m gei i i ti 0 A LETO 1929 — ŠTEVILKA 7. Človekov večnostni poklic. Če primerjamo človeka z nerazumno živaljo, nam pade, kljub marsikateri podobnosti v vnanjem življenju emeljita notranja razlika v oči. Žival je samo za svet tukaj; s svojim zemeljskim življenjem konča svoje bistvo in doseže svoj življenski namen. Ne more in ne zna drugega želeti in po drugem hrepeneti kakor po življenju in razmnoževanju. Misel na posmrtno življenje je živali povsem tuja, ker popolnoma nemogoča. Pogosto pravimo: žival je materialist. Pomislimo pa zdaj, če morebiti tudi človekovo hrepenenje ne sega dalje kakor do meje življenja in uživanja in zgolj do razmnoževanja? Ne samo zato, ker nas vera tako uči, tudi sami v sebi čutimo, da nam zgolj uživanje sveta in življenja ne zadostuje. Vsa naša notranjost želi nekaj več, stremi po nečem višjem, ki se lam včasih zdi nedosegljivo, a nas prav radi tega posebno miče, Naše misli in naše želje se dvigajo nad naše vsakdanje potrebe. Človek po svoji naravi ne more biti zadovoljen samo s tem, kar mu nudi gola vsakdanjost, narava njegova želi nekaj več, nekaj višjega, ln ,-iudi gola vsakdanjost; narava nje-zakaj to? Prav gotovo zaradi tega, ker človeku ne zadostuje samo in zgolj to, kar zadostuje živali, ki s koncem svojega življenja doseže tudi smisel in namen svojega bitja. Ker torej človek" ni samo žival, ampak je po svoji duši tudi duhovno bitje, je za njega razen zunanjosti in čutnosti tudi še kraljestvo resnice, pravice in lepote; in to kraljestvo je človeku določeno kot dediščina od Boga-stvarnika. To kraljestvo je prav tako resnično kakor ono vidnega stvarstva; božja obljuba nam je porok za to. Temeljna moč človekove narave, ki ga dviga v duševne in duhovne višine in ga navdaja s hrepenenjem po spoznanju resnice, lepote in pravice. Zato in prav zaradi tega iščejo ljudje tako željno tega spoznanja, zato se vsakdo oprime tega spoznanja z veseljem in je žalosten, ako ga ne doseže. Ljudje iščejo sreče in lepote in na poti do sreče vzemo in zajamejo vso lepoto z umetnostjo in so srečni že v tem. Pospešujejo udej-stvovanje pravice, ker je zanjo duša najbolj dovzetna. — O vsem tem žival ničesar ne ve, S svojo duševnostjo spada človek resnično v duševno kraljestvo in ta del človekovega bistva, duša, ne umrje s telesom vred; nesmrtna je, ker je v nji hrepsnenje po uživanju resnice, lepote in pravice, po uživanju sreče v nesmrtnosti, ki jo je Stvarnik vsadil vanjo in cilj tega hrepenenja je, da se umiri in uresniči. Je to resnica, v kateri človek išče uresničenja in cilja svojemu bistvu. In če človek že na tem svetu išče tega uresničenja, ga k temu sili bogu-podobnost njegove duše in prav ta bogupodobnost mu je v poroštvo, da je cilj njegovega življenja res nesmrtnost. Prepričanje o nesmrtnosti je skupna last vsega človeštva, kakor tudi hrepenenje po resnici, pravici in lepoti. Že v smrtnem kultu Egipčanov najdemo to prepričanje in tudi pri Grkih in Rimljanih; prav tako tudi pri Kitajcih in Japonci!^ pa tudi pri Indijancih v Ameriki. Četudi je to prepričanje izmaličeno z raznimi vražami od vere na potovanje duše do malikovalskega češčenja mrtvih; bistvo pa le ostane, vera na nesmrtnost duše. Mi kristjani, katoličani pa imamo Kristusa, kralja nesmrtnosti, čigar zmagoslavno vstajenje praznujemo te dni. Ta velika in neovržena verska resnica nam je najsijajnejše poroštvo naše nesmrtnosti, našega večnostnega pcklica. Saj je sam rekel: »Kdor v mene veruje, bo živel, četudi umrje.« Nekaj o n?duhi. Res je, da so nekateri bolniki z naduho nervozni ali neurasteniki in da kažejo posebno za časa napada znake -duševne potrtosti, res pa je tudi, da trpe na tej bolezni tudi sicer popolnoma zdravi ljudje in zato nikakor ne moremo trditi, da bi bila naduha neurastenična ali po bolni domišljiji povzročena bolezen! Potreben je nekako posebno pripravljen organizem pri katerem najrazličnejši vzroki privedejo do nadušljivih napadov. Dokazano je, da včasih nos. oziroma sluznica nosnih školjk pri za to pripravljenem organizmu, povzroči posredno pravo naduho. Ako se potom operacije ta sluznica odstrani, tedaj se tudi naduha zbolj-ša ali celo ozdravi. Ravnotako povzročajo tudi obolenja spolnih organov posredno večkrat pravo naduho. Da igra živčevje pri tem svojo vlogo, je jasno. Na kakšen način, tega zaenkrat ne vemo. To oboje pa je pri naduhi redkost. Veliko večjo vlogo igra pri tej bolezni vdihavanje zraka, ki je onečiščen po najrazličnejšem prahu. Zgradili so za nadušljive bolnike posebne sobe, v katere so dovajali zrak potom visokih dimnikov tako, da je prihajal v ta bivališča le čist zrak iz višjih zračnih plasti brez prašnih primesi in glej, napadi so pri teh bolnikih izostali. Ti poizkusi so pokazali raziskovateljem noVe smeri. Opazovali so na primer, da so dobili nadušljivi bolniki takoj, ko so legli v svoje postelje, prave napade naduhe. Poslali so sedaj te bolnike v zdrave švicarske kraje, kjer so napadi popolnoma izostali. Pričeli sc nato pošiljati za njimi v zabojih razne stvari iz njihovega doma, med temi tudi njihovo, že doma rabljeno posteljno perilo in glej, naduha je bila zopet tu. Še cela vrsta poizkusov je sledila. Kako naj si vse to razlagamo? Šele v zadnjem času so potom raznih poizkusov preiskali in vsaj deloma razložili vse te pojave. Če obrizgamo kaki živali, na primer morskemu prašičku tujo beljakovino recimo serum konja, tedaj postane morski prašiček za tujo beljakovino zelo občutljiv, tako, da pri "ponovnem vbrizganju lahko pogine. Pri tem kaže poleg drugih znakov tudi znake naduhe in njegove dihalne cevke v pljučih so zelo močno zožene, kakor pri pravi naduhi! Zato so pričeli na podlagi teh poizkusov sklepati, da je tudi nadula človeka povzročena vsled preveliko občutljivosti za razne tuje beljakovine. In v istini se nahaja v vseh prašnih primesih zraka vedno dosti mikroskopsko majhnih delcev beljakovin. V vsakem prahu, v obleki, v pernicah, povsod so delci beljakovin, ki vdihane povzročijo pri zato pripravljenem človeku nadušljive napade. Saj je znano, da dobe taki bolniki napad takoj, ko stopijo v konjski hlev, kjer plava v zraku toliko majhnih, nevidnih delcev konjske beljakovine, da dobe nadušljivi bolniki naduho takoj, ko se vležejo v svojo mrvo v kateri se zopet nahaja toliko in toliko prašnih delcev različnih rastlin — zopet tuja beljakovina, da dobe napad takoj, ko polože glavo v pernico, z gosjim perjem napolnjeno, — zopet delci tuje beljakovine! Toda ne samo z vdihanjem tujih beljakovin, temveč, kakor so pokazali poi2kusi, tudi po zauživanju telesu neprikladnih beljakovin, lahko pride do napada. Tako vemo, da nekateri ne prenesejo jagod, sira, raznih rib in rakov. Ako jih jedo, tedaj se pojavi kmalu ali naduha ali pa kateri izmed omenjenih izpuščajev. Eden izmed takih bolni-kovje pač občutljiv za eno, drugi zopet za drugo vrsto beljakovin. Posebno amerikanski znanstveniki so se pečali s temi poizkusi in povdarja-jo, da nastane ta prevelika občutljivost šele pozneje, tekom življenja in, da jo dobimo vsled raznih bolezni (pljučnica, oslovski kašelj, infiuenca) ali pa vsled stalnega vplivanja teh beljakovin na naš organizem na primer: hlapec v konjskem hlevu ali pa trgovec s kožo divjačine. Na drugi strani pa je včasih gotovo, da je bila ta prevelika občutljivost že podedovana. V zadnjem času so pričeli na podlagi teh zanimivih opazovanj in poizkusov po raznih krajih v večjem obsegu poizkušati na naduhi obolelih ljudeh, za katero beljakovino, morda celo lastno, je ta ali oni preveč občutljivo, z namenom ga končno ozdraviti ali vsaj zboljšati. Tako se na primer z veliko vnemo peča na univerzitetni kliniki v Inomostu profesor Berger s temi poizkusi. Cele vrste nadušljivih bolnikov prihajajo, vsakemu vbrizgajo v kožo na hrbtu majhne množine najrazličnejših beljakovin v raznih razredčenostih (eks-trakti iz raznih živalskih dlak, raznih rož, salat, ptičjega perja, iajc in drugih jestvin i. t. d.), in opazujejo, kako odgovori koža pacijenta na te vbrizgane beljakovine. Če se pri tem posreči, odkriti pravega povzročitelja naduhe, tedaj je tudi dana možnost ozdravljenja, s tem, da se naduš-ljiv bolnik tega ali onega kraja, na primer hleva, te ali one jedi, na primer sirovih jajc varuje, ali pa, da se takemu bolniku dotična beljakovina večkrat vcepi in skuša občutljivost za njo zmanjšati. Na ta način so že dosegli zboljšanja in celo ozdravljenja od naduhe. Vsekakor bodo tudi še v bodoče odkrili na tem polju še veliko koristnega. Piefenis vomene jopice. Doma spletena volnena jopica je zelo gorka, močna in trpežna. Za jopico je najboljša srednje debela voina poljubne barve. Barve tudi lahko mešamo, tako da vzamemo dve ali tudi tri različne, a vendar take barve, ki se vjemajo. Ako je glavna barva siva, se lepo poda zraven rdeča, rožnata in tudi modra. Črna z belo je vedno v modi. K zeleni glavni.pri-stoja siva, drap in rumena. Menjamo po okusu. Delamo tudi lahko tako, da je kake štiri prste nad robom proga v eni ali dveh različnih barvah, vse drugo je enobarvno. Tako jopico pletemo na dveh debelih lesenih ali jeklenih pletilkah. Pletemo lahko z dvema ali tremi deli. Zadnji del je vedno skupen. Sprednji se lahko razdeli na dva dela. Na dva sprednja dela razdelimo takrat, kadar pletemo jopico brez rokavov, ki ji pravimo vestica. Za vzorec nam služijo vzorci, ki se rabijo pri šivanju jopic. Za zadnji del nasnujemo 106 zank na pletilko. Potem pletemo 2 desno, 2 levo štiridesetkrat tje in sem. Lahko pa tudi začnemo tako, da pletemo vedno desno. Sicer imamo več vzorcev na razpolago, in sicer: eno desno, eno levo, dve desni, dve levi menjaje po dveh vrstah, in sicer tam, kjer je bila desna zamenjana z levo in tako menjaje pletemo do izvršitve zadnjega dela. Menjamo tudi lahko 3, 4, 5, 6 zaporednih zank levo in desno, in tako, da potem pletemo 3, 4, 5, 6 vrst, preden menjamo. So pa tudi še patentni vzorci, ki se prav lepo podajo na taki pleteni jopici. Podati hočem dva zelo preprosta. Vendar bi svetovala, da se poprej poizkusite v malem, v obliki traka, nasutega s kakimi desetimi zankami. To pa zato, da pridete v vajo in se potem laže in sigurneje plete. Prvi tak vzorec se plete vedno desno in sicer tako, da se ena pentlja poplete desno, druga se samo ovije na pletilko. Z drugo vrsto se ovita poplcte desno, desna se ovije. Tako menjaje se plete do konca. Oblika tega pletenja je podobna pletenju ena desno, ena levo. Te vrste pletenje je zelo trpežno, voljno in prožno. Drug način patentnega vzorca se plete dve desno, dve levo. Dočim imamo za navaden vzorec z dvema desnima in z dvema levima ravno število, kakor dve, štiri, šest, moramo z"a zgoraj imenovan vzorec vzeti neenako število, kakor ena, tri, pet. Ako začnemo dve desni, dve levi, imamo končno tri desne ali leve. V tem slučaju začnemo v drugi vrsti s tremi desno itd. Ta vzorec ima obliko štirih desnih, štirih levih, vendar je dosti lepši in prožnejši. Kakor sem že omenila, pletemo vzorec po vzorcu, ki se rabi pri šivanju. Ko pripletemo do podpazduhe, zadelujemo toliko zank, kot nam jih pokaže vzorec. Ravno tako tudi pri vratni odprtini. Spodnji del. Najprej poglejmo, kako spletemo skupen del. Za sprednji del nasnujemo kakih šest. do osem zank več kot za zadnji del. Pri našem delu 112. Ravnamo se prav tako kot nri zadnjem delu, le s tem razločkom, da pri vratni odprtini razdelimo zanke na dva enaka dela in pletemo vsak del zase do konca Rokava pletemo tudi po vzorcu. Pletemo od rame proti zapestju. Število nasnutih zank nam nudi vzorec rokava; tako tudi rokavno dolžino. Sprednji zadnji del in rokave seši-jemo skupaj. Odprtino okrog vratu pa obkvačkamo z dvema vrstama gostih petelj enake barve ali različne barve volne. Za vestico delamo navadno dva sprednja dela. V delu ni drugega razločka kot delenje zank na dva enaka dela. Levemu delu prišijemo gumbe, desnemu pa napravimo gumbnice takrat, ko ga obkvačkamo. Gumbnice se narede na sledeči način. Gotovo število trdih petelj med gumbi preskočimo z vrvico, in sicer toliko, da prišit gumb lahko spravimo skozi. Potem obkvačkamo s trdimi petljami zadnjo vrsto. Kolobarjenje na vrtu. Vsakemu kmetovalcu je znano, ds ne gre saditi in sejati iste rastline po več let zapored na isto mesto, ampak da je treba sadeže menjavati, ako hočemo imeti povoljen pridelek. Kakor na polju, prav tako je nujno potrebno tako menjavanje, ki ga imenujemo kolobarjenje, tudi na vrtu, Ako pravilno kolobarimo, imamo vedno obilen, dober in trpežen pridelek, zemljo izrabimo enakomerno in jo ohranimo v dobrem stcnu. S kolo-barjenjem najuspešneje zatiramo plevel in obvarujemo rastline raznih škodljivcev in posebno bolezni. Kolobarjenje na vrtu je v tesni zvezi z gnojenjem, ker imajo posamezne skupine zelenjadnih rastlin baš glede gnojenja vsaka svojo posebnost in zahtevo. V tem oziru jih delimo vobče v dve glavni skupini, in sicer v take. ki hočejo obilno gnojenje s hlevskim gnojem, kakor ka-pusntce (zelje, ohrovt, karfijole itd.), solate, špinača, zelena, paradižniki, kumare in pa v take, ki hočejo že o