ŠT. 8 — XI AVG. 1962 CENA 20 DIN
VSEBINA:	
J. Ukmar — Spremembe v	F. Rebernik — Kako smo
pravilniku o delitvi či-	delali v mesecu juniju
stega dohodka — Dogo-	F. Jeraj — EE tkalnica
dek v komuni	J. Stojan — Vzemi si čas ne
Dr. Franc Jerovec — prvi	življenje
polletni obračun po pla-	M. Surk — Postali so prvaki
Čani realizaciji	občine
Dr. Janez Bogataj — O važ-	A. Zibert — Potovanje v
nosti prvega stalnega	Prago
kočnika	V. Habjan — Personalne iz-
L. Zabukovec — . . . 3 % dodatnega prispevka	premembe
— Z zasedanja CDS	Izdaja v BOO izvodih kolektiv
O. Lipovšek — Dobro sode-	tovarne Induplati. Odgovor-
lovanje med CDS in	ni urednik Jože Klešnik.
ODS	Natisnila in klišeje izdelala
J. Mavko — Nabava in pro-	Tiskarna »Jože Moškrič« v
daj a v juniju	Ljubljani
Potrošniški sejem v Domžalah:
Razstavljeno blago je bilo naprodaj takoj, s čemer smo izpolnili dolgoletno željo obiskovavcev
Spremembe v pravilniku o delitvi čistega dohodka
Aprila meseca je izdal Zvezni izvršni svet navodilo o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah. Vsa podjetja so morala do določenega roka sestaviti dokaj obširno analizo iz katere je moralo biti razvidno, kako so gospodarila v letu 1961 s sredstvi, ki so jih nekaterim panogam — med njimi tudi tekstilni — dali lanski predpisi o delitvi dohodka. Dobro zamišljena akcija se je namreč ob pretiranem pohlepu po osebnih prejemkih tako izrodila, da že sedaj marsikatero podjetje nima več praktično nobenih večjih možnosti za nadaljnji razvoj. Večja sredstva, ki so lansko leto v primerjavi s prejšnjimi leti ostajala podjetjem, so bila prvenstveno namenjena vlaganjem v sklade, to je obnovi in povečanju proizvajalnih sredstev. Za osebne dohodke pa je veljalo in še velja načelo, da se lahko zvišujejo, toda samo v skladu s povečano proizvodnostjo.
Predno smo poslali našo analizo občinski komisiji je CDS temeljito proučil določila dosedanjega pravilnika o delitvi čistega dohodka. Ugotovil je, da skoraj vsi pokazatelji govore v prid naši dosedanji politiki delitve in da niso v obstoječem pravilniku potrebne nobene načelne spremembe. Da pa bi vsebinsko vskla-dili načela o delitvi čistega dohodka s splošnimi zahtevami, je CDS sprejel sledeče dopolnitve:
Za redni in normalni razvoj podjetja je nujno, da vlagamo zadostna sredstva v sklade. Do sedaj je
veljalo določilo, da moramo iz čistega dohodka oddvojiti v sklade najmanj 10 %>. Lansko leto je bilo razmerje v čistem dohodku 74% za osebne dohodke in 26% za sklade. Ta odnos se vnese v pravilnik o delitvi čistega dohodka, s čemer so zagotovljeni enaki osebni dohodki in skladi pri enaki proizvodnji in proizvodnosti.
Če se čisti dohodek podjetja povečuje z večjo storilnostjo pri delu, se lahko za enako višino povečajo osebni dohodki delavcev in sredstva za sklade. Če pa se čisti dohodek povečuje zaradi zviševanja cen našim artiklom, pa moramo ves tako doseženi čisti dohodek vložiti v sklade ker pri dvigu cen res kolektiv nima nobene zasluge. Isto načelo velja tudi v primeru, če bi bili izdani novi gospodarski predpisi, ki bi dajali podjetjem v upravljanje še večja sredstva.
Občinska komisija je našo analizo in ugotovitve obravnavala na svoji seji 10. julija letos in nanje ni imela nobenih bistvenih pripomb.
Omenim pa naj še sklep CDS, da nas to ne sme varati, kajti letošnji proizvodni rezultati kažejo razmeroma majhno tendenco povečanja napram prejšnjim letom. Ukrepi, ki smo jih uvedli (delna nočna izmena) so res nekoliko neljubi, vendar pa nujni, če hočemo obdržati tempo osebnih dohodkov in razvoja podjetja.
Prvi polletni obračun po plačani realizaciji
Letošnji predpisi o delitvi celotnega dohodka in dohodka gospodarskih organizacij predvidevajo, da se celotni dohodek ugotavlja na podlagi plačane realizacije in potem šele deli. Razlika od dosedanjega načina ugotavljanja celotnega dohodka je v tem, da so bila prej naš celotni dohodek vsa denarna sredstva od izdanih računov za prodane izdelke, medtem ko so po novih predpisih celotni dohodek vsa tista denarna sredstva, ki so nam bila do določenega dne že plačana, za naše prodane izdelke. Kupci nam za naše prodane izdelke vedno nekaj dolgujejo, te terjatve do kupcev pa nam nižajo naš obračunani celotni dohodek.
V zvezi z navedenim bomo zaradi primerljivosti podatkov z družbenim planom navajali najprej podatke po zaračunani realizaciji in posebej po plačani realizaciji.
Čeprav smo celotni dohodek dosegli 99 %>, smo uspeli doseči dohodek samo 97%. Zaradi novih meril za izračunavanje prispevka od. izrednega dohodka, ki je letos nižji, pa smo čisti dohodek dosegli pravzaprav v isti višini kot celotni dohodek, to je 99,4%, odnosno skoraj 100 %.
Z ozirom na dejstvo, da je bil naš lanskoletni polletni obračun izredno dober, ker še ni bilo vpliva vseh predpisov novega gospodarskega sistema, je letošnji polletni obračun nekaj slabši, vendar boljši od lanskoletnega celotnega obračuna.
Povprečno smo imeli v 1. 1961 v prvem polletju enako število zaposlenih kot v letošnjem prvem polletju, to je 1085 oseb. Vloženih ur, to je dejansko izvršenih pa je bilo letos v prvem polletju za 9% manj kot v 1. 1961, kar je predvsem posledica proste sobote in višjih bolezenskih izostankov. Z ozirom na to, da smo proizvodnjo po dejanski lastni ceni povečali za 5,8 °/o z manjšim številom vloženih ur, je narastla produktivnost v primeri s prvim polletjem 1961 za 16,3 °/o, kar je lep rezultat. Znižala pa se je naša rentabilnost za 5,9 ”/o in ekonomičnost za 3,7 ”/o. Vzrok za omenjeno znižanje rentabilnosti in ekonomičnosti je iskati predvsem v nezadostni količinski proizvodnji, ki pri isti fiksni režiji postaja dražja. Ker nam je že analiza naših rezultatov v zvezi z delitvijo čistega dohodka pokazala, da moramo dvigniti našo proizvodnjo, če hočemo opravičiti obstoječe osebne dohodke, je prva naloga naših ekonomskih enot, da skrbe za povečanje kvalitetne količinske proizvodnje. Dejstvo, da je bil ustvarjeni dohodek na vloženo uro v letu 1962 za 5,5% višji od planiranega in za 4,6% višji od ustvarjenega v prvem polletju 1961 še ne zadošča, ker je ustvarjeni dohodek v masi prenizek in to prav zaradi prenizke proizvodnje. Centralni delavski svet podjetja je že ukrenil potrebno za dvig proizvodnje z uvedbo delne tretje izmene v tkalnici in s sklepom o nabavi novih avtomatskih statev. Iz zgoraj navedenih podat-
V prvem polletju smo dosegli: (v 000 din) Pokazatelj
celotni doh. brez davka.....................
poslovni stroški............................
dohodek ....................................
prispevki iz dohodka........................
čisti dohodek...............................
za osebne dohodke ..........................
za sklade...................................
Po planu za 1. 1962	Po zaračun. realizaciji	V« izpol. plana	Po plačani realizaciji
1.241,678	1.236,568	99,0	1.065,858
772,192	780,470	101,1	683,108
469,486	456,098	97,1	382,750
122,025	110,428	90,5	83,840
347,461	345,670	99,4	298,910
257,739	281,272	109,1	248,708
89,722	64,398	71,8	50,202
Dobro sodelovanje med CDS in ODS
Pred nekaj več kakor letom dni smo decentralizirali samoupravljanje s tem, da smo si izvolili OBRATNE DELAVSKE SVETE. V Induplati imamo poleg teh še ekonomske enote (EE). Obratni DS so štirje in to: predilcev, tkalcev, plemenilcev in uprave s pogonom. V obratnem DS plemenilcev so združene EE plemenilcev, tiskarjev in konfekcionarjev. V dobi enega leta smo s pomočjo ODS dosegli določene napredke in uspehe zato smo povabili iz vsake EE nekaj tovari-šev-ic ter jim zastavili naslednja vprašanja:
Uspehi proizvodnosti so večji, kar je nedvomno odraz upravljanja po ODS, kakšen vpliv je imel ODS na te uspehe?
Smatrate, da je vpliv ODS v CDS dovolj velik in Pomemben in kakšno je sodelovanje med obema?
V mlajši preteklosti si je delovni kolektiv zgradil domove oddiha (na Mali planini in v Umagu, menzo, s pomočjo skupnosti imamo do podjetja zgrajeno moderno cesto in še in še). Kaj se vam zdi, da bi bilo še potrebno urediti za boljše počutje in delovne pogoje?
Na kolegijih in na sejah UO in CDS se je razpravljalo o perspektivni politiki našega podjetja. Ali poznate ta načela?
Tov. ing. Srečo Bergant je na vprašanja takole odgovoril: Na sejah ODS smo razpravljali o naši plačilni politiki. Sklenili smo zmanjšati delovno silo s tem, da na naravno fluktuacijo delovne sile nismo odgovorili s sprejemom nove. V celem letu 1961 smo sprejeli na delo samo enega delavca med tem, ko je zapustilo predilnico kar 32 ljudi. Pozitivno je vplival na naše delo tudi sprejem cenika za izvršeno delo.
Sodelovanje med samoupravnima organoma je bilo dobro. CDS je sprejel cenik za naše delo in pravilnik o kvaliteti med tem, ko je začasno odklonil sprejem nekaterih predlogov, ker za predilnico še niso izdelani vsi perspektivni načrti.
Nujno potrebne za predilnico so garderobe. Tudi ♦ transport iz in v predilnico čaka dokončne ureditve. Pospešiti je potrebno gradnjo stanovanj okoli podjetja kot tudi dodelitev pomoči individualnim graditeljem stanovanj.
Razvojna pot mi je poznana in se z njo strinjam. Pes je skrajni čas, da se otresemo obrtniške dejavnosti Ul preidemo na organizirano proizvodnjo v obliki finalnih izdelkov.
Tovarišica Cilka Mrdženovič, namestnik vodje EE tkalnice pa nam je rekla:
ODS je s svojim sklepom odpravil tedensko enourno čiščenje strojev. Te danes čistita po dve čistilki na izmeni, kadar je stroj prazen. Pridobitev na čistem izdelavnem času znaša 2,5 %. Z direktnim samoupravljanjem smo utrdili tudi delovno disciplino.
Tovarišica Marija Sušnik na svojem delovnem mestu
Obiskovavci si ogledujejo razstavo »Konoplan skozi 10 let«
kov je razvidno, da smo čisti dohodek delili sorazmerno močneje v osebne dohodke in da moramo, če hočemo iste obdržati, v drugem polletju nadoknaditi sredstva za sklade, ki so v prvem polletju prenizka. Skladi so bili napram planu doseženi samo 72 %>. Naši mesečni osebni dohodki pa so znašali v prvem polletju 1961 povprečno 21819 din, v letošnjem prvem polletju pa povprečno 26 206 din ali 120,1 %>. Res je, da v lanskem prvem polletju še ni veljal novi pravilnik o nagrajevanju in da je bilo celotno povprečje 23 127 din. V primerjavi s povprečjem vsega leta 1961 so naši osebni dohodki v polletju 1962 višji za 13,3 %>, od česar pa po splošnih merilih o delitvi čistega dohodka lahko opravičimo pri 100 %> izpolnitvi plana le 6,5 %>, razliko pa bomo uspeli opravičiti samo z dvigom proizvodnje, kot je bilo že omenjeno. Kolikor tega ne bomo uspeli doseči, bomo morali žrtvovati ustrezen del osebnih dohodkov v korist skladov. Čeprav lahko trdimo, da naši rezultati v prvem polletju niso slabi, se moramo zavedati, da bi morali biti za naš nivo osebnih dohodkov boljši in da moramo to nadoknaditi v drugem polletju.
Finančni vodja
Tovarišica Milka Vavpotič: »Poleti je v tkalnici zelo vroče...«
Predlogi našega ODS so bili po diskusiji s strani CDS pozitivno sprejeti. Kot primer navajam dvakratno povišanje vrednosti dela po ceniku. Pomemben je tudi sklep po našem predlogu, da se tkalnica avtomatizira. Seveda je CDS tudi zavračal predloge, npr.: refundacijo naši EE za slabo kvaliteto izdelkov (art. 923 in 502). Vzrok za slabo kvaliteto je bila izredno slaba preja.
Boleča točka tkalcev so sanitarije. Tudi pomoči pri gradnji stanovanj si želimo več.
Cilje in plane za prihodnja leta poznam. Načrti so bili izdelani na osnovi tehničnih ter računsko gospodarskih podlagah.
Ing. Tone Matičič, vodja EE plemenitilnica pa je odgovoril:
Na ODS smo razpravljali o proizvodnih grlih ter naše predloge posredovali CDS. Le-ta je odobril nabavo novih barvalnih strojev in sušilnice. Z nabavo teh strojev nam je omogočeno, da tudi na drugih strojih lahko proizvajamo več.
Delno je odgovor podan že pri prvem vprašanju. Predlagali še nismo montažo foularda pred sušilnim strojem zato ga tudi CDS še ni potrdil. Nerešeno je tudi vprašanje povečanja proizvodnih kapacitet v naši belilnici. Čakajo nas še velike naloge, zato je in mora biti povezava res brezhibna.
Zal pri nas ženskih garderob sploh nimamo. Zaradi zelo težkih delovnih pogojev bo treba misliti tudi na gradnjo nove stavbe za plemenitilnico. Neurejena so tudi skladišča, katera so delno hodniki našega oddelka. Temu primerna je tudi kvaliteta in kontrola vskladi-ščenega materiala.
S perspektivno politiko se strinjam. Prehod na organizirano proizvodnjo nam bo prinesel koristi. Tudi konfekcija se mora pojačati, tako da bomo lahko z našimi izdelki čimbolj zadovoljili potrošnika.
Tov. Janko Ukmar, vodja EE konfekcija je odgovoril:
Na vsa vprašanja žal ne morem odgovoriti s stališča konfekcije, ker se je le ta pričela šele v lanskem letu razvijati. Zato bi vsako prikazovanje odstotkov ne pomenilo prave slike stanja. V okviru podjetja pa je proizvodnost precej porasla, kar je po mojem mnenju zasluga politike samoupravnih organov, katera teži predvsem po povečanju dohodka preko smotrne izbire asortimenta. Veselim se odločitve, da pričnemo s konfekcioniranjem bolj zahtevnih izdelkov.
Vpliv CDS je pri reševanju vprašanj neke EE velik. Vsebinsko skromnejše kot v predilnici in tkalnici je delovanje našega ODS, kateri združuje pleme-nilnice, tiskarje in nas konfekcionarje. Pretežni del proizvodnih problemov rešujemo na naših obratnih sestankih v sklopu EE. 2e pred volitvami v organe
samoupravljanja sem bil proti taki rešitvi ker smatram, da so tudi manjše enote sposobne imeti svoj ODS. Glede sodelovanja s CDS pa lahko rečem, da nesodelovanja praktično biti ne more.
V	družbeni standard smo že precej investirali. Če bi imeli še kopališče, bi imeli v bližini podjetja praktično vse. Vendar sem za to, da v perspektivi polagamo več pozornosti stanovanjskim problemom delavcev.
Perspektivni razvoj podjetja poznam in se z njim strinjam. Zdi se mi, da moramo najprej rešiti vprašanje pare za potrebe plemenitilnice in škrobilnice in ne nazadnje za ogrevanje delovnih prostorov v zimskem času.
Tov. Aron Zornada, vodja EE — pogona je odgovoril naslednje:
Ljudje so o delih boljše poučeni. Važno vlogo pri delitvi OD predstavljajo zastoji strojev. Sami člani ODS prenašajo sklepe na ostale, v tem vidim boljšo povezavo.
S CDS se razumemo in dobro sodelujemo. Naši predlogi so bili doslej upoštevani. CDS nam doslej še ni zavrnil nobene želje. Poudarjam, da zavzemajo člani naše EE številne funkcije v organizacijah podjetja ter imamo že zato dober kontakt s posameznimi institucijami.
Prepričan sem, da je naše podjetje investiralo v družbeni standard precej sredstev. Enako so se sredstva investirala tudi za izboljšanje delovnih pogojev v podjetju. Smatram, da bi bilo potrebno zgraditi še dva stanovanjska bloka poleg sedanjega, kateri sameva na tako lepem mestu. Letos je aktualna želja naših ljudi po kegljišču — prihodnje leto bo rodilo nove želje in potrebe. Tudi individualnim graditeljem stanovanj je treba več pomoči.
Brez nadaljnjega jih poznam. V perspektivnem planu vidim potrebo po zgraditvi nove kotlarne na prvem mestu. Sledi potreba po zgraditvi nove plemenitilnice.
Tovarišica Marija Sušnik iz EE predilnice je povedala:
Zmanjšanje zaposlene delovne sile je zelo vplivalo na dvig produktivnosti. Kjer sta delali nekoč dve, dela sedaj ena sama delavka in če je material dober naredi le ta prav toliko kot nekdaj dve.
CDS doslej še ni zavrnil nobenega našega predloga.
V	predilnici bi rabili dodatne garderobe, v sedanjih smo tako na tesnem. Želimo si tudi klima in izpra-šilnih naprav — o teh je bilo že večkrat govora. In vsi si želimo nabavo dobrega materiala, da bomo lahko izdelali tudi dobro prejo.
O planskem razvoju podjetja sem slišala in nisem bila proti, vendar se danes ne spominjam podrobnosti.
Tov. Anton Opara: »V planu je zgraditev toplarne ni pa nič predvideno glede vode.«
Odgovori tovarišice Milke Vavpotič iz EE tkalnice:
Vsaka EE zase se trudi, da so njeni uspehi čim boljši. Pa tudi manj ljudi je zaposlenih pri proizvodnih delih.
Nekateri člani našega ODS so tudi člani CDS. Tam so posredovali naše predloge in želje, kar je bilo z razumevanjem sprejeto.
Poleti je v tkalnici zelo vroče. Potrebno bi bilo urediti boljšo ventilacijo. Drugače se res ne morem Pritoževati saj imamo številne dobrine oziroma dobre delovne pogoje. Izven podjetja pa bi bilo potrebno Popraviti novo cesto Radomlje—Preserje, ker je že zelo slaba.
Poznam plan razvoja tkalnice. Avtomatizirali borno naš oddelek. Strinjam se tudi z razvojem naše konfekcije.
Tovariš Anton Opara iz EE plemenitilnice:
Ljudje so bolj zainteresirani za delo, ker vsaka EE samostojno razpolaga z zasluženim denarjem. Na vseh delovnih mestih ljudje pazijo, da je produkcija čim večja.
Sodelovanje je dobro. Predlagali smo nabavo nekaterih strojev in CDS je predlog sprejel in realiziral.
Kot zelo potrebno smatram ustanovitev varstvene ustanove za otroke, ker je večina žena zaposlenih. V našem oddelku ni ženskih garderob, neurejena so tudi skladišča. Tudi ventilacija — boljša kot sedanja čaka uresničitve.
Razvoj konfekcije je važen in pomemben. Tudi zmanjšanje števila artiklov je potrebno. V planu je zgraditev kotlarne ni pa nič predvideno glede vode. Sedanje vodne naprave so zadostovale za 2 do 3 jiggre ne pa za vse to kar danes imamo.
Tov. Anica Troha pregleduje in kvalitetno ocenjuje gotove izdelke
Tovarišica Anica Troha iz konfekcije:
Naša EE je šele v razvoju, zato imajo sestanki važen vpliv na kvaliteto in kvantiteto našega dela. Tudi razširitev delovnega območja olajša mnogotera dela.
Sodelovanje je dobro saj nam je CDS odobril razširitev našega oddelka.
Vse kar je zgrajeno je dobro in ni kaj kritizirati. Veliko pa je še hrepenenj po stanovanjih.
Delno poznam našo pot — toda ne podrobno.
Tovariš Edi Rojc iz pogona, je kot zadnji takole odgovoril:
Pogovorili smo se o pridnosti, o disciplini in podobnem. Z manj ljudmi v delavnicah in na dvorišču smo naredili isto. Na sestankih ODS se pogovarjamo o vrednosti točke in kaj moramo vse narediti, da bo točka vredna še več. Posredno dvigamo s tem tudi proizvodnost ostalih obratov.
Seveda je sodelovanje, saj nismo različne republike. Glede preselitve naše EE v nove prostore pa vemo in to nam je največ tolmačil tov. Lado Zabukovec, da zahteva situacija drugačno rešitev, kar smo z razumevanjem sprejeli na znanje.
Mnenja sem, da bi se moralo pojačati strežno osebje v menzi v času malic, da ne bo vrst in nepotrebnega čakanja. Ce bomo to kar imamo v redu držali, bomo lahko zadovoljni: Glede dijakov, kateri so pri nas med počitnicami pa tole: mladi so še, toda enkrat jih je treba naučiti delati. Efekt ne bo največji, sicer pa — vsaka šola nekaj stane.
Perspektiva je v skrčenju asortimenta artiklov, le te pa čim bolj oplemenititi. Najnujnejša je gradnja toplarne; toda o tem že dolgo govorimo — skrajni čas pa je, da res začnemo.
Kot zadnjega sem obiskal tov. direktorja Kamila Marinca in ga prosil, naj mi odgovori na prejšnje izjave in želje naših sodelavcev. Te odgovore pa bomo objavili v prihodnji številki.
O. Lipovšek
Tudi Vi prispevejte s svojimi dopisi, da bo naše obratno glasilo
KO N O P LAN
še bolj zanimivo in raznovrstno!
Tovariš Edi Rojc: »Seveda je sodelovanje, saj nismo različne republike.«
O važnosti prvega stalnega kočnika
Starši, ki se zanimajo za razvoj svojega otroka, posvečajo posebno pozornost tudi razvoju otrokovih zob. Posebno mamice ohranijo običajno dolgo v spominu dan izrasti prvega zobka pri svojem otroku. Zal pa je s tem dnevom pri večini staršev konec zanimanja za otrokove zobe. Šele slučajno odkritje temno obarvane zobne površine pripravi pazljivejše starše do tega, da privedejo svojega otroka v zobno ordinacijo. Največkrat pa opozorijo na gnilobni proces šele bolečine, ki se pojavljajo sprva v obliki kratkotrajnih bolečin na različne dražljaje, vroče in hladne, nato pa postanejo bolečine hujše in se pojavljajo same od sebe. Kako se tak proces razvije naprej, je seveda odvisno od zdravljenja, torej od časa, ko pride otrok v zobno ordinacijo. Če je gnilobni proces v mlečnem zobu zanemarjen in ga ne očistimo in čimprej plombiramo, nastopi kaj hitro gnojno vnetje. Tedaj navadno ozdravljenje bolnega zoba ni več možno in zato napravi zobozdravnik v zob luknjico, ki kaj hitro olajša malemu bolničku bolečine, zob pa zaradi tega ni ozdravljen, ampak prej ali slej popolnoma razpade. Če je otrok že blizu 10 leta, ko začnejo mlečni kočniki izpadati, zob izderemo. Jasno pa je, da kaj takega ne pride v poštev pri stalnih zobeh, ki jih je treba zgodaj zdraviti. To je mogoče le, če je otrok prišel pravočasno k zobozdravniku. Ta čas pa je velikokrat zamujen pri prvih stalnih kočnikih, kateri so često ob prihodu v ordinacijo že docela uničeni in ne preostane drugega kot izpuljenje.
Da pride do razkroja prvega stalnega kočnika je krivo dejstvo, da starši prav temu zobu posvečajo premalo pozornosti v prepričanju, da je to mlečni zob. Temu pa naj po splošnem mnenju ne bi bilo treba posvečati nobene pozornosti. Do mnenja, da je prvi
kočnik mlečni zob, pride zato, ker ta zob izraste, ne da bi izpadel kak mlečni. Zavedati pa se moramo, da skladno z rastjo celotnega telesa raste tudi čeljust in se tako za njenim zadnjim kočnikom ustvari prostor za izrast prvega stalnega kočnika, ki torej izraste ne da bi zaradi tega izpadel kak mlečni zob. Ta stalni zob je prav tako podvržen zobni gnilobi, gnije pa posebno hitro v zanemarjenih ustih, v katerih je mnogo gnilih mlečnih zob. Zaradi tega in pa zavoljo nevednosti staršev, je mnogokrat edino, kar še lahko storimo pri popolnoma uničenem stalnem zobu to, da ga izpulimo. To pa ima lahko hude posledice za nadaljnji razvoj stalnega zobovja.
Prvi stalni kočnik izraste med 6 in 8 letom kot prvi stalni zob na koncu mlečnih zob. Ta prvi stalni kočnik je izredno važen činitelj v razvoju celotnega stalnega zobnega loka in velikokrat odločilen glede tega, ali se bo razvil pravilen ugriz ali pa bo prišlo do napak, ki jih imenujemo ortodontske anomalije in ki često onesposobijo normalno žvečenje. Take napake vplivajo po eni strani na telesni razvoj otroka, po drugi pa na psihični razvoj, ki je mnogokrat zaradi takih napak moten. Te motnje bazirajo na motnjah govora v obliki govornih napak, ki so često vzrok zasmehovanja otroka.
Torej starši! Pazite na stalne kočnike, ki izrastejo kot prvi stalni zobje med 6 in 8 letom. Zobna vrsta vsebuje tedaj tri kočnike, prva dva sta mlečna, tretji pa je stalni. Če opazite najmanjšo pikico na njem, je vsako odlašanje obiska v zobni ordinaciji neumestno in škodljivo.
Zavedajmo se, da je stalen prvi kočnik važen za ves nadaljnji razvoj stalnega zobnega loka in kot tak zasluži našo posebno pozornost.
... 3 % dodatnega prispevka?
Trenutno vse najbolj skrbi povečanje proizvodnje in s tem v zvezi povečanje naših dohodkov. Ko iščemo vzroke, zakaj nam letos ne gre oziroma ne gre boljše, naletimo med drugimi vzroki tudi na to, da so se v letošnjem letu precej povečali bolniški izostanki in je izpad proizvodnje vsled tega nenavadno velik. Pri pregledu izostankov v prvem polletju letošnjega leta smo ugotovili, da je bilo izostankov zaradi bolezni do 7 dni 3869, izostankov zaradi bolezni nad 7 dni pa 4126. Primerjava z istim obdobjem v lanskem letu nam pove, da smo izostanke presegali približno za 40 %>, kar je isto kot če bi bil vsak član kolektiva v letošnjem polletju 7 dni bolan. Poleg tega, da mora podjetje plačati vse izostanke do 7 dni in poleg škode, ki jo podjetje utrpi vsled zmanjšanja proizvodnje zaradi bolniških izostankov, je moralo podjetje plačati v juniju še 3 ®/o dodatnega prispevka, to je okrog 790 000 dinarjev. Tak prispevek se nam obeta tudi v naslednjih mesecih, če se izostanki ne bodo zmanjšali.
In kaj je v zvezi s tem izjavila naša zdravnica: »Visok bolniški stalež upravičeno skrbi podjetja, saj morajo Zavodu za socialno zavarovanje plačati dodatni prispevek. Prav tako pa tudi iz Zavoda za socialno zavarovanje sprašujejo, kaj je vzrok tako visokemu staležu. Sredi julija meseca letos sem bila pri direktorju Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje tov. Kovačiču, ki me je vprašal zakaj imamo tako visok stalež bolnih. Sicer mi je takoj rekel, da se to pojavlja v vsej Sloveniji in da ljubljanski okraj kaže v primerjavi z drugimi še najmanjši presežek. Povedal je, da ponekod direktorji podjetij pritiskajo na ambulante naj sprejmejo v stalež bolnih čimveč delavcev
in to zaradi trenutnih finančnih težav teh podjetij. Slednje pojasnilo je bilo zame nekaj novega, ker v domžalski občini tega pajava ni. Konkretno v naši ambulanti je prav nasprotno, saj vsa tri podjetja vsaj enkrat tedensko sprašujejo, kako to da je toliko bolnih delavcev in kakšne so možnosti za skorajšno normaliziranje izpada delovnih ur zaradi bolezni.
Na vse to lahko odgovorim sledeče: lansko leto prvič ni bilo epidemije gripe in zato tudi bolniški stalež ni bil previsok. Letos je bila epidemija v največjem obsegu od vseh ostalih v preteklih letih. Poleg tega je letošnja gripa večini bolnikov zapustila posledice, tako da so bili izpadi zaradi bolezni dolgotrajnejši. Nadalje je po gripi ostala pri vseh prizadetih zmanjšana odpornost in so tako obolevali v razmeroma kratkih presledkih po prestani gripi za kakšno drugo boleznijo. Prepričana sem tudi, da je letošnje vreme, ki nam ni prineslo niti pomladi niti poletja, ampak se je zima nadaljevala pravzaprav do konca polletja, vplivalo na tako pogosto obolevanje.
Za zaključek naj navedem, da je v lanskem prvem polletju obiskalo našo ambulanto 6148 bolnikov, v letošnjem prvem polletju pa 8457.« Tako zdravnica. Kaj pa lahko mi sami napravimo za zmanjšanje bolniških izostankov? Milijoni, ki jih izgubimo zaradi bolniških izostankov bi nam zelo koristili za druge potrebne stvari, zato premislimo in preglejmo vse možnosti za zmanjšanje izostankov. Pričakujemo konstruktivne predloge v zvezi s tem, vsem članom kolektiva pa želimo več zdravja in manj bolniških izostankov.
-o-c
Nabava in prodaja v juniju 1962
Surovine:		Nabavljeno kg	Porabljeno kg
Lan D			13 029	19 430
Lan K			5 144	5 883
Konoplja D . .		11 028	16 740
Konoplja K . .		8 844	16 544
Preja:			
Bombažna . . .		32 236,80	44 323,40
Lanena (doma izdelana) . . .		22 815	29 266
Konopljena (doma	izdelana)	31 275	31 993
Stanična ....		7 329,20	5 211,50
Premog:		392,1 ton	377,3 ton
.	Proizvedeno		Prodano	Prodaja na
J-Kamne:	m*	m*	junij 1961
Bombažne . . .	102 552	100 331	122,2 %
Lanene ....	35 258	33 375	114,9%
Bombaž - lan . .	168 102	137 569	152,0 %
Konopljene . . .	29 434	33 099	128,6 %
Bombaž - konoplja	17 970	23 944	257,5 %
Lan - konoplja	6 330	5 213	141,2 %
Gasilske cevi — kg	2 227	2 480	144,0 %
Makulaturnega	blaga smo imeli v		juniju 1962
1834 m2, v istem mesecu preteklega leta p			>a 1790,6 m2.
Preskrba s surovinami je bila v redu, le pri dolgi			
konoplji ni bilo mogoče dobiti kvalitetnega materiala.			
Prodaja je bila	na zadovoljivi višini, saj smo pre-		
koračili prodajo lanskega junija za 38,3 %.			
Kako smo delali v juniju 1962			
		Mesečna izpolnitev	Primerjava
Izpolnitev količinskega plana:			z letom 1961 Leto 1961
			indeks 100
Predilnica..................	88,1%	87,0%
Tkalnica................ 89,7 %	95,3 %
Gasilske cevi.................107,4 %	80,7 %
Zatkani votki...............	93,2 %	92,3 %
Predilnica je za 12 % pod planirano količino. Izpad je nastal delno zaradi prekinitve električne energije in delno zaradi zmanjšanja proizvodnje lanene preje, ker so zaloge še dovoljene. Oskrba s surovinami je potekala v redu in ni bilo pomanjkanja, edino kvaliteta konopljenega vlakna je še vedno slaba. Tkalnica je bila v tem mesecu tudi izpod plana in je dosegla 89,7% po kvadratnih metrih in 93,2 % po votkih. Na Proizvodnjo še vedno vpliva slaba preja za konopljene tkanine in znaša izpad 3 % mesečne proizvodnje. Zastoj je nastal tudi zaradi prekinitve električne energije in znaša 1,3% mesečnega plana. Prekinitve so bile zaradi hudih neviht v tem mesecu. Da bi dvignili proizvodnjo, je bila uvedena tretja izmena v ATR tkalnici, ki dela od 27. junija. Ostali oddelki so normalno obratovali. Zastojev zaradi prekinitev elektrike je bilo skupno 19 ur.
Vrednost točke po posameznih ekonomskih enotah v primerjavi z mesecem januarjem 1962 je bila sledeča
Ekonomska enota:	Primerjava z januarjem 1962
Predilnica
Tkalnica
Plemenitilnica
Tiskarna
Konfekcija
Obrat za vzdr.
Uprava
102.7	% — kakor prejšnji mesec
105.0	% —> kakor prejšnji mesec
109.8	% — za 5,0 % višji od maja 102,1% — kakor prejšnji mesec 100,6% — za 0,1% višji od maja
100.0	% — kakor prejšnji mesec 103,0% — kakor prejšnji mesec
Koncem junija smo imeli zaposlenih 1124 proizvajalcev in 6 vajencev.
Z zasedanja CDS
Na svoji 4. redni seji dne 27. julija, so člani CDS obravnavali spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Predloge ekonomskih enot, da se povišajo osnove za izračunavanje osebnih dohodkov na nizko ocenjenih delovnih mestih, so člani CDS ugodno ocenili in sprejeli sklep, da se po novih merilih obračunava osebne dohodke od 1. julija dalje. Na podlagi teh popravkov se bodo dvignili OD od 1—10 % pri naslednjem številu delavcev:
predilnica ............................14	oseb
tkalnica............................. 340	oseb
plemenitilnica.........................32	oseb
tiskarna...............................10	oseb
konfekcija............................. 8	oseb
pogon ................................ 23	oseb
uprava ...............................  —	oseb
skupno..............................  427	oseb
Kot naslednja točka dnevnega reda je bilo na vrsti poročilo o polletnem obračunu proizvodnje. Iz podatkov je bilo razvidno, da rezultati niso najboljši, ker celotni dohodek in čisti dohodek nista bila dosežena v planirani višini, osebni dohodki pa so porasli bolj kot pa proizvodnja. Člani CDS so po diskusiji sklenili priporočiti ekonomskim enotam, da naj ne prekoračujejo sedanjega nivoja OD, dokler s povečano produkcijo ne dosežemo ravnotežja, oziroma ne dosežemo tudi planirane višine skladov. Nekaj nam bo k temu pripomogla tretja izmena v avtomatski tkalnici, nekaj pa predvidene nove kapacitete v tkalnici, ki bodo predvidoma pričele obratovati v četrtem tromesečju.
EE tkalnica
ODS tkalnica je na svojem drugem zasedanju razpravljal o proizvodnih problemih v svoji ekonomski enoti.
Iz podatkov o izpolnjevanju proizvodnega plana je razvidno, da količinska proizvodnja ni na taki višini kot bi morala biti. Zaradi tega je ODS sprejel sklep, da se organizira proizvodnja tako, da bo čim manj zastojev. Pqsebno pa je potrebno gledati na to, da ni zastojev zaradi pomanjkanja osnov. Ta problem se često pojavlja in ga je nujno popolnoma odstraniti. Kajti že 3 statve povzročajo izpad več kot 1 % produkcije.
Obširno se je razpravljalo tudi o kvaliteti izdelkov. S tem v zvezi je ODS sprejel sklep, da se tkalke, katere izdelujejo slabo kvaliteto tkanin po svoji krivdi premesti na slabše stroje. Kolikor pa se kvaliteta kljub temu ne izboljša, pa se jo lahko tudi odpusti. Glede kvalitete snovanja in škrobljenja je bil sprejet sklep
TISKANO V TISKARNI
Dopust za leto 1962 je za večino sodelavcev pri kraju. Praktično se je pričelo novo leto — čas v Katerem se bomo morali dodobra pomeniti o našem nadaljnjem delu.
Zadnji dnevi ali še boljše, celo drugo tromesečje ter vključno mesec julij so bili v znamenju pomanjkanja dela v naši EE. Gospodarski razvoj naše socialistične Jugoslavije je prebrodil čas, ko je bila važna predvsem količina proizvodov in ne toliko kvaliteta. To razvojno pot smo prehodili mi sami in mi smo zopet tisti, ki želimo kupiti lepo in kvalitetno.
Odločitev, da preusmerimo naše nadaljnje dessene v preštudirane vzorce ter jih barvno vskladimo, je prav gotovo umestna. Produkte razvojnega oddelka bo treba na najboljši način reproducirati in to reprodukcijo v kvalitetni izvedbi dobavljati v naročeni količini. Kvalitetni spodrsljaji v prihodnje ne bodo samo tangirali naše OD, temveč bodo odločilno vplivali tudi na naš nadaljnji obseg dela.
V julijski številki sem že omenil preureditev tiskarskih miz za način — lepljenje tkanine. Na obstoječo tiskarsko mizo, prevlečeno z volneno polstjo, bomo napeli folio iz kemične mase (Mipolan), katera je po preiskusih sorodnih oddelkov pokazala najboljše rezultate. Čas za prevleko vseh štirih miz je 6 dni s pripombo, da je mogoče eno mizo prevleči v enem dnevu in pol. Morda se vam zdi predolgo, toda v pojasnilo — operirali bomo s pomočjo vroče vode, da s tem preprečimo gibanje tkanine med tiskanjem. Na to prevleko bomo nanesli s pomočjo posebnega tiskarskega noža trajno lepilo (GIBA Kleber FD), na katerega bomo potem lepili tkanino za tisk. Izboljšava bo v tem, da se tkanina med tiskom ne bo več lepila na šablono, da se tkanina med tiskom ne bo več premikala (omogočena bo točnost tiska) in kot zadnji faktor, omogočeno nkm bo tiskati pletiva.
Oglejmo si še nekoliko naš delovni uspeh. Kakor sem že omenil je bilo občutno pomanjkanje delovnih nalogov. No, kljub temu smo producirali prav toliko, kakor pred letom dni. Žal se je močno povečala ma-kulatura vključno z manj vrednimi izdelki. Tolmačenja k temu ne rabimo, ker se tiskarske napake vidijo in takšnih napak se vidi letos več kakor kdajkoli doslej. Za naše manj vredno delo smo v zadnjem času plačali v obliki odbitkov 73 343 din. Izplačani osebni dohodek
in sicer, da se snovalke iz saških snoval in škrobilce kliče na zagovor v tkalnico k strojem in, da se jih primerno kaznuje. Kajti slabo navite in škrobljene osnove povzročajo manjšo produkcijo in slabo kvaliteto, kar vpliva negativno na skupni dohodek podjetja in na rezultat same ekonomske enote.
V zvezi s kvaliteto se je razpravljalo tudi o delovni disciplini. Sklenjeno je bilo, da se disciplina zaostri, omejijo izhodi med delovnim časom. Prav tako se mora gledati na to, da odmor traja res samo 30 minut in ne dlje. Kajti delovni čas, kateri je odmerjen za delo, se mora 100 %> izkoristiti, če se hoče doseči boljši proizvodni rezultat.
Sklep ODS je tudi, da se na priporočilo CDS med kolektivnim dopustom vsaj delno obratuje. Predvideva se, da bo obratovalo 68 statev v dveh izmenah in ATR tkalnica v 1 izmeni. Na ta način bomo pridobili ca. 24 000 mtr. surovih tkanin. Delale bodo tkalke, katere nimajo pravice do rednega dopusta, delno pa tudi ostale, katere so dopust že izkoristile, ali pa ga želijo pozneje zaradi objektivnih razlogov. Poleg tkalnice bo delala v 1 izmeni tudi pripravljalnica.
Na kraju zasedanja je ODS potrdil še vrednost točke za junij in sicer 0,84.
c —j.
pa se je gibal od povprečja 92 din za točko, od 82 din do 97 din.
Poznano nam je, da smo številčno najmanjša EE v podjetju IPI. Med manjše spadata tudi obe ostali EE, s katerima skupno tvorimo ODS plemenilcev. Karakteristika del v posameznih EE terja tudi razgovore v okvirih posameznih EE in prav verjetno je, da se iz tega razloga naš obratni DS manjkrat sestane kakor ostali.
Pri vrednotenju glede številčne moči zaposlenih v EE velja omeniti, da je v manjših EE in predvsem v najmanjši EE zelo boleč vsak nepredviden izostanek pa če je še tako opravičljiv. Zelo težko je bilo naše stališče v prvem polletju letošnjega leta tudi zato, ker smo skoraj 20 °/o ljudi zamenjali z novimi.
V prihodnji številki pa bom kritično ocenil novo kolekcijo, katera bo do tedaj že med trgovskimi posredniki in delno tudi že v rokah potrošnika.
O.	Lipovšek
Vzemi si čas, ne življenje
V zadnji številki našega glasila sem obdelal vprašanje kolesarjev na naših cestah. Smatram za potrebno, da v nadaljevanjih povem par besed o prometnih znakih in o načinu gibanja po cestah.
Glavna in najhujša napaka, ki jo lahko stori katerikoli voznik (avtomobilist, motorist, mopedist ali kolesar), je nenadno zavijanje v levo. Ko prečkate cesto z desne strani cestišča preko sredine in potem še levo stran cestišča, ste zaprli pot vsem uporabnikom ceste, ki prihajajo za vami ali pa peljejo proti vam. Zapomniti si moramo, da je zavijanje v levo zelo dolg proces.
Strokovnjaki za promet svetujejo, da pri zavijanju v levo postopate takole: vsaj 80 m pred križiščem kjer nameravate zaviti, poglejte nazaj in nakažite z roko, da želite zaviti na levo. Če je cesta za vami prosta Nadaljevanje na 12. strani
TOVARNA
SANrrmeeA MATSBIMA 0 OM Ž RLE
Tov. Jože Pogačnik, direktor Tovarne sanitetnega materiala
DOGODEK V KOMUNI
Predsednik OLO Ljubljana, tov. Baris Mikož med ogledom sejma
V okviru praznovanj občinskega praznika in dneva vstaje je bil v Domžalah med 22. in 29. julijem organiziran tudi prvi potrošniški sejem. Dogodek je bil za našo okolico zelo pomemben, ker je 58 podjetjem v celoti uspelo prikazati svojo dejavnost in jo neposredno približati potrošniku. To je bil refren v izjavah številnih obiskovalcev sejma, med katerimi mi je uspelo dobiti tudi nekaj izjav za Konoplan od pomembnih družbenih delavcev.
Sejem je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Albin Klemenc, ki je med drugim dejal: »Sejem, katerega prirejamo je izrazito potrošniškega značaja, kar smo v pripravah posebno poudarjali in kar nam je uspelo. Razstavljeno blago je naprodaj takoj, s čemer smo izpolnili dolgoletno željo obiskovalcev. Mislim, da ima domžalska komuna vse pogoje za izvedbo takih sejmov. Ugodna lega domžalskega industrijskega bazena, razvita predelovalna industrija in razmeroma visoka kupna moč dajeta jamstvo, da bodo taki sejmi ob dobri organizaciji vsekakor uspevali. Sejem daje končno tudi poudarek tesnejši povezavi med proizvajalci in potrošniki. Izrazim naj ob koncu še željo vseh Domžalčanov, da bi bil bodoči sejem čimprej v novih prostorih komunalnega centra, ki ga bomo pričeli graditi že letošnje leto.«
Predno je pretrgal trak, je predsednik OLO Ljubljana, tov. Boris Mikož dejal: »Opažam izredno velik napredek v razvoju Domžal. Kratek sprehod skozi mesto me je o tem dobro prepričal. Imate zelo dobro razvito industrijo in ste v tem pogledu marsikaj naredili. Zdi pa se mi, da je zelo pomanjkljiva in slabo razvita trgovina, kar ni v skladu s tem, kar sem pravkar dejal. Zato je toliko bolj pomemben potrošniški sejem, ki bo to vrzel prav gotovo do neke mere izpopolnil. Pozdravljam tako iniciativo Domžalčanov, vam čestitam ter želim še večjih uspehov.«
Matija Svoljšak, direktor »Univerzalc«, Domžale, je zamisel o potrošniškem sejmu takole ocenil: »V času, ko je treba čedalje bolj približevati izdelke kupcu, se mi zdi zamisel izredno pozitivna. Prvi vtisi sedaj, neposredno po otvoritvi, me o tem še bolj prepričujejo. Če bo dobil sejem tradicionalni značaj, ima vsekakor velike perspektive. O našem paviljonu se pohvalno izražajo. Vse razstavljene predmete prodajamo po prodajni ceni, ki pa je za 15 do 20 °/o nižja, od običajnih cen v trgovini.«
Tone Koprivnikar, podpredsednik OLO Ljubljana: »Do tega trenutka vseh razstavnih prostorov še nisem videl. Vendar me že to, kar sem si doslej ogledal pre-
Tov. Tone Koprivnikar, podpredsednik OLO Ljubljana med razgovorom z našim reporterjem
pričuje, da bo sejem zelo uspešen. Take oblike stikov med potrošniki in proizvajalci pri nas na splošno manjka. Predlog o graditvi komunalnega centra se mi zdi umesten in nujen. V bodoče skušajte pritegniti k sodelovanju na sejmu tudi več podjetij iz drugih občin in področij. Vaš paviljon mi je zelo všeč. Prikazali ste celotni proizvodni program.«
Mojca Reš iz Almire v Radovljici: »Imam vtis, da na sejmu ne bomo veliko prodali. Mogoče se motim, ker ne poznam toliko vaših krajev. Našim izdelkom smo znižali cene za 30—50 "/o. Zamisel o potrošniškem sejmu je dobra, ker imamo še vedno premalo trgovin in kupec ne more videti tistega, kar si morda najbolj želi.«
Jože Pogačnik, Tovarna sanitetnega materiala. Vir: »Z ozirom na pretežno industrijski značaj prebivalstva v Domžalah in okolici je sejem velikega pomena. Kupec na ta način najbolje spozna prednosti enih ali drugih izdelkov in njihov izvor. Za naše podjetje ne pričakujem večjih uspehov, ker imamo trdno sklenjene pogodbe za celotno proizvodnjo do konca leta. Pred kratkim smo osvojili proizvodnjo nekaj novih izdelkov — med njimi obliže in cigaretne filtre iz posebne vrste papirja.
Direktor »Univerzale« Matija Svoljšak
Potovanje v Prago na svetovno prvenstvo
v orodni telovadbi
Minilo je že mesec dni odkar je bilo zaključeno svetovno prvenstvo v orodni telovadbi v Pragi. Zelo sem bil vesel, ko mi je UO TVD »Partizan« Jarše odobril, da lahko obiščem ta zelo pomembni nastop svetovne elite v orodni telovadbi.
Napočil je dan — 4. julij 1962, ko smo se zbrali v Ljubljani na Kongresnem trgu ob 7. uri zjutraj, skoraj vsi premočeni od dežja. Težko smo čakali avtobuse podjetja »Kompas« Ljubljana, na katerih je pisalo »Ljubljana—Dunaj—Praha« in so bili oštevilčeni od 1—4. Okoli 118 ljudi je zasedlo svoja mesta v že naprej določenih avtobusih ter komaj čakalo start. Točno ob 7.20 uri smo se postavili v kolono in tako krenili z veselimi obrazi proti Celju. Tam smo se ustavili za 10 minut ter pobrali še ostale izletnike, ki so imeli rezervacijo v avtobusih. S tem je bil naš avtobus zaseden in že smo krenili proti Mariboru. Tu smo se zadržali približno 15 minut, da smo še porabili preostali denar, ki ga nismo smeli vzeti s seboj preko meje. Dobro uro vožnje in že smo bili na carini, kjer smo še dokaj v kratkem času opravili carinske formalnosti. Na vsa vprašanja ali navodila, so odgovarjali naši vodiči, ki so bili odgovorni, da nas srečno pripeljejo tja in nazaj.
Ob 11.45 uri smo prispeli v Graz. Tam smo počivali pol ure nato pa smo krenili proti Dunaju. Po dolgi vožnji smo prispeli na Dunaj ob 18. uri, res precej izčrpani.
Namesto, da bi se malo odpočili, smo vsi naenkrat planili po glavnih ulicah na vse strani. Z lačnimi očmi smo gledali prenapolnjene izložbe, toda kaj smo hoteli, ko pa smo imeli v žepu 20 šilingov. Res je, kot pravi pregovor: »Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj«. Ce pomislim, da sem plačal za 2 žemlji 2.59 šilinga, potem človek res ne ve, kaj naj dela na Dunaju.
Z nasmejanimi obrazi smo ob 22. uri krenili proti Češki. Po nekaj urah vožnje smo se zopet ustavili, kajti pred nami so stali do zob oboroženi češki graničarji. Po enournem pregledu na carini, smo bili obveščeni, da nas bo prevzel češki agent, ki je bil poslan iz Prage od turističnega podjetja »Čedok«. Čeravno smo že vsi sladko spali in sanjali o Pragi, nas je prebudil močan glas: »Dobri večer«. Pred nami je stal človek mrkega obraza ter nas pričel šteti. Ko je končal je s tem prevzel avtobus, kakor tudi nas.
Tako smo krenili s svojim agentom proti Pragi. Govorili smo malo, kajti vsi smo bili zelo utrujeni, saj smo prevozili že 400 km. V Prago smo prispeli v četrtek, dne 5. VII. 1962 okoli 5.30 uri zjutraj. Peljali smo se preko celega mesta, ker smo imeli prenočišča rezervirana na drugem koncu mesta. Po precej kompliciranem postopku so nam dodelili sobe, v katerih smo bili po dva ili trije. Še preden smo zapustili avtobus, nas je agent zopet preštel, če smo vsi, čeravno se med vožnjo nismo nikjer ustavili.
Komaj smo zapustili avtobuse, že smo hiteli v sobe, da se osvežimo z mrzlo vodo in se odpočijemo, kajti vožnja je trajala skoraj 18 ur, t. j. preko 500 km.
Po štiriurnem počitku smo sedeli s svojim agentom v avtobusih, nakar smo krenili v stari del Prage, da si ogledamo njene zgodovinske znamenitosti. Najprej smo si ogledali znameniti muzej knjig, v katerem jih je bilo preko dva milijona. Nato smo se podali v rezidenco, od tam pa krenili v ogromno cerkev Sv. Vida. Ogledali smo si še razne druge zanimivosti — spomenike, cerkve, trdnjave in podobno. Preden smo zapustili stari del mesta, smo si še ogledali ogromen stadion, ki lahko sprejme preko 200 000 ljudi ter naenkrat lahko nastopi z vajami 18 000 ljudi. Ogledali smo si še Karlov most, ki je zelo zanimiv. S tem smo naš ogled zaključili, kajti ura je bila 13.30 — čas kosila. Po kosilu smo se takoj napotili v ogromno dvorano, kjer se je ob 16. uri pričelo nadaljevanje svetovnega prvenstva v orodni telovadbi. Videli smo obvezne vaje 12 držav, med njimi tudi našo reprezentanco — moški. Toda niso imeli ravno sreče. Mi pa nismo izgubili občutka, da bomo zadovoljni in tudi presenečeni.
Tako se je tudi zgodilo. Ne bom govoril o reprezentanci Japonske, SSSR in ČSR ter drugih evropskih reprezentancah, temveč so nas presenetili Kitajci — moški, ki bodo čez dve leti v Tokiju prekrižali marsikateri reprezentanci načrte.
Največji problem za nas pa je bil — dobiti vstopnice za predstave, kajti najcenejša je bila 10 ČK in prav toliko tudi za popoldan. Ce seštejemo od četrtka popoldan pa do nedelje, je prišlo na vsakega 100 ČK. Bili smo zelo veseli, kajti v žepih smo imeli vsega skupaj 65 ČK, katere smo dobili preden smo prispeli v Prago. Začela se je borba za denar. V navodilih, katera smo prejeli, je bilo navedeno, da so vstopnice že rezervirane, toda brez kosila. Bilo pa je ravno narobe. Imeli smo kosilo, toda brez vstopnic. Drugega nam ni preostalo, kakor da smo pričeli prodajati razne konzerve, salamo, sir pač vse, kar smo imeli s seboj. Tako smo prišli do denarja, s katerim smo si takoj nabavili vstopnice za ves program. Čeravno smo prestali in presedeli 3 dni od 8. do 14. ure in od 16. do 21. ure, smo bili zelo zadovoljni, kajti to kar smo videli, se ne da povedati. Po seštevanju točk, ki smo si jih vsak dan beležili, smo ugotovili, da se je naš najboljši reprezentant — Miro Cerar, že uvrstil v finale in to na konju z ročaji, kar je tudi njegov konjiček, na krogih, bradli in na drogu. Ze v soboto smo vedeli, kdo je svetovni prvak posameznikov. Zelo nas je presenetilo ime — Jurij Titov, SSSR, kajti mnogi smo upali na izvrstnega telovadca Endoja — Japonska. Po zaslugi raznih sodnikov je dobil Titov najvišji naslov vsega sveta.
(Se nadaljuje)
Kvalitetna izdelava — zajamčen uspeh!
Postali so prvaki občine
Športna dejavnost naših strelcev se kljub včasih neugodnemu vremenu ni nič manjšala, saj se vrstijo tekmovanja iz tedna v teden in to vedno zelo uspešno za našo strelsko ekipo. Če si zamislimo samo en podatek in to je, da so imeli v letošnjem letu sedaj že več kot trideset tekmovanj, z zračno in malokalibrsko puško, potem je vsak komentar o njihovem športnem udejstvovanju skoraj odveč, kajti uspehi in agilnost kažejo bogato delo naše strelske družine.
Nekatera zadnja tekmovanja so pokazala, da se kvaliteta ekipe vedno bolj dviga in presenečenja so vedno večja. Če se bo kvaliteta še naprej tako boljšala, ni več daleč tisti čas, ko bodo naši strelci dosegali take rezultate, ki bodo nekaj pomenili tudi v republiškem merilu.
Na tradicionalnem tekmovanju za pokal ZB, ki se je vršilo v Jaršah v počastitev Dneva borca, so se borile za pokal štiri petčlanske ekipe. Tekmovanje je organizirala SD Induplati, rezultati pa so bili naslednji:
1.	SD »Stol«, Duplica ... — 1133 krogov
2.	SD »Induplati«, Jarše . . — 1123 krogov
3.	SD »Podjetje Kamnik«,
Kamnik...................— 1091 krogov
Prehodni pokal je tako osvojila ekipa SD »Stol« za eno leto.
Na strelišču v Jaršah je bilo 14. in 15. julija 1962 občinsko prvenstvo v streljanju z MK puško in to ekipno in za posameznike. Tekmovanje je organizirala izključno SD »Induplati«, tekmovalo pa se je v trostavu in sicer s 30 streli in 9 poizkusnih. Tekmovanja so se udeležili lahko vsi strelci občine, ki so na predtekmovanjih izpolnili normo za občinsko prvenstvo.
Občinski prvak je postala SD »Induplati«, ki je z rezultatom 1164 krogov osvojila prvo mesto pred SD Domžale, ki je dosegla 1039 krogov. Med posamezniki je osvojil naslov občinskega prvaka član naše ekipe tov. Karel Postržin, ki je še enkrat pokazal vse svoje kvalitetno znanje in dosegel odličen rezultat 246 krogov.
Rezultati: 1. Postržin Karel
2.	Pleško Janez
3.	Brulc Stane
—	246 krogov
—	240 krogov —i 231 krogov
Vsi tekmovalci so člani SD »Induplati«, ki je dokazala veliko premoč pred ostalimi SD občine, saj se je med prvih 10 tekmovalcev uvrstilo kar sedem članov naše SD.
Skupno je tekmovalo 21 strelcev od teh tudi 2 mladinca. Zelo dobro se je izkazal naš mladinec Janko Zdravko, ki je z rezultatom 206 krogov zasedel 10. mesto in izpolnil normo za okrajno prvenstvo mladincev.
Naši mladinci so 23. 7. 1962 tekmovali tudi na strelskem tekmovanju z zračno puško za prehodni pokal, katerega poklanja Občinski komite LMS Domžale v počastitev občinskega praznika. Naša SD je prijavila dve petčlanski ekipi, od katerih je ena zasedla 1. mesto in s tem osvojila pokal, druga ekipa pa je bila tretja.
To je samo nekaj rezultatov naše SD, ki kažejo kvaliteto in razgibano delo članov, upamo pa, da bodo na svojih bodočih tekmovanjih dosegli še boljše rezultate, ki bodo v ponos vsem članom SD in vsemu kolektivu.
personalne izprentembe
Vstopi:
1.	Aleš Franc, v električni stroki, učno dobo nastopil dne 2. 7. 1962;
2.	Hribar Franc, železostrugarski vajenec, učno dobo nastopil dne 2. 7. 1962;
3.	Papler Franc, v električni stroki, učno dobo nastopil dne 2. 7. 1962;
4.	Per Janez, železostrugarski vajenec, učno dobo nastopil dne 2. 7. 1962;
5.	Ručigaj Alojz, ključavničarski vajenec, učno dobo nastopil dne 2. 7. 1962;
6.	Škofič Marjan, v električni stroki, učno dobo nastopil dne 2. 7. 1962;
7.	Ferjančič Alenka, tekstilni tehnik, vstopila dne 2.
7. 1962;	/
8.	Homar Vida, tkavka, vstopila dne 2. 7. 1962;
9.	Horvat Amalija, tkavka, vstopila dne 2. 7. 1962;
10.	Ileš Marjeta, previjavka preje, vstopila dne 2. 7. 1962;
11.	Juhant Ivana, tkavka, vstopila dne 2. 7. 1962;
12.	Križaj Marija, tkavka, vstopila dne 2. 7. 1962;
13.	Kovač Zinka, modni kreator, vstopila dne 2. 7. 1962;
Edi in njegovi varovanci
V našem paviljonu na sejmu v Domžalah
14.	Podgoršek Cilka, industrijska šivilja, ponovno nastopila po poklicni rehabilitaciji dne 2. 7. 1962;
15.	Kopina Angela, previjanje mokre preje v predena, vstopila dne 3. 7. 1962;
16.	Trante Ana, tkavka, vstopila dne 3. 7. 1962;
17.	Vrhovnik Vida, tkavka, vstopila dne 3. 7. 1962;
18.	Cerar Antonija, tkavka, vstopila dne 9. 7. 1962;
19.	Rogač Viljem, vlagavec valjev v snovala, vstopil dne 10. 7. 1962;
20.	Hanc Olga, previjavka, vstopila dne 11. 7. 1962;
21.	Šarc Ana, tkavka, vstopila dne 11. 7. 1962;
22.	Zorman Marija, pomoč, v kuhinji menze, vstopila dne 20. 7. 1962;
23.	Črtalič Ignac, pomočnik pri impregniranju tkanin, vstopil dne 20. 7. 1962.
Izstopi:
1.	Poravne Marija, uslužbenka v komerc. oddelku, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 30. 6. 1962;
2.	Tomšič Kati, tkavka, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 30. 6. 1962;
3.	Hozjan Marta, tkavka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 3. 7. 1962;
4.	Benda Štefka, šivilja, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 5. 7. 1962;
5.	Križaj Marija, tkavka, izstopila — samovoljno zapustila delo, dne 5. 7. 1962;
6.	Šuštar Antonija, predica na raztezalki, samovoljno zapustila delo, dne 5. 7. 1962;
7.	Benda Marija, tkavka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 5. 7. 1962;
8.	Pirc Ivan, ključavničarski vajenec, samovoljno zapustil delo, dne 5. 7. 1962;
9.	Jurak Marija, tkavka, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 7. 7. 1962;
10.	Jurak Angela, tkavka, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 13. 7. 1962;
11.	Capuder Julijana, tkavka, izstopila na podlagi lastne odpovedi, dne 17. 7. 1962.
Poročili so se:
1.	Cerar Ana, tkavka, poročena Bizilj;
2.	Ulčar Marija, tiskar, poročena Stupica;
3.	Omahna Magdalena, tkavka, poročena Burja ;
4.	Bernot Marija, tkavka, poročena J e r e t i n a.
Vzemi si čas, ne življenje
Nadaljevanje s strani 8
zavite proti sredini ceste ter vozite po sredini vsaj 40 m. 20—25 m pred križiščem kjer boste zavili, zopet z roko nakažite smer zavijanja. Če se vam z nasprotne strani približuje vozilo, ne smete zaviti v levo temveč lahko to storite takrat, ko je leva polovica cestišča prosta.
Zakaj so potrebne omenjene razdalje, bomo razumeli, če si ogledamo nekatere zavorne dolžine motornih koles. Če vozi motorno vozilo s hitrostjo 40 km na uro, potrebuje 16 m, da se vozilo ustavi, pri 50 km je ta pot dolga 25 m, pri 60 km pa že 36 m. Poleg teh dolžin moramo upoštevati še čas, ko voznik motornega vozila opazi vašo namero, da boste zavili v levo in ko pritisne na zavore, ker če je ta čas dolg samo eno sekundo, predstavlja to pri hitrosti 40 km na uro 11 m, pri hitrosti 50 km na uro 14 m itd.
Zavedajmo se, da moramo voznike, ki vozijo za nami opozoriti na spremembo naše smeri, ko so ti oddaljeni vsaj še 40 m, ker ne moremo zahtevati od voznika motornega vozila, da prepreči nesrečo, če smo pet ali deset metrov pred njim nenadoma zavili preko ceste. Vedno se nam izplača ob taki priliki počakati, da nas vozilo prehiti. V takih trenutkih in vedno kadar smo na cesti, se spomnimo varnostnega napotka, ki pravi: »VZEMI SI ČAS, NE ŽIVLJENJE!«
-n-z
Naša poslovalnica v Konzorciju ima vedno na zalogi najrazličnejše vzorce naših izdelkov