kojega je upravno sodišče zastopalo pri Selcih in pri drugih takih slučajih. — „Mladi" so sklenili, da bodo pri bodoči državnozborski volitvi brezpogojno delali in glasovali za kandidata socialno-demokratične stranke. Tak nacionalizem je res veliko vreden! — Socialni demokrati že kujejo naklepe, kako bi dobili edini „slovenski" državnozborski koroški mandat. Da bodo postavili svojega kandidata, to se je vedelo naprej. Sedaj so si pa izmislili nekaj posebnega : kandidirati hočejo slovenskega socialnega moža ter tako nasuti nekaj peska temu ali onemu slovenskemu volilcu v oči! Mi vemo. koliko bi bil vreden tak „slovenski" kandidat. Će bi prišlo do ožje volitve med Nemcem in pravim slovenskim kandidatom, bodo vsi koroški „slovenski" socialni demokratje složno volili — Nemca. V tem oziru smo že davno na čistem! — Politično društvo Naprej" V Celju odločno protestuje proti vsaki nakani vlade, odpraviti slovenske paralelke v Mariboru ali samostojne nemško-slovenske gimnazijske razrede v Celju. Politično društvo „ Naprej" zahteva, da se razširita oba zavoda v popolni samostojni slovenski gimnaziji v Celju in Mariboru. Od vseh slovenskih poslancev se odločno zahteva, da naj bodo v tem vprašanju složni in neizprosni ter naj postopajo edino le v soglaju s celjskimi in mariborskimi Slovenci! Ta resolucija se je sprejela soglasno na občnem zboru društva dne -">. t. m. — Glavni odbor „Narodne stranke za Štajersko11 se je ob sijani udeležbi konstituiral v nedeljo dne t>. januarja t. 1. v mali dvorani celjskega „Narodnega doma". Iz vseh okrajev slovenskega Štajerja so prihiteli predsedniki in drugi odposlanci okrajnih odbornikov. Glavni odbor „Narodne stranke" sestoji iz 27 predsednikov okrajnih odborov ter 13 Članov iz Celja in okolice. Izvolili so se predsednik, dva tajnika, blagajnik ter iz vrše valni odbor, ki obsega 11 članov in sicer 6 iz Celja in okolice, 5 pa izven Celja. Nadalje so se izvolili in konstituirali Časnikarski, narodno-gospodarski, šolski in posredovalni odsek. Prav intenzivno se je razgovarjalo o delokrog« okrajnih odborov, • stališču strankinih delegatov na zaupnem shoda v Mariboru, o glasilu stranke, o stališču stranke napram bodočim državnozborski m volitvam in o drasih taktičnih zadevah. Vi-delo se je, da stranka obstoji in hoče obstati. Nje pristaši so si svesti, kaj hočejo in bodo delali po tem! Bog blagoslovi to delo v blagor dela tako potrebnega, dobrega našega slovenskega ljudstva! — Politične društvo „Naprej" v Celju jo imelo v soboto, dne 5. januarja t. 1. svoje glavno zborovanje. Za predsednika v 1. 1907 je spet izvoljen g. dr. Juro Hrašover. Vera in klerikalizem. Iz Jelja se nam piše: Pri ustanovnem občnem zboru ^Izobraževalnega društva" je naš modri vikar Iv. Gorišek tudi trdil, da sta vera in klerikalizem eno in isto. Torej verstvo in klerikalizem sta pojma, ki se ujemata: %o je najnovejša dogma. Seve pri nas se mora uvesti kranjska praksa! Človek je lahko največja propalica, lažnik, neznaČajnež, da je le klerikalen, oziroma da se kot takega kaže v javnosti. To je pravo pravcato ta izejstvo ter na Kranjskem kaj bujno raste in se razvija. Sedaj bodo tisto gojili tudi na Štajerskem naši edino za to poklicani ^izobraževalci". Nam čudi prav! Radovedni smo, kam bodo na ta način pritirali vero. G. Gorišek pa je lahko ponosen, da je javno pri nas izjavil, da se bode odslej tudi pri nas Slovencih na Štajerskem vera tako ubijala, kakor se to godi dalj časa v sosedni nam Kranjski! — Slovenske zmage na Koroškem« Veselo je Čitati v „Miru", kako se gibljejo pri občinskih volitvah koroški Slovenci, katere je vzdra-mila — volilna reforma. Štiri lepih zmag nam je zabeležiti: gori na skrajni severni slovensko-nemški meji pod Sinjo planino v D j e k šali, nad Vrbskim j'ezerom v Hodišah, pri Pliberku v Šmihelu, v Bori j ah. Tretji oziroma drugi razred pa so si Slovenci priborili po hudih bojih v Rudi in Žitarivasi vkljub.naj-^trastnejši agitaciji nemškutarjev", katerim zaklenka skoro tudi v drugih razredih zadnja*ura. Skoro£pri""vseh občinskih volitvah je v zadnjf~dobi opaziti izredno živahno in mnogoštevilno udeležbo od slovenske strani, kakor nikdar poprej. K o r o š k(i~S Fo-venec se je v resnici jel pro-b uja ti in zavedati svoje narodnosti. In to je nabrže sad onih lepih protestnih shodov, ki so jih prirejali lani požrtvovalni rodoljubi pred vsem'dr."Jan k o Brejc in po-slane.- Grafenauer, potem dr! Ob lak,"&Ekar, Dobrove in dr.,~in o katerih smo svoj čas^vestno poročali. To jo solnčna " stran gibanja proti volilni reformi, in odkrito se veselimo teh zmag, posebno mi, ki smo v borbi proti Šusteršicevi re-tormi vedno stali na strani Korošcev. — Imenovanji. Provizorični'po-licijski konoipistg. Alojzij Keršo-van v Trstu je imenovan za dehni-civnega policijskega koncipista. Računski podčastnik Ivan Breščak je imenovan za carinskega asistenta v XI. čin. razredn v področju tržaške fin. direkcije. — Is sodne službe. „Kdinost" ve od zanesljive strani, da pride dvorni svetnik Dejak od najvišjega sodišča na Dunaju v Trst in da prevzame predsedništvo trgovinskega in pomorskega sodišča. V pokoj sta stopila sodna nadsvetnika Krušic in K o d rič, ki odpreta odvetniški pisarni v Trsta. — Is jnstične službe. Z novim letom so imenovani kancelisti gg. Janko Schweiger v Ćrnomlju, Matija Držaj v Metliki, Jarane Darovec v Novem mestu in P a-vel Lakner istotam za oficijale v X. činovDem razredu, vsi na dosedanjih mestih. — Postna vest Poštni asistent Ivan M auri č je na lastno prošnjo premeščen iz Pontablja v Maribor. — Ii pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek (par), se ponovi Molierova komedija „G i z-davki", v kateri nastopijo dame: Bajaktaro viceva, Koševarjeva, Taborska ter gospodje: Dauilo. Dragu-tinovio, Nučič, Taborskv in Verovlek. Nato se poje tretjič v sezoni Leonoa-vallova opera „Glumac i" a gospo Skalovo ter gospodi: Ouiednikom, Ranekom, pl. Rezunovim in pl. Zachom. — V četrtek (nepar) se ponovi velika Waguerjeva opera „L o-h e n g r i n". — Slovansko gledališče. V petek smo slišali Richard Wagnerjevo opero „Lohengrin". Dolgo časa je trajalo, da si je Waguer pridobil s svojimi deli pristop do odra, kajti njegova glazba je nekaj povsem novega, nenavadnega. Marsikaka njegova opera se je pri prvi uprizoritvi popolnoma ponesrečila, ker je niso uiti izvajajoči razumeli, kaj šele občinstvo, ki je do tedaj bilo vajeno hoditi v opero, da se naslaja na melodijah, ki si skozi ušesa napravijo pot do srca; teh je pa pri Wagner-jevih operah prav malo. Wagner poskuša slikati to, kar povedo besede, in orkester kaže duševno razpoloženje svojih junakov. — Lohengrin, zadnja opera iz prve perijode njegovega delovanja, je primeroma še lahko umljiva, in zato poleg Tannhauserja najbolj priljubljana opera. Wagner-jeve opere so pisane vse le za pevce prve vrste, ki se nahajajo le po večjih odrih, in zato se morejo njegove opere samo na velikih odrih v primerni popolnosti uprizoriti. In Lo-hengrina, ki ima svoj pravi dom na glediščih, kakor je dvorsko gledališče na Dunaju, smo slišali v petek. Uprizoritev se je predobro posrečila; seveda je marsikdo, ki je videl Lohen-grina na Dunaju, zchhoval, vendar pozabiti ne smemo, da smo slišali Lohengrina v Ljubljani, na slovenskem odru, ki ima le pičlo število pevcev na razpolago. Zahtevati ne ne smemo velikega zbora, ki ga nimamo ; tudi orkester ne more biti idealen, ker sede v njem godci, ki nimajo prav dosti muzikalne izobra-brazbe. In če upoštevamo, da smo v Ljubljani, moramo biti veselo iznenađeni, da smo slišali Lohengrina v taki obliki. Čast in hvala tedaj vsem onim faktorjem, ki so se potrudili, da so spravili Lohengrina na oder. Vsi solisti so bili na pravem mestu, in so se v svoje uloge popolnoma uži veli. Prvenstvo pri premijeri gre na vs>ak način gospe Skalovi, ki je napravila prav lepo Elzo, in bila v petju, kakor tudi v igri prav temperamentna Ker je bila ta večer dobro disponirana, je še bolje pela, kakor smo vajeni pri nji. Gospod Rezunov je bil Lohengrin, kakršnega še nismo slišali na slovenskem odru; ni Čuda tedaj, da je žel za svoje izborno prednašanje burne aplavze. G. Ouied-nik kot Telramund je zlasti v drugem dejanju, v duetu s svojo ženo Ortrudo krasno pel, in zasluži isto-tako pohvalo. Kralja Henrika je izborno pel naš priljubljeni basist g. Betetto, kateremu težka vloga ni delala težkoč: Ortruda in kraljev glasnik sta bila v petju in igri dobra. — Zbor bi bil lahko bolj siguren. — Včeraj popoldan se je ponovil mBeneški trgovec" ob precej obiskaui hiši in prav dobri uprizoritvi. Zvečer je bila repriza „Potopljenoga zvona". Hiša je bila skoro razprodana. Igralo se je istotako izborno kot prvič in svojemu podrobnemu poročilu nimam dostaviti posebnega. Le to, da g. Taborskv Henrikovega značaja ni prav pogodiJ. Henrik je sanjač, Človek, ki v njem vse drhti hrepenenja, ki govori, kakor bi bilo vse njegovo življenje velik in preiesten sen, ne pa tako suhoparen, tak realist, kakršen je sijal iz bistrih oČij gospoda Taborskega. P. R in Fr. K. — Veliki ljudski koncert Glasbene Matice". V lažje razumevanje zanimivega koncerta dne 13, januarja naj nadaljujemo razlago nekaterih drugih skladb. Kakor so „Turki na Sle vici", o katerih smo v soboto govorili, krasna muzikalna slika, pretresljivo nam predoČujoča najžalostnejšo dobo v slovenski zgodovini, polna iskrene pobožnosti, tako je „Svanda dudak" ravno nasprotje tega, skladba polna razkošnega veselja, šale in smeha, predstavljajoča nam med drugim celo ples obešencev in čarovnic v peklu. „Švanda dudak" je češaa pravljica, besede je zložil preslavni Češki pesnik Jaroslav Vrh-licky, a besedilo mojstrsko poslovenil prof. Funtek. Švanda je bil priljubljen godec na dude ali dudiše (rDu-delsack"). Bendlova skladba je naravnost velikanska za m<Šan zbor, orkester in tri soliste. Sestoji iz 4 delov ali rpoglaviju, kakor jih zove bolj šaljivo pesnik. V prvem poglavju smo v vaški gostilni, kjer se v veselem plesu sučejo mladi pari. Ravno od-zvenevajo poslednji zvoki Svandovih dud. Godeč neče več gosti, češ, da mora iti k svoji ljubi Marinki pod okno, zbor gostov pa ga vedno nuj-nejše sili, naj zaigra še „eno polko, pa bo dosti." Ker se Švanda nikakor ne da preprositi, reko mu gostje, da lahko k vragu steče. V drugem po- glavju smo v temni noči na pusti krajini, kjer stoje ob razpotju vislice. Švanda pri vislicah premišljuje svojo ljubezen do Marinke, kar pristopi tu jeo in povabi godca, ko ga spoaua, v „crni dvor", ki je tam blizu v gozdu, da bi tamošnjim gostom, ki se dolgočasijo pri kvartah, godel. Vsled obljube bogatega plačila se da Švanda pregovoriti, Češ, da se bo Marinka že spravila ž njim, ko bo dobila bogata darila. V tretjem poglavju smo v „ črnem dvorcu". Tam igra družba obešencev kvarte in na svojo grozo spoznamo, da smo v peklu in da je bil oni tujec sam peklenŠčak. Obe-šenoi takoj opuste igro in pozdravijo godca z divjim veseljem. Obljubijo mu, da mu bodo za njegovo godbo zlati kupoma pršeli v kapo. Le eno si tujec — hudič izgovori — naj Švanda za darila nikdar ne reče: n Plačaj Bog!" In sedaj se pričenja „peklenski roj". Na kozlih in me-tliŠčih prijaha več sto veŠČ ali čarovnic in z njimi se spuste obeŠenci v divji peklenski ples „k trupu trup in roke v bok brez miru in skok na skok!" V zraku je brlizg, nad mlinom vrisk in pisk, sova vpije, z njo skovir, v okno bije netopir. Vse se suče v glasnem vrišču. „Oj, to miče, kliče, viče, siče, dudi plesati uče Še le mrliče!" Švanda vesel bogato na tresenih novcev, vzklikne: „za denar vam Bog plačila daj!" Zbor zatrešči z grozovitim „hu!" in vse izgine v peklenski hrup, nato sledi dolg premor in četrto poglavje se začne. Dani se. Pastirji pozdravljajo novi dan s piskanjem na žvegle, tički prepevajo, Svanda spi na tramu vislic. Ves peklenski pohod je videl samo v sanjah. Zbor kmetovalcev nastopi, idočih na delo, med njimi Marinka. Poslednja se bridko pritožuje, da je zastonj čakala Švando in da je zdaj ljubezni konec. Kar zapazijo Švando na tramu vislic spečega in v sanjah še zadnje besede peklenskim plesalcem govorečega. Med glasnim smehom in krohotom V7bude ubogega Svando Marinka, Svanda in zbor po vzamejo veleŠaljivo „moralo" vsega dogodka, ČeŠ: „Greš li k ljubi stat pod okno, da bi srečen bil pri njej, naj ni vrag te ne premoti, stopaj ravno pot naprej!" — 15 let društveni predsednik. G. Ivan D r a ž 11 je obhajal v soboto petnajstletnico, odkar je predsednik pevskega društva „Slavec". „Sla-vec~ ga ie v ta namen vredno in dostojno počastil, kot se spodobi čast možu, ki je toliko let vedno vstrajno z vsem svojim žitjem in bitjem deloval za društvo, kateremu je bil duša in katero je bilo zanj drugi jaz. Bratje pevci so poslavili svojega ljubljenega predsednika v soboto zvečer. Ob devetih je bila pred njegovim stanovanjem serenada, na to pa v rNarodnem domu časten večer, ki je bil imenitno obiskan. Ko je doŠel slavljenec v okusno okrašeno dvorano, zaorili so živahni živio-klici od vseh strani. Društveni podpredsednik g. Kopitarje kot slavnostni govornik v imenu „Slavca" pozdravil vse odposlance raznih pevskih društev, zlasti pa zastopnike hrvatskega pevskega društva „Sloboda" iz Zagreba. (Gromoviti živio-klici.) G, Dražil, dejal je govornik, obhaja jutri petnajstletnico, odkar je predsednik „Slavca". Ni to kratka doba v življenju človeka, ki je vse svoje moči posvetil društvu in si zanj pridobil nevenljivih zaslug. Da smo mu danes priredili ta časten večer, nareka nam to izredna ljubezen do njega Govornik je na to v kratkih besedah očrtal zgodovino nSlavca".[9 julija je bil ustanovni zbor „Slavca" kateremu je koj prvi dan pristopilo 80 članov. Med njimi je bil g. Dražil. 1887 je postal podpredsednik, kar je ostal do 1892, dasi je faktično tačas že opravljal predsedniška dela. 1892 je prišlo do razpora v društvu med starimi in mladimi. Ko je bil g. Dražil izvoljen 6. januarja 1892 za predsednika, so se stari odcepili in ustanovili svoje pevsko društvo („Ljubljana"). Gospod Dražil je uvedel v društvo novo življenje in kar je danes „Slavec", je vse Dražilova zasluga. On je povzročil, da gre danes glas o ugledu „Slavca" ne le po slovenskih deželah, ampak tudi med brati Hrvati je znano društvo. Znan je pa povsod tudi njegov predsednik vsled svojega ljudomilega obnašanja napram vsakomur. V Ljubljani ga ni predsednika, ki bi s tako vnemo deloval za kako društvo kot g. Dražil za „Slavca". Zato pa člani pevci vedo ceniti njegove zas uge. Svoje hvaležnosti ne morejo pevci napram Dražilu nikdar popolnoma izkazati. V imenu pevcev je potem govornik slavijencu izročil krasen srebrn Javorov venec z liro, v imenu pevcev in podpornikov pa mu je najiskre-nejše čestital k njegovi 15 letnici! „Naj ne pozabi „Slavca" in tudi „Slavec" njega ne bo!" Gromoviti živio-klici so zadoneli po dvorani, godba je zaigrala tuš, slavljencu je pa vs vprek častitalo. V imenu zveze slovenskih pevskih društev in kot načelnik „Glasbeue Matice" je čestital jubilarju g. prof. Štritof. V imenu pevskega zbora trgovskega društva „Merkur" maje čestital g. Drčar, v imenu Ljubljanskega Zvona" mu je čestital g. Zirkelbaoh, v imenu starih Slavcev in ustanovnikov gosp. Jernej Bahoveo, v imenn hrvatskega pevskega društva „Slobode" I. predsednik njegov g. Kornitzer, ki mu je izročil v dar srebrn lavorov venec, v imenu „Ljubljane" g. Rado Šturm, v imenu pevskega društva „Lipe" g. Pavel Bal o g. Nato se je slavtj enec v iskrenih besedah zahvalil za vse čestitke in slavnost ter izjavil, da ni pričakoval in ni zaslužil vsega tega. Z veseljem je nosil predsedniško butaro, a obljubil, da jo hoče še nadalje, dokler mu bodo dopuščale moči. Kar so mu priredili, da je vse preveč. Želi, da bi vse pevce kot njega vodila ljubezen do petja. Zahvalil se je vsem odposlancem pevskih društev, zlasti pa zastopnikom „Slobode" in prosil g Kornitzerja, naj izroči njegovo zahvalo vsem SlobodaŠem. Nato mu je čestital g. Oblak v imenu pevskega zbora „Slavca" g Mikulinič je prinesel pozdrave od bele Adrije, g. Mihajlo Jeločnik je pa čestital kot ustanovitelj „Slavca". Vršili so se nato Še razni govori in pele so se lepe slovenske pesmi, godba je pa svirala same slovanske komade. Ves večer je vladala jako animirana zabava med vsemi udeleženci, kar je dokaz, kako priljubljen je povsod g. Dražil in kako srčne simpatije uživa pri vsakomur. Na slavnost je prišlo 9 brzojavnih čestitk in 12 pismenih pozdravov. K vsem mnogobrojnim čestitkam moramo tudi mi pridružiti svojo in zaklicati gospodu Dražilu: Bodi ohranjen svojemu društvu in slovenskemu narodu še mnogo let Ti, ki si vreden sin naše matere Slovenije! Živel pevec in Slovene« Dražil ! — Družinski večer },Merkurje v* *. V Sokolovi dvorani v „Narod-uem domu" se je vršil snoČi družinski večer „Merkurjev", ki je bil izborno obiskan, tako da je zlasti v poznejših urah vladala prava gneča tuintam. Tako prisrčne zabave še nismo kmalu videli na kaki prireditvi kot snoČi. Nič neprisiljenega, vse tako naravno veselo je bilo, kot je potrebno za uspešno razvedritev duha in okrepčanje telesa. In zakaj bi tudi ne bili v resnici veseli udeležniki in udeležnice te prireditve? Program društvene godbe je obsegal same priznano priljubljene komade, kar se pa petja tiče, so pa tudi vsi pevci v polni meri storili svojo dolžnost. Gosp. Fr. Rus je zapel dve pesmi, osmerospev tri, zbor pa tudi dve. Vse pevske točke je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem in gromovitim ploskanjem. Za telesne potrebe je bilo poskrbljeno v arkadi na levi strani dvorane, kjer so se točila iz sodov izvrstna JuvanČičeva, Zaj-čeva in LenČetova vina, dalje domače vino v buteljkah, sama fioa kapljica. Jestvine je prodajal g. Hi en g. Vsa arkada je bila okusno okrašena z zelenjem in drapirana v narodnih barvah. Kaj čuda, da je ravno tukaj bila vedno gneča, da nisi prišel bkozi njo. Po pevskih in godbenih točkah se je okoli 11. ure pričel ples, v katerega se je mladina vrgla z vso vnemo in plesala seveda neutrudljivo do ranih ur. Zabava je bila, kakor rečeno, kar najboljša in sme „Merkur" biti opravičeno ponosen na to svojo prireditev, ki je uspela tako lepo, dasi mu je „Šlovenec" v zadnjem hipu vrgel debelo poleno pod noge, češ, da bo prodajal pijačo sam in tako oškodoval gostilničarja gospoda Kržišnika. Resnici na ljubo moram omeniti, da je g. Kržišnik dobil od vse iztočene pijače ravno toliko, kot Če bi bil sam prodajal vino. Občudujemo „Slovenčevo" ljubezen do gosp. Kržišnika, saj je znano, da ta katoliški list pri vsaki priložnosti dela, da bi mu škodoval. No, v resnici je bilo pa tudi v tem slučaju tako „Slovenca" in nekaj gotovih ijudi je jezilo, da se je te dni vršila v „Narodnom domu" Dražilova petnajstletnica, banket „Ljubljane" in še »Merkurjev- družinski večer. Preveč je bilo za katoliška sroa, da bi gosp. Kržišnik par krajcarjev več zaslužil, zato so hoteli odvrniti ljudi od „Merkurjevega" večera z imenovano lažjo. Namen se pa ni posrečil, ker na „Slovenčeve" besede dan ianes že noben razsoden človek nič več ne da. Kolikor večje sovraštvo do restavra-terja „Narodnega doma" uganja „Slo-venec", toliko večje je število obiskovalcev Kržišnikove restavracije. In to je prav! — Sestanek splošnega slov. ionskega društva je bil včeraj, v nedeljo. Predaval je tehnik gospod M. Žnidaršičo svojem potovanju po Ruskem. G. predavatelj je prepotoval vse jugoslovanske dežele ter je šel potem preko Carigrada v ruska mesta Odeso, Kijev, Moskvo, Petro-grad, nadalje v Varšavo do Prage. Podal je zanimive slike teh mest s kulturnega, socialnega in političnega stališča ter je žel za to obilno priznanje. — Fantovski ples. Ljubljanski fantje prirede, kakor smo že poročali, v sredo dne 16 t. m., v veliki dvorani „Narodnega Doma" ples, ki bo brez dvoma ena naj prijetnejših in naj-zabavnejŠih prireditev v letošnjem predpustu. Baš takih zabav, ki bi bile posvečene zgolj plesnemu veselju brez sicer običajnih prireditev, po katerih navadno samo glava boli, smo v zadnjih letih pogrešali V Ljubljani, zato se je nadejati, da bo prireditev „ljubljanskih fantov" našla v krogih našega narodnega občinstva najradostnejši odmev in da bo udeležba čim najštevilnejša. Saj so pa tudi aranžerji plesa storili vse, da bo prireditev ne le sijajna, ampak tudi čim najbolj zabavna in animirana. Družabno življenje je v zadnjih letih v Ljubljani nazadovalo. Po „vele-sijajnih balih" se nikomur ne toži, pač pa se zelo pogrešajo priredbe finejšega značaja. Taka priredba bo fantovski ples in umevno je, da vlada zanj veliko zanimanje ne le v Ljubljani, nego tudi izven Ljubljane. Vabila na ples so že razposlana, kdor slučajno ni dobil povabila, naj zmoto blagohotno oprosti in naj se oglasi pri pripravljalnem odboru. — Odvetniški in notarski uradniki za „Našo zvezo*1. H. sku- piua odvetniških in notarskih uradnikov je imela dne 5. t. m. zborovanje. Povod temu zborovanju je bilo vabilo „Naše zveze", naj pristopijo člani te II. skupine k „Naši zvevi". Po daljši debati sprejela se je resolucija, v kateri se pozpravlja zbližanje „Naše zveze" ter odvet. in not. uradnikov. Navzoči so izprevi-deli potrebo, da zasebni uradniki nimajo samo svoje stanovske organizacije, temveč, da se združijo z ostalim uradništvom osobito državnim v močno in enotno politično falango, ki naj bi stanovske koristi slov. uradnikov v javnosti zastopala. Zmagala je torej id^ja političnega združenja proti „cunftariji", katero propagira klerikalna stranka. Mi ta pojav iskreno pozdravljamo. — Dobrodelni venček priredi društvo tukajšnjih natakarjev in markerjev v četrtek dne 17. t. m. v prostorih steklenega salona v kazini v prid bolniški blagajni pomočnikov. Pričetek ob pol 9 uri zvečer. Godbo preskrbi tukajšnja „Društvena godba". — Razširjenje ljubljanskega kolodvora. „Fretndenblatt" poroča, da so se med južno železnico in vlado že dognala vsa pogajanja glede razširjenja kolodvorov v Beljaku, Bolcanu, Gradcu, Inomostu in L j ubijani. Podrobnosti glede Ljubljane še niso znane. V Beljaku se pre-osnuje južni kolodvor za skupni kolodvor. Stroški so proračunjeni na 31 , milijona kron. 60% prispeva država. — NOV list V „Učiteljski tiskarni" bo začel izhajati nov list pod imenom „Domače ogujišče". Gojil bo razmerje med šolo in domačo hišo. Mesečnik bo. — Umrla je gospa Pavlina Urabec, rojena Breg ar, vdova finančnega računskega svetnika, stara 63 let. — Na potovanju je umrl delavec Anton Petrovčič, ki se je namenil na Štajersko, a ga je pri Fraucu Snožetniku v Podlomu pri Kamniku prehitela smrt. — Zabavni klub v Radovljici priredi v soboto 12. januarja v Kun-steljevi dvorani ples. Svira c. kr. vojaška godba 17. pešpolka iz Celovca. — Začetek ob 8. uri zvečer Vstopnina 1 K, družina .'t oseb *2 kroni. — NOVO društvo. V Trnovem, okraj Postojna, se je ustanovila Čitalnica in so pravila že potrjena od vlade. — Zaročil se je g. Prane Lipe j, narodui trgovec v Brežicah z gdč. Ljubico Lipold iz 2alca. — Tatvine. Hlapcu Ant Krupu je v „Leoniniju" iz odklenjene sobe ukradel delavec Andrej Hočevar k2 K vredno srajco. — Prodajalcu poljedelskih strojev, g. Franu Zemanu, je služkinja Jožefa Kakerjeva ukradla iz omare 4 K denarja. — Ivan Mlakar je Jožefu Hajniharju izmaknil 4 K vreden prstan. Vsi trije uzmoviČi so bili aretovani in so se izročili sodišču. — Delavsko gibanje. Včeraj se ja odpelja'o c južnega kolodvora v Ameriko 1S0 Hrvatov in Maoe-doncev. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva mufa, dva klobuka, telovnik, Črn dežnik, par volnatih rokavio in srebrna, pozlačena zapestnica z zlatim obeskom. — Dijak Fran Dovgan je izgubil bankoveo za 10 K. — Skladiščuik g, Ignacij Simnovec je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 47 K denarja. — Anton Stražišar je izgubil sodček zelja, vrednega 6 K. Sodček je imel črki F. J. 8t. 3026. — Zasebnioa C. L je izgubila denarnico, v kateri je imela 3 K HO vin. denarja. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 7. januarja. Vlada se zopet peha na vse načine, da bi odstranila nujne predloge, s katerimi je zabarikadiran dnevni red poslansko zbornice. Dunaj 7. januarja Tekom prihodnjih dni predloži finančni minister Korytowski zakonski nacrt o zvišanju prejemkov državnih uradnikov Praga 7. januarja. StaroČehi so se izrekli za kooperacijo z drugimi Češkimi narodnimi strankami pri prihodnjih volitvah in pooblastili dr. Hat tuša, da vodi dotične dogovore. Praga 7 januana NadSko-fiski crdiuanjat razglaša, da so duhovnik! ustanovili tajno zvezo, ki inra namen, priboriti duho\šiici tiste državljanske pravic^, ki jih vživajo vsi dragi ljudje O dinarja t izjavlja, da ne bo d kd,r pritrdil temu prizade vsnjU in s-ari duhovščino grozeče, da tej zvezi ne sme pristopni Budimpešta 7.januarja.Sknpoi minstrski sv*t ped predsedstvom nrinstra zunanjih del je sklenil, stopati v dogovor z bolgarsko in z rumunsko vlado zaradi nove trgovn-ke pogodbe Budimpešta 7. januarja Pri drugem de'eg cijskem diLĆju je cesar rekel grefa Nostitzu, da se mora za deželne zbore ohraniti zastopstvo inte resov. Budimpešta 7. januarja. Vojni minister S c ho na i c h je v delegaciji izjavil, da se uvede dveletno vojaško službovanje šele, Če se zviša rekrutni konti-gent, zboljša vojni materijal in poveča omika vojaštva, sicer pa da je dotični projekt že izdelan. Sofija 7 januarja. Vida re volucijonarne organizacije rrace- j dc nske. Damijana Gruieva, so \ turški vojaki v vasi Rusenovo ustrelili m ž njim vred pet nje govih tovarišev. Pariz 7 januarja. Iz Rima se poroča, da bo papež ves „ Petrov novČiČu, katerega so Francozi dajali do tri milijone na leto, porabljal za francosko duhovščino, kateri je država ustavila plače. •__i Slovenci In Slovenka I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I neteoroiosttnc porodio. g " baro * ^ o i vrr j metrB 8 « & I * • e- B VotTMVt NSOO t. aj , 7J.V3 ; - 6 0 nI. szahod 745 7 —89' ar. sever megla jaaoo *. p*» '< 743 6 j —12! *!• »vzhod i oblačno • 9' ZT. 741 4 4 0 al. svzh. 7. 7. «1 742 0 - 88 sr. svzh. « 2. POP 7434 j 1 5 si jo* 1 farno >1. oblač. jaano Srednja predvčerajšnja 10 včerajšnja temperatura: — 2 4» in 4 7»; norm.: —2 7" in —27°. Mokrina v 24 arah 0 0 mm in 0 0 mm. t Pavla, 'Adolf, Bleofa in Gabrijel Urabec naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog vsegamogočni sklenil njih iskreno ljubljeno, nepozabno mater, oz. sestro, teto in svakinjo, gospo Pavlino Urabec roj. gregar c. kr. finančnega računskega svetnika vdovo k sebi poklicati danes, ob lj4 4. popoldne po dolgem, težkem trpljenju, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 64. letu nje starosti Pogreb pokojnice bo v torek, 8 t. m. ob polutreh popoldne izpred hiše žalosti v Gradišču št. 7 na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah/ 91 V Ljubljani, 6. januarja 1907 Posebni parte se ne izdado. Borzna poročila, „Kreditna banka v Uradni kurzi dun. borze 7 4 2' t majska renta. . H*/fl srebrna renta . . . 4°. avstr. kronska renta. . 1% . zlata „ . • 4°, ogrska kronska renta . 4»/, „ zlata . posojilo dež. Kranjske 4- ,•/, posojilo mesta Spljet •»/,•/• - - Zadar *'/«*/• bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4*'. češka dež. banka k, e. ž. o. * » p . ' » zast. pisma ga!, dez. hipotećne banke . . pešt. kom. k. o. s 10" pr...... zast. pisma Innerst hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. LJubljani1'. januarja ly07. 4 4l 4' 4 4» 4 Denu . i>9 25 1(H 25« 99 i\ 117 2 > 9h o 114 70 V*8 9 ) 104 60 99 85 Blago 99 45 100*46 i 9 15 U 7 49 9« :i ltdni 99 9 10) v !OC-8fi 99 95| 100 ta 99H0J 99 70 it i* •V. 4% prior prior. juž. že£ kup. Vi avstr. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od 1. 1860'/, . • . „ od l. 1864 . . . . 9 tizske...... . zem. kred. L emisije ■ » » il- ■ 9 ' ogrske hip. banke . . srbske a frs. l(Xr— _ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne • • • . Inomoške 9 • • > Krakovske 9 . . . Ljubljanske . ... Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. , m » . . . Rudolfove a . . . SaicburŠke » ... Dunajske kom. , . • . Delni««. lužne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ , . . Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brua) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družb« . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe Valata. C. kr. cekin...... 30 franki....... JO marke ....... lovereigni....... A&arke ........ Laški gs*9 dolarji 99 »0 lOOfcO 105-1' 100 — 100- I00-— 100 tt» - 99 90 .87 ilb- I01J65 6^ 63 25 i75 287 75 H2 — 101 — »6S 4 i >96 t 448 75 77 90-S8 46 25 27 5(> 67 74 16.25 177 60 692 50 1777 — i S90 1(V 843 243 -747 -631 — 69ž 675 — 2*3 — 558 — 147 — 100-10 ?i)l-50 100 10 m- • HKil5 101- 99 78 31fva0 101 65 818 — 2 9 155 25 2*4 297*75 2*0 103-50 166 40 24-60 41^8 75 - W4 - PO 48-25 29 W h9-80 -166 25 iJ*3h 19-K) 23 48 24- 117-60 *5 50 2 52 ♦•84 178 6 6**3 50 787 69110 844 -244- — "53 -6«2 2702 -576 -287 -564 — 150 - 11 39 19- IH 23.^4 24 OH 117 8<> 95' "i O 8»&3 5 • žitne cene v Budimpeitl. Dne 7 januarja 1907. ^ienlca za april . . . aa 50 k$ K 7 46 Ri . april ... 9 50 . » 671 ! nprejme takoj učenca starega 13—14 let a primerno Šolsko izobrazbo iu lepim vedenicm. 86 — 1 Prav v hitžini L'nhljane, ob glavni nesli, se takoj Odda P»<1 jako ujrod ntmi pogn|i v najem ali na račun gostilna a v»i» opravo iu lepim proHtornim vrtom. W£ ae izve v L u»i)uui, * Metelkovih ulicah št 19. 90-1 v se oddajo vsi politični in ilustrovani časopisi kavarne ,UNION'. 69-2 L4 k'--- ---! t V Ljubljani se proda oauovo zidaua V s stanovanji (davka pros»a) s oprav-l;eiiirni l«-pim» ^ostilotAkimi prostori f velikim «fn8til );i '/eieujadoim vrtoea, proatornioii kletmi in ledeuicn. {{••&* je pr^iravua za vsako kupčijo iu »e tak« j proda zgrudi ^••»»^'•darjeve r>olehuo>4tt. Treba je drui.fM 600 i K, eveotualu«* ta.ii niai«|f drogu (12000 K) lahko ostane Da hiJi. V««a vprašanja pismeno prnspođu Požegu, tr^r cu v Truuvem 67 2 v Ltubljani. 1 I_I r M #» •i 2 3 mi M m m a «4 Kavarna ,Leon' V Ljubljani na Starem t gu št. 30 usak torek, sredo, četrtek soboto In nedeljo vso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. i • ar»« ir^a laicuinjrf V torek, 8. januarja brezplačna pokušnja staropreizknlenih MaffiijBt izdellcov: L Magijijeve zabelo sa lahke Johe Itd. 35-4 2. Maggijeve bouillonske pusice. 3. Maggijeve tabl. za Juho. Vsakdo je prav vljudno povabljen. F. KHAM delil irc<»%|lna. Miklošičeva cesta. Jilbin Zakotni*: kolodvorski restavrater Pepica Zakotni^ »/ Kraigher Postojna poročena. dna 7. januarja 190?. Ih-ev enakega "posebnega obvestila. Jfraščc 1$ Društvo zdravnikov n; Kranjskem razpisale sa tekoče leto podpore iz ii LOschner-Hoderjeve ustanove do katere imajo pravico vdove in nedoletue sirote zdravnik-v, ki oo btti do amrti člani drn*tva. Z oradmmi izkazi o premičnin opremljene prolnje je npe slati najkasneje do konca Januarja na društveni odbor. Dr. Stanko Stergar9 predsednik. Samo 6 dnu iim-M York Francoske p-ekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Baze!, Pariz, JCavre v Ameriko. Vaijavoa vozna liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine edino oblastveno potrjena potovalna pisarna tjubljana Dunajska cesta 19 Ejubljana v novi hiSi .Kineske po-n ilnicn'. naiproti gontilne pri .Figovcn"4. 4*2* -3 Oeo. kr. avstrijsko ^ driavne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. II 10 orodpoldne. Odhod ls Ljubljane fui. ieL: F'\Q ztutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandori, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Pra^a. r-17 ijutri.j Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straza-Toplice, Kočevje. we p do»-. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, m o most, Bregenc. • oo pcpo'd'- (^seiMii vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. * OO pop g Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž žel., Trst c. kr. drž. žel, Tibiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. /•os *.*«o-r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž, »CV23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trs: c. kr. drž. žel.. Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod ▼ L tub liano |ni» ieL: 7-09 ijutraj Osebni vlak iz Trbiža. B;** zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Gorice Llnca, Straže Osebni vlak iz c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoln« Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*30 popoidn«. Osebni vlak iz SeEctala. Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. t. 8*33 i>. čer. Osebni vlak iz Straae-Toplic. Novega mesta, Kočevja. 6 49 *-«ctv. Osebni vlak iz Prage, Linca. Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel, Gorice c. kr. drž. Žel n-34 ponoei Osebni vlak iz Peetablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Goriee c. kr. d. 2 Odhod ls LJubljane dri. kolodvor: 7 28 ijutraj. Mešani vlak v Kaamtk. 2-0 9 popoldne. Mešani vlak v Kasmik. 7 to ive6«r. Mešani vlak v Kamnik IO 4tl oonodl Mešani vlak v Kamank (Same v oktobru in le ob nedeljah is praznikih. Dohod w Li ob liano dri, kolodvor t 6 49 iiutraj. Mešani vlak iz Kaa»iaa. IO 59 predpoidna Mešani vlak iz Kamnik i e io zv«6er. Mešani vlak iz Kamnika. © os pono6i. Mešani vlak iz Kaouuka »Same v oktobru in le ob nedeljah m praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeai v srednje-evropejskem časa.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn JJI Samo ^5^5 vinarjev stane 1 lazilo olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu BfluptniDnn tovarno oljnatih baru, Flrnežeo In siekl. kleja B|».^estt savarovaaja AotmA«qa ||v , genja po aaJrasaavr«tB«|ifh koa>hlaa<«ljab I pod tako ojrodntotl pofofi, ae aoaoa« \ eroga savaroTaloioa ZiaoH jo rgnaaa rarovaoja aa aoiivodo hi aamrt a aiaaliaJoeM aa 1 -> „SLAVIJA" - - - - viajantno favturavilna banka v Pragi pnviee de dirideade. Ras. fondi: 34,788.637*76 K. izplačana odškodnina in kapitali]© 87,176.383 76 K. Po veiikaaii druga v zajem rs xav&rovaln«ca nasa države s va*s&a>s4 min^^h v« p ▼ &|uM|aaaa, eigar piiaeas aa t c ZiiiTarujo poalcpja i a proaiieata« proti poiarnim »kodam po aajnitjih cenah, ftkode oanlajo takoj ta najkaiaatB^o. Ullva aajboUii alovoa, kadar poolejo. I>«roUaje m ciatoga daeMks ta Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" 154138 55 51