SlßV. 39.	V Danilom dne 26. septembra 1907.	LCtO XX»
libala ntk lotrtok. Cana ■■ I« 8 K aa lato. (Za NanCllo J K 00 v, ao Anarlko la draga tal* t K M i.| — Spiai In doplal ao »•■ llial« i Ur»dollt»a „Domolloko", i.;mfel|man, Kopltarjo»» »Ho* *»oo. 1. ■arolalaa, roklaaacll* la laaoratl »mi Opravalltva „Domolloka", Llakljaaa. Koplt«»lo»o allo* It. ■•
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
laaoratl »o apra|aatm|o po alo-dadb aaamh ■ Eooatopna pati »»rata (ioatlna „Domoljabova" ilriao S« aia) stana ■■ sakrat SO ». PH »«> krataoa ob|aal]aa|a p H mi aram po-past p* dogovor«. — Poimaiaaca Itoollka so proda]>|o po 10 ». tokova! proaiot poltao-hranllatiaof» mrmdm Iti». 014.701.
Liberalci o Solo !
Tako butastih trdoglavcev jih ni, kot so naši liberalci. Treba jim je šole, pa stroge. Dobro se jim morajo prej nategniti ušesa, preden kaj pride do njihovih možganov. Danes jim hočemo iz posebne prijaznosti, ki jo imamo do njih, podati v poduk lepo berilo. Torej poslušajte:
Socialni demokratje so najmočnejši na Nemškem. Nad pol milijona članov imajo v svojih društvih. Njihovi listi imajo nad en milijon naročnikov. Torej so močna stranka, precej močnejša, nego tistih par brglezov, ki čivkajo za slovenskimi grmi liberalno vižo. Dné 16 septembra so imeli v Essenu v Poren-ščini, kjer je tudi mnogo naših roja-kov-delavcev, svoj letni shod. Pri njem je neka ženica iz Berolina, po imenu Otilija Bader, zabavljala proti „farjem", češ, da zlorabljajo spoved-nico in da je treba ženske odtrgati njihovemu vplivu. Govorila je tako, kot bi vsak dan brala Slovenski Narod in njemu sorodne papige, in kot bi imela posebne zveze z dr. Tavčarjem iz Poljan ali Ivanom Hribarjem iz Trzina. Za njo se pa
vzdigne socialni demokrat Konrad in pravi tako-le:
„Gospa Bader živi v Berolinu in zato ji ne zamerim, da o klerika-lizmu ne razume veliko; na vsak način pa se njena izvajanja glede na spovednico in o vplivu cerkve, kateri moramo, kakor ona pravi, iztrgati delavsko ženo, n e dajo z našim programom združiti. Spovednica in cerkev nimata s socialno-demokra-škim programom nič opraviti. Socialno-demokraška stranka ne sme napadati cerkve, pač pa mora izku-šati razdreti nenaravno vez med cerkvijo in državo, vsled katere je cerkev sužnja slednje. Kaj slabo je za našo stvar, ako vedno zabavljamo čez „farje". Poznam mnogo vsega spoštovanja vrednih duhovnikov, ki se resno trudijo organizirati ljudstvo za boj proti nevednosti in socialni revščini. Duhovnikov ne smemo napadati kot zastopnikov cerkve, ki z našim programom nima ničesar opraviti, pač pa se borimo proti takim duhovnikom, ki nas obrekujejo in se vdinjajo kapitalistom. Odkrito izjavljam, da je takih zelo malo, vsaj med katoliškimi ne. Socialni-demokrati naj ne dopuste, da se na strankinih shodih razpravlja o stvareh,
ki se stranke nič ne tičejo. S tem si le škodujemo, ker se katoličani od naše organizacije odvračajo, češ, da je brezbožna. „Mi se ne smemo boriti proti verskemu prepričanju posameznikov, ne proti cerkvi, ne proti krščanstvu".
Sodrugi so povečini odobrili Konradova izvajanja, eni odkrito, drugi pa so si pri tem mislili svoje. Nihče pa ni mogel načeloma ovreči Konrada in tudi nihče ni poizkusil.
Zdaj pa sedi po naših trgih zvečer v ekstracimer in poslušaj jaro gospodo, ki tam ob cvičku dela politiko, ali pojdi med mestne škrice, ali obišči tistih par liberalnih učiteljev, krčmar-jev in štacunarjev, ki jih mora zavoljo sorte prenašati vsak količkaj večji kraj na slovenski zemlji; in če dobiš med njimi le enega, ki bi imel toliko trezne pameti kakor nemški socialni demokrat, ki v družbi samih rdečih bratcev neovirano, ob splošnem odobravanju govori proti neumni gonji na „farje", pa ti obljubimo za vsako tako besedo cekin. Tudi pri socialnih demokratih med nami dobiš le take, kakršna je berlinska babnica, zrelega, treznega moža nobenega. Na vsa usta moramo neprenehoma zatrjevati, da so naši socialni demokratje tako odvisni ot liberalcev in njihovega
krika, da so jim delavske, ljudske stvari le redki ocvirki, ki plavajo na njihovi pristno liberalni mešti.
Podrezajmo jih, kadar bodo sitni, in poribajmo jim pod nosom hren, ki ga podaja sodrug Konrad: Kjer dobite kakega duhovnika, ki krivično brani kapitaliste in oderuhe, ki se bojuje proti ljudstvu, pa ga primite, cerkev in vero pa pustite pri miru! Na ta način bi mogli izhajati z vsakim in mirno bi lahko sodelovali tudi s tistimi, kateri niso našega prepričanja. Ko bi naši liberalni sodniki in dohtarji vsaj mrvo Konradove pameti imeli!
izobrazbi.
Napoleon.
V naslednjih vrsticah hočem opisati življenje moža. kakor jih je malo rodila zemlja, l o ie Napoleon Bonaparte, cesar Francozov. Malo mož je v svetovni zgodovini, ki bi se dali primerjati z njim. k večjemu Cir. kralj perzijski, znan iz svetega pisma, dalje rimski Oai Juhi Cezar, in makedonski kralj Aleksander Veliki, ki si je že v rani mladosti — umrl ic leta 332 pred Kristusom, star Sele 33 let — osvojil polovico tedaj znanega sveta.
Napoleon je bil iz nizkega stanu, a po-\ spel se ie do moči, ki jo doslej še nihče ni imel tako velike. Rodil se je 15. avgusta leta 1760. v Ajaccio (Ajakčo) na otoku Korzika. Njegov oče Kari ie bil advokat in se je po osvojitvi otoka od strani Francozov pridružil novim gospodarjem in tako je bil njegov desetletni sinko sprejet v vojaško šolo na Francoskem. Prva leta ie živel zelo siromašno, oče mu je umrl. od doma ni imel podpore in začel je pisatelievati. kar pa mu ni uspelo. Ko ie leta 1798 vzbruhnila grozovita francoska revolucija, je odpotoval domov, kjer se ie hotel boriti za neodvisnost svoie domovine. Domačini mu niso zaupali in zato ie razdražen in užaljen zapustil svojo rodno zemljo in odšel nazaj na Francosko, kjer je bil leta 1792 priča ko so tnirogi umorili dobrega kralja Ludovika XVI. Globoko v srce se mu je smilil nesrečni krali in njegovo trpljenje ga ic tako ganilo, da je baje rekel: »Ce bi jaz imel polk zvestih voiakov, pa bi ga rešil.« Toda glava nesrečnega kralia je padla in sedaj so zavladali krvavi trinogi, ki so morili duhovnike in kraljeve pristaše. Na tisoče in tisoče iih ie padlo pod giljotino, morivno sekiro, drugi so na v strahu pričakovali iste usode r>o iečah. Napoleon je zaničeval to nečloveško počenjanje te krvoločne druhali. ki je s tem kazala samo svojo slabost, na kako slabih nogah stoii njena vlada: spoznal pa je takoi. da so odprta sedai niegovi častihlep-nosti vsa pota in da mu bo le vsled teh razmer mogoče doseči, po čemer je hreoenel. Zato ie zataiil svoio domovino in da bi se prikupil novi domovini, je maja meseca leta 1893 napadel grad svoieea rojstnega mesta, da bi ga podvrgel za Francoze. Ni se mu posrečilo.
Koržičani so izdaialca domovine preenali in tako dobimo Napoleona na iužnsm Francoskem v mestu Toulon (Tulrtn) Angleži so oblegali od morske strani to mesto, ki bi se kmalu moralo udati. toda voiaška nadarle-nost mladega Napoleona je odgnala sovraž-
nike od mesta. Za plačilo ie bil povišan v generala topništva. Ker pa je bil v zvezi z najhujšimi republikanci, katerih pa ravno takrat vladajoči možje niso radi videli, ie bil vržen v iečo. Izpustili so ga a mu vzeli službo.
Nekaj časa je živel v največji revščini, pozabljen v tem velikem mestu. Toda kmalu se mu jc obetala boljša bodočnost. Mnogo novi vladi sovražnih strank je hotelo to strmoglaviti. a Napoleon jih ie popolnoma premagal. Vladajoči možje so ga imenovali »rešitelja skupščine« (vlade) in v zahvalo za to je bil imenovan za poveljnika armade v Italiji. Tu so se namreč Francozi borili proti Avstrijcem. Slo jim je že zelo slabo. Vojaštvo je bilo lačno, razcapano in je obupalo nad zmago. 26. marca 1796 pà je prišel k tej vojski Napoleon. In pokazal je tej sestradani, 37.000 mož broječi vojski cvetoče gornjeital-ske ravnine in jim obljubil, da jih popelje tja doli, kjer jih čaka kruh in slava. Kakor prerojeni so bili ti napol mrtvi vojaki, nova kri ie zaplula po njih žilah in neustrašeno so drli v Italijo nazaj, odkier so se morali prej umakniti.
Niso bile prazne njegove obljube. Premagal le Avstrijce in Piemonteze; povsod so se morali umikati, kajti Napoleonu se tli mogel nihče ustavljati. S svojo vojno slavo in plenom Je navezal vojake tako trdno nase. da so mu sledili kamor je hotel. Francoska vlada v Parizu ga je potrebovala, ker ii je pošiljal Napoleon denarja, kolikor ga ie potrebovala.
Koncem maja meseca leta 1996 je oblegal Mantovo. v katero so se zaprli Avstrijci, štiri vojske je poslala Avstrija, da bi osvobodili Mantovo, a 28letni Napoleon je vse štiri pobil. 2. februarja 1797 se je morala trdnjava udati. Sivolasi general Wurmser, ki ie sedem mesecev junaško branil mesto, je hotel videti svojega mladega zmagalca. Toda Napoleon ni ustregel tei želji, da bi se sivolasi vojak uklonil tako mlademu zmagalcu. Napoleon je prodiral naprej, prisilil je papeža k miru in papež se je moral odpovedati zvezi z Avstrijci. Te je mladi general potiskal vedno bolj k našim deželam, vdrl je v naše dežele skozi Primorsko, Koroško. Pri Beljaku je bil v veliki nevarnosti, da bo premagan, a počasnost in obupanost avstrijskega povelinika in hrabrost njegova so ga rešile. Prodiral je naprej proti Dunaju in velika nevarnost je bila. da uniči celo našo državo. Avstrijski cesar Franc I. je prosil za mir; najprej se je sklenilo premirje v Ljubnu na Štajerskem. Obe sovražni voiski sta morali mirovati, a vendar ostati na svojih mestih. 17. oktobra 1797 na ie bil sklenjen v Campo Formio blizu Vidma (Udine) na Laškem mir. Avstriia se je morala ukloniti popolnoma mlademu možu in odstopiti Benečijo, Lombardiio in vso zemljo na levem bregu reke Rena.
Napoleon se je vrnil domov na Francosko. A njegov nemirni duh ni miroval. Počitka ta mož ni poznal, njegov odpočitek je bilo delo. Sedaj je hotel napasti Angleže, ki so bili smrtni sovražniki Napoleona. Spoznal pa ie, da ima premalo moči. da bi napadel Angleže v njihovi deželi Zmislil si ie zvit načrt. Da bi premotil Angleže, kakor da jih hoče doma napasti, je zbiral na severnem obrežiu Francoske vojsko, vojne ladle in popravljal pristaniča in trdnjave. Angleži so res mislili, da jih napade; med tem pa je Napoleon zbral na iužnem Francoskem v primorskem mestu Toulonu vojne ladje in 32.000 mož in odiadral je ž njimi v Egipt.
Domača vlada je to rada dovolila, ker bi se nairaiše iznebila tega generala iti se ga je bala. Mislila je. da se ne vrne več domov. Napoleon je srečno všel zasledovanju angleškega brodovja in je 30. junija 1799 sto-
pil na egipčanska tla v Aleksandrih. Bil je na cilju svojega potovanja. Kaj je nameraval v Egiptu? Tu so imeli veliko moč Angleži; Napoleon si je hotel osvojiti to bogato deželo kajti tu bi imel izvrstno opirališče za svoje napade na Indijo v Aziji, kjer ie bil vir angleškega bogastva. Imel je drzen načrt. Najprej premagati sovražnika v njegovih naselbinah in mu odvzeti vsa sredstva za vojsko, potem pa napasti Angleže v njih deželi. Res velikanski načrt, samo kdo ga bo Izpeljal.
Napoleon je bil v Egiptu, a deželo je bilo treba osvojiti. In to ui znal nihče boljše, nego Napoleon. Blizu egipčanskega glavnega mesta Kairo so se mu postavili nasproti ttia-meluki. ki so vladali Egipt in bili takorekoč samo po im>nu podložni turškemu sultanu. Bili so izvrstni konjeniki in francoskih vojakov se je polaščal strah. Nekaj trenutkov prtd bojein je jutranje solnce oziatilo vrhove piramid (velikanske stavbe, ki imajo štirikotno podlago in se proti vrhu vedno od vseh strani zožujejo in vse ploskve nazadnje preidejo v špico). Napoleon je pokazal z roko nanje iu zaklical: »Francozi, že štiri tisoč let gledajo na vas (na vašo hrabrost).« Kakor ogenj so prešinile te besede vojake, pogufnno so vdrli na boj in zmagali so. Po tej zmagi jc Napoleon vzorno uredil deželo. Kar ga zadene nesreča. Angleški admiral Nelson, ki je dosedaj zastonj iskal francoskih ladij, je kar naenkrat zadel nanje pri Abukiru pri Ale-ksandriji. Vnela se je pomorska bitka in francosko ladjevje je bilo premagano. Mnogo ladij je zgorelo, mnogo se jih je potopilo, samo tri so se rešile naznanit domov veliko nesrečo. Napoleon je bil odrezan od domovine; ničesar in nikake pomoči ni imel pričakovati iz domovine, kjer je bilo ljudstvo zelo v skrbeh zanj, kaj dela on, njihov ljubljenec. Obdan od vseh strani od sovražnikov Napoleon ni obupal, ampak je trdno zaupal v svoio zvezdo sreče, ki ga še ni dosedaj nikdar zapustila. Ker je spoznal, da ga da ga bo gotovo turški sultan napadel, ga po svoji navadi ni počakal, ampak mu je šel sam nasproti v sveto deželo. Ni se motil. Turek je zbral veliko vojsko, a Napoleon jih je pobil. Nato je oblegal morsko mesto Akka, ki pa mu Je trdovratno kljubovalo. Francozi so naskakovali skalnato gnezdo, pa zaman. Med vojaki jc nastala kuga. Napoleon je zapovedal vojski, da se vrne nazaj v Egipt, kjer Jih bo gotovo v kratkem napadla nova turška vojska. In odšli so nazaj skozi puščavo.
Vsi so morali iti peš, kajti konje so porabili za prevoz ranjencev in bolnih na kugi Napoleona vpraša njegov konjar, katerega konja naj mu pripelje. Napoleon ga udari in reče: »Ali ne veš, kakšno Je povelje? Vsi peš! Tudi jaz pojdem peš.« Vojaki so trpeli lakoto in žejo, strahovito vročino do 40 stopinj, a prenašali so vse voljno, saj je bil z njimi njihov orel Napoleon, ki je isto trpel. Cepali so vojaki od utrujenosti, a tu je zaklical utru-jenec: Zivio Napoleon! In cela vojska je ponovila ta klic in izginila je vsa prejšnja utrujenost in z veseljem so marširali naprej.
Prišli so v Egipt. Ni se motil Napoleon. Res je prišla nova turška vojska, toda Napoleon jo je pobil do zadnjega moža ravno tam. kjer so prej zavezniki Turkov, Angleži, uničili francosko brodovje.
Njegov general, junaški Kleber, ga je po zmagi objel in rekel: »Oeneral velik si kakor svet. a svet je premajhen zate«.
Deset mesecev ni že dobil nikakih poročil iz domovine. Sedaj mu pa slučajno pride v roke nekaj francoskih časopisov in iz njih ie izvedel o nesrečah francoske vojske v Italiji in v Nemčiji in o nestalnostj in razporu v francoski vladi. »Sedaj je prišel moj čas.« si Je mislil ; vzel Je s seboj nekai najzvestejših
tovarišev, kakor maršala Marmonta, ki ie bil potem tako važen za Kranjsko, in na tihem je odšel na dveh ladjah na Francosko.
Ljudstvo ga ie pozdravilo kot rešitelja države, ki je bila na robu prepada. Napoleonu so se imele uresničiti njegove mladostne vanje. Hotel je postati sam vladar. Zato je z vojaki strmoglavil 8. novembra 1799. vlado m dal Francozom novo ustavo. Na čelu vlade so stali trije konzuli, prvi je bil Napoleon, a druga dva sta bila samo svetovalca. Vladar ie bil Napoleon; ljudstvo je odobravalo ta njegov državni prevrat, ker je bilo sito prejšnje vlade in si je želelo trdne oblasti, in to imi je mogel biti samo Napoleon. Pokazal ie, da ni samo velik vojskovodja, ampak tudi razumen vladar. Vzorno je uredil svojo državo, mir se ie naseljeval v dežele, izganci, takozvani emigranti, kateri so pod prejšnjimi vladami zbežali iz domovine, so se vračali domov.
(Dalje prih.)
Polititeli prešini.
JUGOSLOVANSKI MINISTER.
Ako govorimo še vedno o jugoslovanskem ministru, ne govorimoh kot o dognini m gotovi stvari. Znano je. da je prve vesti o ii.goslovanskem ministru povzročil dr. Ploj. ki hi sani zelo rad prišel na ministrski sedež. Mnogo teh vesti se je porodilo le v Plojevi glavi, ne da bi drugi merodajni krogi o njih kai vedeli. Gotovo je, da imamo Jugoslovani pravico zahtevati ministra-rojaka in želeli bi \ si, da ga dobimo. Dr. Ploj in liberalni listi so na storili napako, da so to razglasili na tak način, da so razkačili Nemce, ki sedaj z ogorčenjem ugovarjajo tej nameri. To pa stvari gotovo ni v korist. Ce bi bil dr. Ploj molčal, bi bilo lažje diplomatičnim potom doseči, da postane kak Jugoslovan minister — tako pa ic vprašanje zelo otežkočeno.
DEŽELNI ZBORI.
Dalmatinski deželni zbor.
Odbor za volivno preosnovo je sklenil l»redložiti deželnemu zboru zakonski nač.t volivne preosnove za deželni zbor na podlagi splošne in enake volivne pravice. Predlog bo težko prišel v razpravo, ker ie zanj potrebna tričetrtinska večina, pa Italijanov ne bo blizu.
Istrski deželni zbor.
Deželni glavar istrski je napovedal v seji 19. t. m. volivno reformo, ki je že izdelana. Uvede se peta kurija ter tajna in direktna volivna pravica. Deželni glavar je v svojem govoru izvajal, da se je bito pri reformi treba ozirati na »zgodovinske in gospodarske momente in na narodnoste koristi«.
NIžjeavstrijskemu deželnemu zboru
ie bila 20. t. m. predložena volivna reforma za deželni zbor. Število mestnih poslaniških mest se zviša od 22 na 36. na deželi se uvede četrta kurija s 46 mandati in lastnim deželnim odbornikom. Volivec v četrti kuriji postane, kdor ie tri leta v dotičnem kraju. Število poslancev kmečke kurije se poviša od 21 na 26. Posebno kurijo tvorijo veleposestniki, viri-listi in trgovske zbornice. V splošni kuriji in v mestni kuriji je uvedena volivna dolžnost.
AVSTRIJSKI DELAVSKI MINISTER?
Vedno bolj se širi v političnih in parlamentarnih krogih vest. da se ustanovi v Avstriji po izvršitvi nagodbe z Ogrsko delavsko ministrstvo. Na čelu mu bo stal krščansko-socialni poslanec dr. Gessmann.
DRŽAVNI PRORAČUN 1908.
Z Dunaja se poroča, da državni proračun za leto 1908 še ni dovršen, ker finančno ministrstvo zahteva od različnih oblasti, da črtajo iz svojih zahtev svote v skupnem znesku 100 milijonov kron. Finančno ministrstvo je odobrilo doslej samo proračun trgovinskega ministrstva.
NAGODBA MED AVSTRIJO IN OGRSKO.
Kakor smo pričakovali, tako se ie zgodilo. Avstrijska vlada ie vztrajala pri zahtevi, naj se objednem z nagodbo reši tudi bančno in kvotuo vprašanje, ker se ii je zdelo, da se že dosti časa pusti vleči Mažarjem za nos. In ix> pravici! Doneski, ki jih ie doslej prispevala Ogrska za skupne zadeve, so bili v primeri z denarno močjo Ogrske mnogo premajhni. Za vsakih 65 6 K. ki jih ie plačevala od leta 1899. Avstrija za skupne zadeve, plačala je Ogrska le 344 K; zato po pravici zahteva avstrijska kvotna deputaciia od leta 1904. sem zvišanje ogrske kvote. Glavni razlogi so ti-le: 1. Ogrska se je zadnjih 40 let neprestano na avstrijske stroške gospodarsko in finančno okrepila. 2. Ogrska izkuša ustvariti si kolikor mogoče neodvisno gospodarsko ozemlje s pomočjo nameravane ločitve. 3. Vsled leta 1899. po cesarski naredbi izpremenjenega prolačunanja vžitnine ie Oogska bila vsako leto za 7 milijonov 830 tisoč kron na. dobičku, Avstrija pa seveda ravno toliko na škodi. — Iz tega sledi, da ie popolnoma pravično, če Mažarji odslej več prispevajo. Kvotno razmerje bi bilo morda prav določiti po številu prebivalstva. — Ker ie v Aastriji po zadnjem štetju 25 milijonov 922 tisoč duš, na Ogrskem pa 19 milijonov 254 tisoč, bi po tem merilu morali plačati Ogri 42 4 od sto, Avstrija pa 576. To bi bilo /ično.
Jasno pa ie. da se Ogri trdovratno upirajo, da bi se njihovi troški v tem smislu po-.višali. Zato so se tudi mrzlično branili reševati to kvotno vprašanje ob enem z nagodbo. Avstrijska vlada pa se ni podala — in prišlo je. kar je moralo priti.
Od 10. t. m. so se vršila na Dunaju pogajanja med avstriiskim in ogrskim ministrskim predsednikom glede nagodbe. Dokler sta se pogaiala o stvareh, ki se strogo tičejo nagodbe, jc šlo vse gladko. Ko pa je prišlo na vrsto kvotno vprašanje — je ogrski minister izjavil, da nikdar ne dovoli v povišanie kvote, na kar so se nagodbena noeaiania razb la. Ogrski ministrski predsednik bi bil morda ugodil tej avstrijski zahtevi, če bi dali Avstrijci drugje Ogrotn koncesij, kar je oa avstrijski ministrski predsednik odločno odklonil.
Kai bo zdaj? Avstrijska vlada ne more in ne bo šla nazaj. N.iej ie tudi vseeno, ali je nagodba. ali ie ni. sai koristi h Ogrorn. In zato bodo morali Ogri odnehati. Nagodbena po-gajania se bodo zopet otvorila v Budimpešti in tedaj ni dvoma, da se to vprašanje reši tako. kakor zahteva avstrijska vlada.
VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM.
Kakor imajo Ogri težave z nagodbo, tako se tolaži ogrska javnost z volivno reformo. Načrt o volivni reformi se predloži parlamentu meseca novembra. Volivno pravico bi imei vsak moški, ki je 24 let star ter zna brati in pisati. V posebnem odstavku, ki je pa še tajen, bodo določbe, ki zagotavljajo mažarske-mu narodu večino.
MAKEDONSKO VPRAŠANJE.
Turška vlada je, kakor znano, sama sestavila načrt pravosodne reforme v Makedoniji, da prehiti pravosodno reformo, sestavljeno od Avstrije in Rusije. Diplomatski krogi odločno zatrjujejo, da ta od Turčije izdelan načrt ne bo imel nikakega uspeha, ker stoje velevlasti na stališču, da je treba izvesti boljši avstrijsko-ruski reformni načrt.
Važen dogodek v razvoju balkanskega vprašanja je odstop glavarja vzhodne cerkve, patrijarha Joachima. Vzrok je ta. da mu turška vlada dela težave, velevlasti mu pa pomagati nočejo. Ti sjwri niso toliko cerkvenega kakor političnega in narodnostnega značaja. — Carigrajski patrijarliat, ki se imenuje ekumeiiski (vesoljni), ie namreč tekom stoletij izgubil mnogo privržencev; zato skuša ohraniti vsaj to, kar ima,' predvsem Makedonijo. Pri tem mu pomagajo zlasti grške čete, ki pa nimajo innogo sreče. Rusija namreč dela na to, da se carigrajski grški patri.iarhat oslabi in podpira zato Bolgare, ki bi radi pridobili Makedonijo svoji bolgarski, od carigrai-skega patrijarhata neodvisni cerkvi. — Rusija je delala carigrajsketnu patrijarhu težave v zadnjem času zlasti v Antiohiji v Mali Aziji. Tatti želi Rusija za patrijarhata nekega Grc-goriosa. katerega pa carigrajski patri.iarh noče priznati. Te dni je prišel k n jeni ii ruski poslanik v Carigradu iti mu dejal, da se bo anti ohijska cerkev od carigrajske ločila, če Gre-goriosa ne prizna. Nato je carigrajski patriarh Joachim odstopil. — Te homatije nam kažejo, da ie razkolna cerkev popolna stižnia Turčije in Rusije ! Turška vlada tudi toži grške pravoslavne škofe v Drami, Monastirju in Krevcni veleizdaie. ker so se pri njih našla sumljiva pisma.
BOLGARIJA.
Bolgari praznujejo letos 20-letnico vladanja svojega kneza Ferdinanda in spomin osvobo.ienja Bolgarske. Najlepše slavnosti so se vršile v glavnem mestu Sofiji. Politično pomembno pri tem je zlasti to. da je bila na slavnostih zelo mnogoštevilno zastopana Rusija in Makedonija. Makedonci so hoteli s svojo udeležbo zopet enkrat obrniti nase oči drugih srečnejših držav. Rusom so se prirejale srčne ovacije kot rešiteljem iz turške sužnosti. Sinu caria Osvoboditelja, Vladimimru Alek-sandroviču, je bedno ljudstvo s solzami po-Ijubovalo roko in obleko. Nada na osvobojenje Makedonije je pri tej priliki zopet oživela. Ali se bo pa izpolnila — to je pa seveda težko vprašanje bodočnosti.
Nedavno se je razširila vest, da hoče Av strija in Angleška privoliti v proglašenjc Bolgarije v kraljestvo. Sedaj se jx»roča, da to ni res. Nasprotno, avstrijski cesar in angleški kralj sta knezu Ferdinandu sporočila, da njegovih teženj po kraljevski kroni tic moreta podpirati. Knez Ferdinand je nato izjavil, da za zdaj opušča to misel.
NEMIRI V MAROKU.
Zdi se, da bo krvavih nemirov v Maroko kmalu konec in da se novrne zopet mir. Klc-mensó je o položaju v Maroko dejal, da se bo francosko »delovanje« omejilo le na Kasa-blanko, da pa bo energično. Francoska ne bo prodirala tako daleč, da bi se potem morala umakniti. — Z francosko akciio se vjemajo vse velevlasti, razven Nemčije, ki je nameri Francozov in Špancev, zasesti vsa maroška pristanišča, ugovarjala. Ker se ie položaj izboljšal, Francija tudi ne misli več to storiti.
Utiorni rodovi maroški so se pričeli z generalom Drude pogajati. Mirovni pogoji bi bili sledeči: V okrožju 12 kilometrov okoli Kasa-blanke je prepovedano nositi orožje. Ako izbruhnejo novi nemiri proti Evropejcem, sc vsi
rodovi razorožijo. Morivci, ki so 30. julija poklali mnogo Evropejcev, se morajo izročiti. Vsak. kdor vtihotaplja orožje, se smatra kot vojni ujetnik. Vsak rod mora poslati talnika. O vojni odškodnini se bodo pogajanja vršila med francosko in maroško vlado. — Kako so se ta mirovna pogajanja izvršila, poročali bomo prihodnjič. Videti je, da bo nemirov kmalu konec, dasi se Francija pripravlja tudi za nasprotno. Mornariški francoski minister je namreč naročil, naj se popravijo oklopnice sredozemskega moria do 1. januarja 1908, ko morajo biti pripravljene za vsak slučaj.
TURŠKO-PERZIJSKI SPOR.
Znano je. da je prišlo med Turčijo in Perzijo do spora, ki ga upajo sedaj mirnim potom poravnati. V to svrho se bo vršilo kmalu posvetovanje. katerega se bodo udeležili morda tidi ruski in angleški pooblaščenci. — Cari-gra.iski diplomatski krogi so prepričani, da hoče Turčija izrabiti sedanje notranje homatije v Perziji ter se polastiti rodovitnega in za vojaške svrhe ugodnega perzijskega ozemlja do urmijskega jezera.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Pri mestu Sing-5an v kvantunški provin-ciji se je vršil dvanajsti!rni boi med cesarskimi četami in uporniki. Pravijo, da so uporniki izseljenci, ki so se vrnili iz Anama. Vzroki in cilj teh nemirov še niso prav pojasnjeni.

Listek.
Spomini s potov in cest.
4.
(Iz mojega dnevnika.)
21. avg. 19..
V kamniški koči na Sedlu vživamo jutro planinsko. Zunaj razsaja vihar; med dežjem padejo tu pa tam bele snežinke. Vesela družba v koči — Ivan, Pavel Svojeglav in moja malenkost — se zabava izvrstno. Običajni planinski zajutrek. žgance, mhm, ne manjkajo sevé. Moti nas edinole neko čudno človeče, ki se suče venomer s konservami v naročju okolu nas — kruljav Francoz, ki govori tudi nemško. Njegova krepkejša in lepša polovica ga na vrvi privezanega vodi po planinah slovenskih. Kai hočeš, Francoz je Francoz!
»In ta pokveka mi je smrčal vso noč kakor bi spal med samimi medvedi,« se jezi Pavel Svojeglav.
»Popil je navsezgodaj toliko mleka, da ga je zmanjkalo za moje žgance. Ako bi ne bila staja tako daleč zdolaj. bi šel sam mlest. Zgan-ci brez mleka, in to na planinah, hm« — se namrgodi Ivan.
Francoz zopet prikrevlja do nas. in tedaj pričnem jaz v trdi gorenjščini bljuvati ogenj in žveplo na sitnega možička. Blagor ti, sin najprosvetlienejšega naroda v Evropi, da ne razumeš barbarske gorenjske govorice.
Popoludne. Nebo se jasni. Le okrog Ojstrice in zadaj za Brano se še vlačijo črne megle. Napotimo se nizdol po planini. Tuintam še cvete samoten, rdečkast sleč med grmič-jem; droben kamenček se trklja po skalinah, črn ptič plava z lahkimi peroti proti rdečemu solncu. Prijazna je pot s planine . . .
Pavel Svojeglav nosi prazen nahrbtnik na ramah, in to je prav, da je prazen, kaiti ob vsakem drugem, tretjem koraku se mu zdrsne po mokrih tleh, in Pavel Svojeglav nadaljuje
vrtoglavo pot po svojem najbolj nazadnjaškem recimo, liberalnem delu telesa nizdol. Toda — čast, komur čast — čast Pavla svojeglava irhastim hlačam, ki se ne raztrgajo za hudi-mana ne!
Planina postaja boljinbolj strma. Pavel Svojeglav odreže z rdečim pipcem dve veji ruševca. sede nanje in se pelje urno kakor v kočiji nizdol. Srečno zavozi spodaj v plitvo kotanjo, napolnjeno z rjavo vodo. Ali sreča v nesreči — Pavla Svojeglava irhastih hlač niti planinska voda ne prodere.
Ob kotanji se paseta dva črnolisasta pujska.
»Postaja Zdprešič!« zakliče Pavel Svojeglav in se dvigne iz kaluže z rjavo liso na ir-hovini---
»Olej, kruljavi Francoz in njegova milost-Ijiva!« nas opomni Ivan.
Pred nami stojita obadva. Možiček vabi raztrganega pastirja k sebi in milostljiva se mu smeje s prisrčnim smehljanjem.
Pastir se približa s prestrašenimi koraki, sname preluknjani klobuk z glave in čaka.
Francoz potegne denarnico iz žepa, po-treplje po zakrpanih plečih našega dobrega pastirja in mu stisne biestečo kronico v roko.
»Bog vam plačaj, gospod! Stokrat vam Bog plačaj!« se zahvaljuje pastir. Počasi povezne preluknjani klobuk na glavo in preobrača kronico nezatipno na vse strani. Francoz ne razume pastirjeve prisrčne zahvale; Ie njegova milostljiva se smeje na vso moč srečnemu ubožčku.
»Prezgodaj smo ga obsodili. Francoz je vendarle dober in usmiljen, kaj ne, Ivan?« ...
Sram nas je bilo trdih besedi in zabavljic, ki smo jih govorili v koči. »Ne sodite, da ne boste sojeni!«--
Veselo hitimo nizdol. Pavel Svojeglav zopet uganja burke Ivan po svoji dobri navadi filozofira o usmiljenju, jaz pa gledam v sinji daljavi biestečo dolino pred seboj. Zvonovi zvone v dolini nekje...
»Dajmo, zapojmo našo pesem !«
In zapojemo jo ...
Ti zvončki že zvonijo
v dolini — bim-bam-bom,
zvonijo — bim.
donijo — bom.
zvonijo — bim-bam-bom. .
Tajen polumrak se širi po prostorni gotski katedrali. Vse tiho, le tuintam šepečejo pobožne ustnice tolažilno molitev...
Oledal sem te, Ivan, kako si s sklonjeno glavo pokleknil pod večno luč pred glavnim oltarjem. Jaz sem ostal zadaj ob kropilnem kamenu. Zanimala me je štiridesetletna žena, ki je sedela v zadnji klopi in jokala iz srca. Molil sem malo. Kadar vidim solze, sploh moliti ne morem.
In vstala je žena iz klopi ; bel robec je držal na očeh, da ni bilo videti pekočih solz. Krenila je v kapelico k spovednlci. Pet ljudi je čakalo na vsaki strani, da si olajšajo srce.
Zena je trepetala; dvignila je oči in jih povesila, sklenila je roke in jih zopet razklenila. Njena duša je boievala težek boj--
Vrsta je prišla nanjo. Zajokala je popolnoma na glas ter pokleknila. In tedaj je usmiljeni Gospod razlil nanjo roso milosti in odpuščanja.
Stopila je iz spovednice popolnoma poto-lažena. Pač so se še poznali na licih sledovi solzd ali oči njene so bile nebeškomirne. Z lahnimi koraki je hitela k misiionskemu križu. Objeia ie krvaveče noge velikega Trpina in jih poljubovala z vročimi ustnicami — kakor Mariia Magdalena ... Molila je dolgo, dolgo...
In vstala je žena ter šla. Ivan, ti si pokleknil še enkrat pred Večnim, pomigni! si ml
in zapustila sva božji hram. Ti. Ivan. si nesel
s seboj novi zaklad za nebesa, ker si molil pobožno, jaz sem odhajal brez zaklada
Prišla sva pred cerkvena vrata. Zena je počasi stopala po stopnjicah nizdol. Spodaj jo je čakal n.ien mož s temnimi očmi . . .
»Coprnica, vsem svetnikom boš oblizala pete! Čemu to? Ali meniš, da ne poznani tvojega življenja? Fej!«
»Dragotin, moje življenje poznaš, ali pokore moje ne poznaš! Prosim te! pusti me v miru!«
Zena je odšla na levo, mož je zaklel in odšel na desno.
Ivan ti nisi opazil tega dogodka. Preveč si bil zatopljen v misli, kakor bi še vedno klečal pred oltarjem Gospodovim.
V meni pa je vstajala misel :
Težka je pot pokore, ali blagor mu. kdor jo more prehoditi ako je enkrat pai. Svobodomiselni svet ruje proti spovednici. ker ne pozna čednosti, ki se zove spokornost. Svobodomiselni svet tudi ne pozna čednosti, ki se zove nedolžnost. Ali svet brez nedolžnosti in spokornosti je svet — grešnikov . . .
(Dale prihodnjič.)
Pet udarcev na enega konja.
(Reimmichl. — Klandrov.)
Semenjak star posestnik, z žametastim telovnikom in srebrnimi gumbi na njem, jc prijezdil na lepem vrancu pred Medvedovo gostilno. Počasi je splezal s konja in je zahteval šestnajstinko najboljšega. — — Nekdo, ki je že sedel v gostilni in je gledal, kako Semenjak leze s konja, namreč jud Levi. je stopil precej k njemu in je hvalil:
»Jej, jej, krasen vranec! Srečna vaša milost, ki jezdi na takem konju!«
»Ali vam je všeč, sin Jakobov?« vpraša kmet.
»Sto udarcev po zadnjem delu bi pretrpel.. ako bi bil moj.« odvrne Levi."
Kmet si jc z modrim robcem obrisal pot z vročih lic. Nato dé:
»Cemu sto? Vranca dobite lahko za pet deset udarcev z leskovko.
»Ali bi jih ne bilo dovoli petindvajset, vaša milost?« vpraša jud ponižno in prikup-liivo.
»O, tudi petindvajset,« dé moško Seme-tijsk »tudi petnajst, tudi pet — saj jih hote imeli dovolj.«
»Nihče ni vedel, jeli to šala ali resnica. Ko na je rekel kmet: »Magari tudi pet!« si je mislil jud:
»Čeprav nekoliko skeli, ampak vranec jc lep konj in še več bi pretrpel zanj, ako bi bilo treba «
Nezaupno ie pogledal kmeta in ga je vprašal previdno:
»Ali kaj da vaša milost na moško besedo?«
»Ne zaupate na besedo?« odvrne kmet. »Ali zahtevate pismeno pogodbo?«
»Ljubše bi mi bila pismena pogodba,« odvrne jud. »samo zavoljo postavnega reda.«
Krčmar je pripeljal občinskega pisarja in kmet Semenjak mu je narekoval sledeče:
»Ako lastnik tega pisma mirno drži pet udarcev z leskovko. in če mu jih resnično naložim vseh pet jaz. kmet Semenjak, potem dobi za svoje trpljenje lenega vranca brez vsakega drugega plačila. — Dano tukaj in tukai. podp-sano od tega in tega.«
Ko je imel jud pismo v žepu, se je stegnil čez stol; krčmar je prinesel Semenjaku prst debelo leskovko. Z vso močjo je zamahnil kmet po širokem zadnjem delu Levije-
vem. Jud je kričal na ves glas: »O joi, o joj!« in mislil si je pri sebi: »Pravični Bog, koliko trpim za ubogega vranca!«
Kmet je sedel po prvem udarcu za mizo in je mirno izpil kozarček.
»No, kako se prileže, sin Jakobov?«
»Kako se prileže?« jeclja Levi, »naj se, kakor hoče — dajte mi še druge štiri, da bo prej konec.«
»To se lahko zgodi,« si misli kmet in zamahne drugič tako močno, da je bil prvi udarec skoraj božanje v primeri z drugim. Jud pa premišlja pri sebi:
»Bog mojih očetov! Lump mi bo popolnoma ustrojil kožo na živem telesu ... Ta drugi udarec je bil tako težak, kakor bi pai od zvezda doli.«
Semenjak je po drugem udarcu zopet sedel za mizo in je izpraznil kozarček. Istotako (K) tretjem in četrtem udarcu. Tedaj pa je rekel Levi:
»Ne vem, kako bi se zahvalil vaši milosti, da mi dajete udarce tako hitro enega za drugim. Prosim, priložite mi še petega, da bo konec in da bo vranec vedel, čigav je.«
»Sin Jakobov,« se smeje kmet, »petega udarca lahko čakate magari celo večnost... mene boli roka in za celo cesarstvo — nobenega udarca vam ne naložim več.«
»Kako?« zakriči jud. »Po resnici in pravici in po pismeni pogodbi moram dobiti še en udarec . . . brez vsakega barantanja!«
»Ga bodete že dobili,« se smeje kmet. »ampak šele ob sodnjem dnevu.«
»Jaz zahtevam svojo stvar,« rgntači Levi .. . »vsakemu svoje! — Dajti mi peti udarec, sicer grem na sodnijo in vas tožim.«
Semenjak se je smejal. Ker je jud videl, da pretenje ne pomaga, je pričel prositi:
»Vaša milost, poznani ste kot pošten mož. — Bodite tako dobri in mi naložite še peti udarec, ki mi gre po pravici. Osem goldinarjev vam plačam za trud.«
»Za vse kitajsko cesarstvo — nobenega udarca več!«
Levi je skočil pokonci in je vlekel Seme-njaka pred sodnika.
»Vaša milost, gospod sodnik,« kričal je Levi, »vaša milost . . . Semenjak mi je dolžan še en udarec z leskovko, to stoji zapisano
v postavni pogodbi črno na belem. On mi noče dati petega udarca.«
Sodnik je zmigaval z očmi.
»Ako gospod Levi tako želi udarcev, saj mu jih lahko naloži naš sodnijski sluga, ne samo enega, ampak petindvajset.«
»Pri grobovih prorokov!« kriči Levi. »Hvala za dobro voljo, gospod sodnik ! Ne od sluge, ampak od Semenjaka zahtevam peti udarec, ki mi ga je dolžan, kakor stoji tu črno na belem.«
Pomolil je sodniku pismeno pogodbo. Sodnik je nataknil velika očala na nos in je bral. — Naenkrat se je pričel smejati na glas in je dejal:
»Ljubi gospod Levi, ne morem vam pomagati . . . Tukaj je zapisano samo, da mora dati svojega vranca, če jih naloži vseh pet, ni pa zapisano, da mora naložiti vseh pet udarcev.«
»O joj!« jeclja Levi; »torej ni nobene pravičnosti več na tem svetu!«
In še danes ni dobri jud Levi niti petega udarca niti lepega konja vranca dobil.
Razgled po domovini.
+ Ponesrečena »Narodova« lopovščina.
Pod naslovom »Kaj je s čudežem na Brezjah« je »Slovenski Narod« prinesel popolnoma zlagano notico, za katero se skriva velika lopovščina. »Slovenski Narod« hoče namreč med ljudmi razširiti sledeče mnenje, da so ljubljanski škof, frančiškani, »Slovenec« in »Domoljub« se domenili, da »narede čudež« kot reklamo za slovesnost kronanja na Brezjah. Da bi to dokazal, si je začel izmišljati čisto laž-njive stvari in hoče 0110 dekle, ki je ozdravelo, predstaviti kot najeto goljufico. Priobčil je gorostasno obdolžitev. da je ves dogodek »navadno sleparstvo in goljufija«, da ni bilo dekle nikdar tako bolno, in da je šla, »ne mnogo časa preje, ko se je čudež zgodil, k zdravniku dr. G. in ga prosila, naj ji dà izpričevalo, da je neozdravljiva. Ker dr. G. tega ni hotel storiti, mu je obljubila vse mogoče, ako ji izpolni njeno željo. Ker se zdravnik le ni dal omehčati, je odšla in nekaj časa nato se je bliskoma razširila vest po deželi, da je v cerkvi na Brezjah na čudežen način ozdravela neka mlada ženska, ki je bila neozdravljivo bolna.« Namen teh vrstic je jasen: »Narod« hoče s tem dognati, da je bilo vse po načrtu uprizorjena goljufija. Preden smo mi še mogli dognati, kdo je dr. G., na katerega se »Narod« sklicuje, nam je poslal gospod dr. Globočnik iz Kranja sledeče pismo, ki ga doslovno priobčujemo: »Na notico »Kaj je s čudežem na Brezjah«, odgovoril sem jaz »Slovenskemu Narodu« dobesedno tako-le: SI. ur. »SI. Naroda« v L. (20. 7. 07.) Vaša notica »Kaj je s čudežem na Br.« ne odgovarja resnici, tu ste napravili kar štiri napake. Dotično dekle je bilo namreč pred dobrim letom pred čudežem in 14 dni po čudežu pri meni —ne pa kakor omenjate »ne mnogo časa preje« (pred čudežem) — tudi mi ni kazala pri drugem obisku noge, tudi ni zahtevala namreč spričevala, da je neozdravljiva, temuč le spričevalo, kaka je bila pred dobrim letom, tudi mi ni obljubovala »vse mogoče«, temuč je dejala, saj ga tudi plačam, saj imam denar. Spričevala pa jej nisem mogel napraviti — ker se nisem spominjal, kakšno je bilo stanje bolezni pred dobrim letom. Bodite tako ku-lantni in popravite Vaše napake, te so predebele, da bi jih ne popravili. Ce bi ne napravili naprošenega popravka, — moral bi. čeravno nerad — poslati popravek, katerega bi morali
sprejeti. Najodličnejšim spoštovanjem dr. Globočnik. —To pismo je najboljši dokaz, da je »Narod« z zlobnim namenom javnost mistifi-ciral. Mi smo bili vsi iznenadeni o dogodku na Brezjah, in ko se je že nekaj dni razširjala po deželi dotična govorica, še nismo hoteli nič sporočiti. Šele ko smo od verodostojnih prič dobili natančno poročilo, smo ga brez vsake kritike priobčili, kakor sploh priobčujemo razne novice. »Slovenec« ni nikdar rekel, da se je zgodil čudež, ampak popisal je le dejanski dogodek; naj si ga razlaga vsakdo, kakor hoče, naravno ali nadnaravno, to je njegova stvar. Tudi izjavljamo, da niso niti frančiškani, niti ljubljansko škofiistvo niti ene vrstice dali v naš list o tem. Mnogo tisoč ljudi je bilo na Brezjah, ki so od verodostojnih prič izvedeli isto, kar mi; zdaj pa hoče »Narod« vse te ljudi predstaviti kot sleparje ali kot žrtve goljufije! To je vendar preveč debelo. Naj-pcdlješe je pa to. da širi celo neresnične zdravniške izjave, da bi javnost preslepil. S tem je pa »Narod« pokazal, da je on slepar in goljuf, ne pa oni. katerim to očita. Prostovoljna izjava dr. Globočnika govori dovolj jasno.
Sadovi slabe vzgoje. Liberalni časopisi neprestano sramote katoliško duhovščino. Ni čuda, da se semintja najde kak lopov, ki se ravna po navodilih liberalnih listov in napade duhovnika. Zadnji čas smo čuli o raznih napadih na duhovnike po Laškem in Francoskem. Da, tudi v Ljubljani se je parkrat nekaj podobnega prigodilo. O zopetnem slučaju drznega napada nam poročajo nemški časopisi. Pretekli teden je prišel v romarsko cerkev Marija Taferl neki mož in prosil patra Dancen-berga za spoved. Po končani spovedi je prosil spovednika 20 kron podpore Spovednik se je spomnil enakega dogodka pred tremi leti. Tudi takrat je posodil spovedancu 20 kron. ne da bi mitjih bi bil ta vrnil. Spovednik reče spovedancu, da ni tu prostor za beračenje, naj gre pred cerkev, kamor pride za njim. Tujec uboga in odide pred cerkev. Spovednik spozna, da je to ravno isti slepar, ki ga je bil že pred tremi leti osleparil. Reče mu, naj se nemudoma odstrani. V tem hipu pa potegne lopov nož iz žepa in se vrže na nič slutečega duhovnika. V pravem trenotku prihiti dekan Dobner, ki prepreči pretečo nevarnost.Ta prizor je videlo mnogo prič, ki so bile vse zbegane, da se ni upal nikdo ganiti. To zmedo je
porabil napadalec, da je ušel. — Taki so sadovi liberalne vzgoje.
V posnemo. Zadnji uvodni članek v »Domoljubu« je popisal lepo slavnost katoliških čeških kmetov na Velehradu ,kjer sta bila tudi naša slovenska državna poslanca Demšar in Pišek. Nad 40.000 udeležencev je tu bilo na shodu. Da dosegajo češki kmetje takih lepih uspehov pri volitvah, prihaja odtod, ker so tako izborno organizovani. Katoliško časopisje je pri njih jako razširjeno. V vsaki kme-<Jki hiši najdemo katoliški list. Kar je mogoče češkim kmetom je možno tudi nam kranjskim. Po vsej deželi imamo skoro že kmečke zveze. Ne zamudimo ugodne prilike, temveč pristo-pajmo vanje. Združeni bomo s svojimi vrlimi poslanci vse dosegli. Glasilo naše je »Domoljub«, zato razširjajmo ta izborno urejevanj časopis, pridno mu dopisujmo in objavljajmo svoje težnje. Posnemajmo naše slovanske brate na Moravskem.
Koliko časa še? Teden za tednom se norčujejo liberalni časopisi, v prvi vrsti »Narod« in »Gorenjec« iz Brezja, romarjev, frančiškanov, čudežev, itd. Ti liberalni lopovi pišejo tako satansko zlobno in nesramno o božjepot-nikih, da se mora taka pisava vsakemu dostojnemu človeku gabiti. Čudimo se, da se more najti med kmečkim ljudstvom še kdo, ki ima naročena ta dva nesramna lista, ki mu tako grdo blatita in sramotita čudodelno Marijo Pomočnico na Brezjah. Z ljudmi, ki kaj takega pišejo, berejo in tako berilo širijo ne more imeti pošten človek nikakega stika.
Hribarjeva mlekarska zveza. Pravila za liberalno mlekarsko zvezo, ki so bila predložena že v registracijo, so proponente zopet umaknili. Torej je nehala liberalna mlekarska zveza, preden je oživela.
Liberalni listi slovenski pa naj se že imenujejo »Slovenski Narod«, »Gorenjec«, »Soča«. »Domovina«, »Narodni List«, »Notranjec«, ali kako drugače, jako zagovarjajo framasonski shod v Pragi, dasi je znano, da se še ni na nobenem shodu tako ostudno in bogokletno govorilo o Bogu, kakor na tem. Iz pisave omenjenih liberalnih listov moremo sklepati, da se ti strinjajo z vsem, kar se je govorilo na tem shodu in da vse to. kar so framasoni govorili o Bogu in krščanstvu, odobravajo. Ali more še pošten človek naročati in širiti take liste ! Da bodo pa bravci »Domoljuba« še boli
/
spoznali namen takih framasonskih društev, kakoršna so zborovala v Pragi, hočemo podati tu pravila svobodomiselnega društva v Rimu. i*i katerih so sestavljena tudi druga taka društva. I. Društvo ima namen, da ljudsko vest osvobodi vseh predsodkov s tem, da bo preganjalo versko misel, naj se pojavi kar-korkoli. 2. Kdor hoče biti sprejet v društvo, poda svojo prošnjo na posebni tiskovini. Ta prošnja .nora obsegati izjavo, da hoče prosilci; živeti in umreti v kultu svobodne misli, in mora bit potrjena od dveh članov, ki sta v društvu pravilno vpisana, kot porokov 3. Kdor je sprejet v društvo, poda izjavo, v kateri hkrati pooblasti kakega društvenega člana, da bo navzoč ob poslednjih trenotkih njegovega življenja, in zlasti še tedaj, ko bo že izgubil zavest in da ta zatirani s pomočjo drugih tovarišev in z vsako silo tudi proti članom lastne rodbine, da bi bila ta njegova volja iz-preinenietia. -i. Društveniki se zavezujejo, da Inalo živeli iu umrli izven vsake cerkve ali dogmatične vere in da se bodo po tem ravnali pri vseh uradnih dejanjih, ki se tičejo rojstva. življenja ali smrti svojih otrok. 5. Društvo se zavezuje, da je navzoče pri članih skozi \ so njihovo bolezen iu skrbi za to, da se iz-vrši izjava, podana za slučaj smrti. Pri volitvah so dolžni društveniki voliti kandidate najskrajnejših struj. laka je svobodomiselnost v dejanju. — Oni pravijo, da so proti predsodkom. .1 vsa njihova svobodna misel temelji na predsodku, da ni Boga, in da se je človek satu po sebi razvil iz živali. Ta bedasti predsodek, ki jim ga vtepajo v glavo novodobni napol-učenjaki, je najgrja in najsra-inotnejša babjevernost, kar jih je bilo še na svetu.
Slovenska podružnica sv. Rafaela se bode \ kratkem ustanovila. Ustanovni shod se priredi \ največjem obsegu, da se zavzame slovenska javnost /a to pereče vprašanje in d.i se izvede praktično jako priprosta varst-v i'(ia organizacija v obrambo izseljencev.
Šolski pouk 11.1 II. državni gimnaziji v Ljubljani sì. prične H. oktobra. Učenci se sprejemajo 7. oktobra, sv. maša bo pa dne IJ. oktobra.
Poseben razred za duševno nerazvite, slaboumne, vendar pa za pouk sposobne učence si namerava otvoriti v Ljubljani počitkom oktobra Misel je hvalevredna, ker t.iki otroci le ovirajo reden pouk in napredek v posameznih šolah.
Protestni shod proti iramasonom sklicu-i.:< /a nedeljo. -N. t. m., katoliški Cehi v Hud cievice. Pod milim nebom bodo tu govorili grof Sternberg ter poslanci dr. Stojan. P. /amba in Mislivec. Izdali so na češko liud-stvo važen p< ziv. ki ^a tu priobčujeino: »V boj! sedam čas nas kliče. Na vseh straneh sovralniki. Časopisje skoro vse proti nam. I Ime katoličan se sramoti, naša vera se zani-čaje 111 prezira. Nas katoličane imenuje »črne bestüe«, katoliško cerkev pa »kanaliio«. In ti. katoliško ljudstvo še *piš? Ustanavljajo se • v.i društva, da prevrnejo krščansko družbo. b šol. ki si jih ti s toliko težavo zidaki. J l;očt ' irainasoni vreči veronauk — da. celo ' ci \;-či;o iz Francoske. Laškega. Amerike, da pomagajo v tvoji deželi ubijati tvojo Ijube-/en do vere in domovine. In ti molčiš k ten.u? i Mi u m. obliva rdečica, ko te preklinjajo? Ah ! se ih srd s ;v pravici. k<> kličejo tuice zoper tebe? /.budi se. katoliško ljudstvo, in zavedaj ; se. da si ti gosp*hI na svoji zemlji in da boš -.mio uredilo svoje razni«, re po zdravi pameti. Zoper združene sovražnike pojdi tudi ti dobro j organizirano v boi. Zato v as vabimo na mani-iestaciiski sIkhI. k bo pokazal sovražnikom vere našo tih v. Dedščino naših očetov — vero in domovino ohrani nam. o Gospod!« S renti prekrasnimi besedami poživljajo katoliški v (»ditelli iiudstvo na nedeljski shod Mi '
bi ne bilo umestno, da se tudi pri nas priredi protestni shod proti framasonskemu. Tudi slovenski framasoni so bili vPragi na shodu. Prišli so domov z namenom, tudi pri nas širiti tramasonstvo. »Narod« jih podpira pri tem delu. Potrebno je. da tudi ttii povzdignemo glas proti satanskim nakanam framasonov. Naj bi o tem razmišljali naši politični voditelji it: ukrenili potrebno, da tudi naše ljudstvo izve o sedanji framasonski gonji.
Veliko ljudsko slavnost v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 6. oktobra, pevsko društvo »Ljubljana«. Začetek ob <>. uri zvečer. Ljudska slavnost se bo vršila v vseh obširnih prostorih »Uuiona««. Moški iu daiuski veselični odsek »Ljubljane« bodeta poskrbela za izborilo zabavo. Kdor se želi odkritosrčno pozabavati med brati, naj due 6. oktobra pohiti v Ljubljano na ljudsko veselico »Ljubljane«. Vstopnina bo za uprav velikansko prireditev samo 30 krajcarjev. »Domoljubove čltatelje pozivamo, da se te krasne veselice udeleže v največjem številu, posebno naši okoličani naj pridejo v velikem številu. Dne (>. oktobra napolnimo v se prostore »Uniona«! Somišljenike in somišlienice prosimo, da že sedai krepko agiti raio za to veselico.
Slovenski socialni demokratje so imeli zborovanje strokov nih in izobraževalnih društev za Kranjsko, (llede organizacije na Spodnjem Štajerskem se je sklenilo, naj se kranjska komisija pogodi s štajersko deželno komisijo. Vsi sovražnik krščanske izobrazbe so na delu, zato ne smemo mi držati rok križem. organizsino se v kmečkih zvezah in v izobraževalnih društvih. V organizaciji ie moč.
Osebna vest. Iz Amerike poročajo: C. g. Ivan Sniolej iz krške škofije, je došel sem in je župnik tned Slovenci - Dolenjci in Ziljani — v Kansas City. Tako se je Slovencem dolgoletna želja izpolnila, da imajo svojega župnika.
Za štiridesetletno službovanje je dobil umirovljeni učitelj gospod Franc Kalan v §.ni-helu-Stopičah častno svetinjo.
Odlikovanje. Kn.-šk. duhovnim svetnikom je imenovan č. g. Jos. Eppich, župnik v Stari cerkvi (Mitterdorf) pri Kočevju.
Kmečka zveza za ribniški okraj je imela v nedeljo, 1?. t. m. dobro obiskan shod na Uori pri Sodražici. Poročal je državni poslanec Jaklič o delovanju državnega zbora in o razmerah v kranjski deželni zbornici. Za njim so govorili kmetje Knavs. Krže. Marčič. Pire i. dr. Vsi so pokazali, da z liberalizmom ne marajo imeti nikakega stika. Po dvournem zborovanju je zakliučil vrli sodraški župan g. Marto!. ki ie bil tudi predsednik shodu, zborovanje.
Zdravniške vesti. Za primarija v deželni bolnici v Ljubljani je deželni odbor imenoval g. dr. Jenkota. — V Kostanjevico pride za okrajnega zdravnika g. dr. Češarek.
Žrtev tifusa. Umrl ie v Ljubljani ita legar u tesarski pomočnik Jakob Omejc. star 23 let
Ponarejen denar. Neki posestnik od sv. Križa pri Kostanjevici je plačal 17. t. m. tno-stovino na krškem mostu s ponarejenim dvai-setkronskim bankovcem. Mostninar je stvar naznanil žandarmeriji. Pri posestniku je žan-darmerija našla še en tak desetak. Posestnik e ponarejeni denar dobil baie pri prodaji prašičev. Vršila se bo stroga preiskava.
C. kr. pie tarna v Radovljici. Pouk na v kr. strokovni šoli za kletarstvo in vrborejo v Radovljici se e pričel. Za voditelja šole je v isoko c. kr. naučno ministrstvo imenovalo in dopo si alo gospoda Leona Patika iz Dunaja. Q. Patik je mojster v pletarstvu in c. kr. naučna uprava je z njegovim imenovanjem spoiila posebne blagohotne namene glede te preko-ristne obrti za Gorenjsko. Pod vodstvom g. Patika se učenci jako hitro uče, tako, da so
posamezni dečki po šele dva-, tridnevnem pouku izvršili že vrlo lične košare iz zelenega vrbja. Pri tako urnem napredovanju se je upravičeno nadejati, da bodo učenci v par mesecih si že služili novce. Ne more se za-raditega dovolj polagati na srce starišem in sploh za blagor mladine zavzetim možem, da dopošljejo šoli odrasle dečke v pletarno. Vpisovanje se vrši v pletarni vsaki dan od 8. do 12. ure dopoludne. — Odbor c. kr. pletarne v Radovljici.
Za stavbene pomočnike. Pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu ie praznih več mest stavbenih pomočnikov. Ozir se je.nlje samo na one prosilce, kateri so dovršili z dobrim uspehom kako šolo za delovodje (obrtno šolo) stavbenoobrtne ali pa mehanične (elektrotehnične) smeri. Prednost imajo oni prosilci, kateri so se že dlje časa vadili v kaki stavbni obrti ali pa v kakem elektrotehničnem podjetju. Stavbeni pomočnik prejemajo takoj po vstopu dnevnino 3 K. poleg drugih izvanrednih dohodkov. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili (o avstrijskem državljanstvu, starosti 16 do 35 let, fizični sposobnosti za državno službo, sposobnosti za poslovodjo itd.) se imajo vlagati do konca septembra t. 1. pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, kjer se tudi dobivajo natačnejša pojasnila.
Kranjski gostilničarji so imeli pretekli teden v Ljubljani dobro obiskan shod. na katerem so obravnavali o raznih težnjah svojega stanu. Shod ie pozdravil v imenu mesta župan Hribar, v imenu vlade vladni svetnik K11-lavic. dr. Murnik v imenu trgovske in obrtne zbornice, dr. Bloudig v imenu trgovskega ministrstva. — Gostilničarji so odposlali prošnjo na deželni odbor, ki naj odpravi vinsko poiz-kuševalno klet pod kavarno »Evropa« v Ljubljani, ravnotako se prosi deželni odbor za odpravo osmin ali takozvanih bušenšankov. Gostilničar Maček nastopi proti pivovarniškeniu kartelu. ki bo škodoval gostilničarjem. Govornik naglaša. da si morajo gostilničarji napraviti lastno pivovarno, in sicer na Gorenjskem. kjer se bo varilo tako pivo. kakršno je bavarsko. Tovarna bi se ustanovila na deleže. Tovarna bi začetkom zvarila 80 tisoč hektolitrov. Pivovarna bi se napravila od Radovljice do Javornika. V pomožni odbor se izvolijo z Dolenjskega: Karol Prosman iz Novega mesta. Ignacij Merhar z Ribnice, Jožef Verder-ber iz Kočevja in Josip Pehani iz Kočevja, Kunstelj iz Radovljice. Fajdiga iz Kamnika, Pavlin iz Podbrezja in Peternel iz Bleda; z Notranjskega: Burgar iz Postojne. Rihar iz Logatca. Lavrič s Planine in Gruden z Jelič-nega vrha. O predlogu glede na zadacanje vina za privatnike poroča g. Fajdiga. ki predlaga : Deželni odbor kranjski in goriški naj sestavita takoj zakonska načrta, da morajo vsi ljudje ne glede 11a stan. ki imajo doma vino, tudi plačevati deželne kakor tudi občinske vžitninske davke. Ako se pa to ne zgodi, naj se pa tudi gostilničarjem dovoli za njegovo družino od 3 do 5 hI nezadacanega vina, do česar imajo tudi pravico drugi. Govornik navaja. da se popije več nezadacanega kakor zadacanega vina. Razprave se udeležita gospod Nemec z Nabrežine in Dolinar, ki govori proti resoluciji. Resolucija se odobri. O protestu proti dajanju koncesij v najem tretjini osebam poroča g. Zaje. ki predlaga na trgovsko ministrstvo peticijo: Gostilnlčarska obrt pripada obrti, ki je najbolj zatirana in gineva zaradi raznih nedostatkov. zlasti pa. ko nima zakon prave meje in upošteva v § 14. obrtnega reda. Med drugim trpi gostilničarska obrt mnogo, da obrtne oblasti odobravajo za-k u podaje in še celo tretjim osebam. Na ta način se koncesije izkoriščajo, ne da bi koncesi-ionar sam Izvrševal svojo obrt. Nahajajo se
prepogosti slučaji, da imajo zakupniki po več koncesij, kot to dopušča zakon, a osebno ne izvršuje niti ene. Zato zbrani gostilničarji prosijo trgovinsko ministrstvo, da nemudoma odpravi navedene nedostatke in podeli tozadevni strogi ministrski ukaz podrejenim obrtnim oblastim, da se strogo drže § 19. obrtnega reda pri odaji koncesij v najem, ter da odločno pre-ix)ve najemnikom izvrševati koncesijo po namestniku. Govorilo se je nadalje o odpravi prodaje piva zasebnikom naravnost iz pivo-varen, o odpravi zasebnih nekoncesijoniranih izkuhov i. dr. Vsi tozadevni predlogi so bili sprejeti. Neumevno se nam zdi, da je imel veliko besedo na tem gostilničarskem shodu Hribarjev brivec Franchetti, ki se na gostil-ničarsko obrt razume kot zajec na boben.
In vendar se giblje! Pri Sv. Ivanu v tržaški okolici ustanavljajo prepotrebno novo društvo »Slov. krščansko-socialno izobraževalno društvo pri Sv. Ivanu«. Pravila so že predložili namestništvu v potrdilo. Dosedaj se je vpisalo že lepo število udov, ki kar ne morejo dočakati dneva, ko bo društvo začelo razvijati svoje delovanje. Mlademu društvu želimo najboljših uspehov; zlasti pa želimo, da bi se ustanovilo po okolici še več takih društev, ki naj bi širila pravo izobražbo med naše ljudstvo, ki je že sito vednih fraz, s katerimi ga pitajo liberalni tržaški voditelji. Glasilo teh voditeljev, »Edinost«, kaže vedno bolj svojo pravo barvo, katero je dosedaj jako previdno prikrivala, a jo je morala sedaj na komando ljubljanskega Hribarja pokazati. To je čisto prav, da se konečno saj poznamo. Gospod poslanec Mandič se ne bo drznil več trditi, da ni liberalcev na Slovenskem, ko iih ima v najožji svoji bližini vse polno.
Na Raki se je vršila volitev novega občinskega odbora, pri kateri je S. L. S. sijajno zmagala. Od nasprotnikov jih je volilo samo pet. drugi so brez glasovanja osramočeni pobegnili z volišča. Živeli zavedni volivci!
Ob k robu čast. g. Ivana Kovača. Iz Ško-cijana pri Divači se nam piše: Umrl je v Škocijanu dne 12. t. mes. veleč. gosp. župnik v pokoju Ivan Kovač. Ivan Kovač rodil se jc dne 12. julija 1861 v Doberničah na Dolenjskem. Obiskoval je gimnazijo v Novem mestu. Končavši gimnazijo, moral je v vojake. Oslobodivši se vojaškega stanu šel je v bogoslovje ter je bil 22. julija 1886 v mašnika posvečen za tržaško - kopersko škofijo. Kot duhovni pomočnik služil je v Buzetu in Dolini. kot župnik pa v Kubedu. Bolezen, katero si je vsled težavne službe nakopal, prisilila ga je, da je zaprosil za pokojnino. Pokojnino je šel vživat v Škocijan, a jo je le štiri mesece. Dne 10. t. m. zadel ga je mrtvoud in 12. t. m. je blagj gospod mirno v Gospodu zaspal. Pogreb, kateri se je vršil v soboto, dne 14. t. m., pokazal je, kako spoštovanje ie vži-val pokojni med ljudstvom in duhovščino. 20 duhovnikov spremilo ga je k večnemu počitku. Dekan iz Ospa veleč. g. Josip Kompare vzel je v imenu ljudstva in zbrane duhovščine na prižnici slovo od pokojnika, želeč mu v imenu vseh večni mir in pokoj.
Protf veronauku v Soli. kakor ga še sedaj pripušča država, se je izjavilo liberalno dija-štvo in učiteljstvo dne 7. septembra na shodu v Celju. Zahteva ločitev šole od cerkve, po domače povedano: S katehetom ven iz šole! Na tem shodu je bil tudi Hribar iz Ljubljane.
Iz Dobove pri Brežicah. Nesrečno smrt je storil tukajšnji župan Janez Zaje. V noči od 10. do 11. t. m. je mislil na postaji Dobova izstopiti; ker pa vlak ni obstal, skočil Je iz njega, padel preko mostne ograje na kamenito cesto ter je bil pri priči mrtev. Veličasten pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil rajnki. Požarna bramba, ki jo je on ustanovil, ga je spremljala; prišli so tudi brežiški gasilci; domača godba mu je igrala zadnjo koračnico.
Rajnki je bil znan in obče spoštovan daleč na okrog po Hrvaškem in Kranjskem ter si pridobil kot župan neprecenljivih zaslug za svoj okraj. Dobovska postaja, požarna bramba, šola je njegovo delo. Rajnki zapušča nevto-lažljivo vdovo in devet nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.!
Nedostatki na progi Zidan most-Zagreb. V Dobovi pri Brežicah so pokopali dne 12. t. m. župana Zajca, ki je skočil iz vlaka na Dobovi, kjer ni obstal vlak, dasi bi bil moral obstati. Želeti bi bilo, da napravi Južna železnica red na progi Zidan most-Zagreb. Od majnika letos je že trikrat bila tako pokvarjena lokomotiva na tej progi, da so morali potniki čakati na pomožno lokomotivo iz Brežic ali pa celo iz Zidanega mosta, da je vozil vlak dalje.
Liberalni dijaki v Celiu. Dne 7. septembra so imeli liberalni dijaki, ali kakor se sami imenujejo, narodno-radikalni dijaki, shod v Celju, na katerem so se hvalili, da jih večina v. gornjih razredih gimnazije že izgubi vero. Stariši, pazite na svoje sinove, ki jih s tolikimi stroški dajate študirati!
Bodoča socialistična država — ali suh in vlažen travnik. Dne 12 julija je poslanec Bie-lohlavek v državnem zboru med nepopisnim smehom pripovedoval to-le dogodbo: V nemški Libavi na Češkem je nek socialistični agitator na zborovanju razlagal socialistični program in je med drugimi rekel tudi te-le besede: Ce bomo mi izvoljeni, bo vse naše. kar vidite okrog sebe. Cez štirinajst dni pride ge-ometer v tisti kraj. — Nek tkavski pomočnik ga vpraša: Kaj bodete tukaj že merili? — Geometer, ki nič ni slutil, na kaj vprašanje meri, je rekel: Da! — No, potem bi pa prosil, je rekel tkavec, da meni odmerite suh. in drugim pa vlažen travnik. — Taka je socialno-demokratična enakost v dejanju, sama hoče imeti suh, bližnjemu pa privošči vlažen travnik. Poslanec Bielohlavek je rekel, da priseže, da je ta dogodba resnična.
Bogastvo socialističnih voditeljev. Socialni demokrat Vaillant (Vejan) je rekel v francoskem državnem zboru, da ne bo glasoval za proračun. Tu mu zakliče sodrug Bou-lard (Bular): Vi ste sami kapitalist, na leto imate dohodkov štirideset do petdeset tisoč frankov in zdaj ste zopet podedovali 600 tisoč frankov. Jaures (Zore) ima en grad, Royer (Roaje) je veleposestnik, Berteaux (Berto) ima milijone, Millerand ima več hiš. Vodja nemških socialnih demokratov Bebel si je dal v Švici zgraditi prav lepo vilo, Singer je milijonar in fabrikant. Svoje delavce slabo plačuje, Arons je sorodnik Bleichröderja, najbogatejšega juda v Berolinu. Tako premoženje imajo tisti, ki pravijo, da se mora vse razdeliti. Naj sami razdele najprej svoje premoženje, potem bomo vsaj videli, da resno mislijo.	. . .
Nesreča na Južni železnici. — Vlak povozil dva moža. Na železničnem prelazu, preko katerega se gre iz Gline v Novo vas, se je v soboto, dne 14. t. m., proti polnoči zgodila grozna nesreča. Strojevodja brzovlaka Lanesi in kurjač Janež sta opazila stati na prelazu pri zaprtih prečnicah tri osebe in sluteč, da se je pripetila kaka nesreča, sta ustavila vlak. Vendar pa nista v temi ničesar opazila in peljala naprej. Šele na kolodvoru, ko sta zadevo naznanila, so opazili, da je stroj ves krvav. Takoj so odšli poklicani faktorji na lice mesta, kjer se jim je nudil grozen prizor. Na mestu, kjer je bil prej obstal vlak, je bilo vse okrvavljeno, semiHtja so pa ležali odtrgani kosi človeškega trupla, polomljene kosti itd Vse so, kolikor je bilo mogoče, pobreali in prenesli na pokopališče na Vič. V nedeljo zjutraj so pa našli v jarku ob progi nekega ponesrečenca, ki je imel na glavi smrtno rano. Tudi tega so prepeljali v mrtvašnico na Vič.
Kakor se je dognalo, sta prišla ponesrečenca, samski Anton Mulavec, rodom iz Šempasa, in betoner Franc Pleteršek, rodom iz celjske okolice — le tega je vlak raztrgal — v družbi še neke tretje osebe iz neke gostilne na Viču, na prelaz vračajočega se domov v Novo vas. Ker je prihajal ravno tovorniški vlak, so počakali, da je odšel, potem pa nič hudega sluteč, prekoračili prelaz V tem trenutku je pa pripeljal mimo brzovlak, kateri je Pleterška raztrgal, Mulavca pa ubil. Tretji se je pravočasno rešil in se še ne ve, kdo da je.
Telovadni odsek v Škofji loki v ondotnem »Katoliškem izobraževalnem društvu« so ustanovili v nedeljo, dne 15. t. m., popoldne. Za člansko telovadbo se je vpisalo takoj 18 mladeničev, za vrsto starejših telovadcev pa 10. Vpelje se tudi telovadba naraščaja. Beležimo to vest s posebnim veseljem, ker smo prepričani, da bode odsek izvrstno uspeval. Dani so za to vsi predpogoji: navdušeni, čvrsti mladeniči, ki jim je mar resno organiza-torično delo in tudi lepa dvorana za telovadbo. Novemu odseku kličemo krepek: Na zdar!
Prvi ženski pazniki v tukajšnji c. kr. jet-nišnici. V ponedeljek, dne 16. t. m„ sta nastopili prvi dve pomožni paznici svojo nelahko službo v ženskem oddelku tukajšnje c kr. jet-nišnice. V sedanjem začasnem stanu imata dnevnino 2 K 40 h., sta torej popolnoma enaki začasnim moškim stanovskim tovarišem; čez leto dni zadovoljive službe pa bosta stalno nameščeni. S tem je storila ženska emancipacija zopet korak naprej.
Učiteljske vesti. Za provizoričnega učitelja v Št. Vidu je imenovan gospod Rafael Ogrin. Za učiteljico v Mirni peči je imenovana gdčna. Angelika Jakulin. Za provizorično učiteljico v Sodražici je imenovana gdčna Štefanija Tomšič. Za provizoričnega učitelja na Sv. Vrhu je imenovan g. A. Gočar.
Za župana v Kanalu je izvoljen gospod A. Križnič.
Zakaj naših poslancev ni bilo na gostilni-čarski shod. Nekateri gostilničarji se jeze, da naših poslancev ni bilo na shod gostilničarjev v ljubljanski »Mestni dom«. Vsem tem bodi povedano, da poslancev ni biio radi tega, ker je bilo na shod povabljeno pač liberalno »Slovensko obrtniško društvo«, »Obrambna zveza obrtnikov« pa ne Naši poslanci so solidarni z obrtniško »Obrambno zvezo« ter smatrajo kot žaljivo strankarstvo, ako kak županov brivec hoče na shodu, ki bi moral biti strogo nestrankarski, na tak način uganjati svojo »politiko«. Kdor od obrtnikov želi kaj od naših poslancev, naj se obrne do poslanca potom obrtniške »Obrambne zveze«, ker drugih kot naših somišljenikov naši poslanci niso dolžni podpirati!
Za hčerjo v smrt. Dne 18. avgusta t. 1. se je ubila pri nabiranju planink na kamniških planinah hči premožnega posestnika Krta. Dne 17. septembra — mesec dni po tem dogodku — so našli na kamniških planinah nezavestnega njenega 76 let starega očeta. Zadet od kapi je kmalu nato umrl.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Županom v Kranju je bil 12. t. m. zopet izvoljen ces. svetnik g. K- Šavnik. 33 let že nosi mož to težavno breme. Tokrat so ga mestni očetje soglasno volili. Z izvolitvijo župana so slavni očetje dovršili svoje delo. odslej bodo smeli samo še drug drugemu kimati. Saj uradovanje vestno izvršuje g. župan, napre-
dek mesta pa itak ni nujen, čaka že 50 let, bo še tri leta potrpel.
K Napredek mesta Kranj. Odkar je mestni odbor — in to je že dolgo — v naprednih rokah, mesto še ni storilo koraka napredka. — Tako pogrešanega vodovoda še danes nimamo, ta rod ga tudi še ne bo učakal. Legarju in drugim boleznim je vhod zabranjen s tablico: »Langsam fahren!« — Par svetilk, ki ob mlaju brle, bengalično osvetljuje kranjsko naprednost. — Bolnišnica je obljubljena dežela za reveže. V njej imajo razun hrane, kurjave, svečave postrežbe in še nekaterih malenkosti vse prosto. Očetje jih tolažijo z evangelijem, češ: »nikar ne skrbite, kaj boste jedli . . .« — Ulice nazivamo po večji ali manjši nesnagi, ki je v njih. Le klanec pod Rožnim vencem je dobil ime »Ravnateljeve ulice«. To pa zaradi-tega, ker se je spomladi na njem g. ravnatelj P. do pasa vdrl. — Ljudska šola je nastanjena v luknjah, ki ne pripuščajo kritike. Telovadnico smo svojčas imeli, sedaj je pa izginila. Z voljo in vednostjo višjih šolskih oblastij pristopajo otroci k sokolom in sokolicam.
g Ciril Pirčeva zvezda zahaja. Za mestnega svetovalca ga je izvolilo izmed 22 samo še 10 očetov. Se celo za poslanca ga ne bodo volili. Tako leze njegova luč pod mernik. Dr. Trillerja nameravajo liberalci kandidirati za Loko-Kranj. Ta bo za liberalce kot nalašč. Moža. ki je v Ljubljani postal nemogoč, ker je sramotno izdal v mestnem svetu narodne zahteve. si postavijo za vzor! — Živele Dežma-nove grablje! — Jud je pošteno ogoljufal kmeta na semnju. Dal mu je seveda ničvredno blago, polovico manj kot sta bila dogovorjena. V zahvalo mu je pa še grozil s tožbo, ko ga je kmet opozoril.
g Iz Kovorja se nam piše: Liberalni Fli-sov šomašter je priobčil s svojim podpisom nek jako nesramen dopis v umazani »Slov. Narod«. V tem dopisu sramoti nas Kovorja-ne in nam žuga s samokresom, da nas bo po-strelil kot snope na polju. Kdo se pač boji te duševne reve! Ta dopis za »Narod so mu narekovali vinski duhovi, ki se silno radi zbirajo okolu Grossa in ga povsod spremljajo. Svetujemo temu človeku, naj nas pusti v miru, gotovo mu je še v spominu prizor, ki ga je doživel med vrlimi Seničani in ki se mu utegne pripetiti tudi pri nas. Dopisun se je prav nesramno lagal v »Narodu«, ker v našem mirnem dopisu ni najmanjšega poziva na kako »naluftanje iz Kovorja. Za razne »luftinže-nirje« se v naši vasi jako malo brigamo.
g Pri Sv. Joštu nad Kranjem je na rožen-venško nedeljo češčenje sv. Rešnjega Telesa. Zato bosta to nedeljo izjemoma dve sv. maši, in sicer ob 6. in ob 9. uri. Romarji dobrodošli!
Iz Št Vida nad Ljubljano.
g M'adeniški nedeljski sestanki pri nas
krasno napredujejo. Zadnjega nedeljskega sestanka se je udeležilo nad 70 mladeničev. Predaval je na njem član »Slov. dijaške zveze«, g. Erjavec o postanku in razvoju svobodomiselnih družb. Mladenič Erman je opisal z živahnimi besedami shod svobodomislecev v Pragi. — Čudno, da se z našimi sestanki še vedno ne morejo sprijazniti nekateri kmečki mladeniči. Naj bodo prepričani, ako pridejo k nam. da jih mladeniči-obrtniki ne bomo gledali postrani, ampak z največjim veseljem sprejeli v svojo sredo.
g Tudi »Čebelica« naša je od dne do dne bolj pridna. Zlasti bratje telovadci prav pridno nosijo vanjo, ker vedo. da bo treba kmalu omisliti si telovadno uniformo. Prav tako, le varčujmo !
n Naši tamburaši so tudi s svojim krepkim zborom nastopili na zadnjem nedeljskem sestanku in želi burno odobravanje svojih tovarišev.
g Prihodnjo nedeljo zopet pričakujemo lepega sestanka. Nobeno nedeljo ne sme iz ostati! Pridnih predavateljev imamo dovoli ukaželjuih mladeničev pa še. več.
g Ata Zužamaža se silno jezé, ker smo jih malo okrcali v zadnjem »Domoljubu«. Z veliko nervoznostjo korakajo po St. Vidu gor-indol in stiskajo pesti. Radi bi seveda izve deli ime dopisnika. Na sumu imajo g. kaplana Ali povemo jim, da se g. kaplan niti v sanjah nc zmeni za tako ničlo v fari, kakor je revček-Andrejček Zirovnik.
g Najhujši liberalci v Št. Vidu se že nor čtijejo iz svojega duševnega očeta Žirovnika. Nepokorni otroci! »Ata« Žirovnik, svetujemo vam, vzemite šibo iz omare in namahajte jih po njihovem nazadnjaškem liberalnem delu telesa!
Bohinjske novice.
Poučen shod se je vršil dne 15. septembra v šoli v Srednji vasi. Predaval je gospod živinozdravnik iz Radovljice o kužnih boleznih pri prašičih in konjih; nekaj prav dobrih naukov smo slišali tudi o raznih drugih boleznih domače živine. Naj bi gospod živinozdravnik nas večkrat obiskal in nam tako po ljudno predaval kakor zadnjič.
»Gasilni dom« kaj počasi napreduje v zidanju. Pravijo, da manjka denarja. Kam neki je prišel? Pa vendar ni kakih smolnatih rok zraven! Radovedni smo, na kakšen način se nam to pojasni.
g Sadja je pri nas precej, največ je jabolk in češpelj. Kdor je pameten gospodar, naj si sadje nasuši. Pa tudi kupci se že pridno oglašajo.
g Otave smo malo nakosili, nekaj jo je vročina, kar je še ostalo, je pa črv snedel. Nekateri travniki izgledajo, kakor bi bili raz-orani.
g Pričela se bode zimska sezona, torej čas dela po naših društvih. Na delo. fantje in dekleta, ki ste pri gledališkem odru, da nam napravite zopet kaj lepega, ker pristen Bohinjec ni rad čmeren, ampak je tudi rad vesel. Torej na noge!
g Šola se je pri nas v Srednji vasi pričelo dne 16. septembra s sveto mašo. Bog daj obilo uspeha našim vrlim učiteljem!
Novice iz blejskega kota.
g Sveta brata Ciril ln Metod, ki sta Slovencem prižgala luč prave vere, sta kot posebna varuha odbrana, da to luč prave vere Bledu ohranjujeta, saj se zlasti tukaj moči teme silno trudijo, da bi ljudstvo zavedlé nazaj v črne m rakove poganskih noči. Da bi verni Blejci s tembolj živim zaupanjem iskali pomoči in zaslombe v verskih zadevah in nevarnostih pri teh dveh slovanskih apostolih, zato se je njiju podobama odkazal prostor na velikem oltarju, kamor sta bili postavljeni in v nedeljo, dne 15. t. m. slovesno blagoslovljeni. Kipa je iz belega kararskega (laškega) marmorja mojstrsko izvršil podobar g. Janez Vurnik v Radovljici. Oba svetnika sta oblečena v polno starošegno škofovsko obleko; sv. Ciril drži v roki knjigo s črkami slovenske pisave, ki se po njem imenuje cirilica, sv. Metod pa tablo, ki je na njej izdolbena poslednja sodba, in ki stoji na odsekanem lipovem deblu ; iz debla pa poganja mladika in se ovija table s poslednjo sodbo. — Če bi se kdaj dogodilo. da bi Bled izgubil slovensko narodnost, — kar Bog ne daj! — bosta vsaj ta dva lepa kipa pričala, da je Bled bil nekdanje dni slovenska last!
g Oltarje je g. Vurnik vse jako okusno pozlatil z lepimi okraski. Posebno lepo je videti zlate okraske, ker so lepo obrobljeni z raznimi barvami. Tudi prižnica je na enak na-
čin okrašena, posebno jo dičijo preproste (simbolične) slike štirih poglavitnih čednosti. -Sploh je g. Vurnik v bleški cerkvi pokazal, bodisi v kipih, bodisi v arhitekturi, bodisi v razumnem pozlatenju, da je velik mojster, velik umetnik, da smo Slovenci nanj lahko ponosni, Blejci pa veseli, da nam je tako krasne oltarje izvršil. Bog ga nam še dolgo ohrani!
g Tujci so odšli povečini z lastovkami vred. Bilo jih je toliko, kot še nikdar ne. Vsi so bili navdušeni lepote kraja, malomanj pač vsled pogosto prenapetih cen bodisi po gostilnah in hotelih, bodisi na raznih drugih krajih in prilikah. Seveda moramo izrečno povdar-jati, da se tudi na Bledu lahko dobro in primeroma poceni živi.
g Tudi godba nas je zapustila. Sicer je kmetje in delavci nismo utegnili ob delavnikih poslušati, pa smo jo slišali dvakrat v cerkvi, to je na cesarjev rojstni dan, ki je bil letos v nedeljo in pa na obletnico posvečevanja naše nove župne cerkve. Kar zelo nam je bilo to všeč; to človeka vsaj malo gane in spravi kvišku, to se vsaj pozna, da je slovesen dan, kadar jo kakih 16 mož z raznimi instrumenti na koru zagode.
g Vrata za stranski tabernakelj je kaj lepo izvršil ljubljanski pasar g. Ivan Kregar. V sredi imajo na vsaki strani po eno podobo (email) in sicer na levi tiča fenis, ki ravno leti iz ognjene grmade s slovenskim napisom: Zdravilo nesmrtnosti, (o njem namreč pripoveduje pravljica, da si vsakih sto let enkrat znosi grmado in ko jo ogenj zažge, tudi sam gre na grmado in se sežge, toda iz ognja izleti nov in pomlajen); na aesni strani: kelih na vinski trti, iz njega pa rastejo lilije; spodaj je napis: Vino. ki iz njega klijejo device. Oba napisa se nanašata na presv Rešnje Telo, ki se shranjuje v tabernaklju. Prvi nas opominja, da bomo tudi mi vstali premlajeni, prenovljeni, nesmrtni. kakor fenis, ako si v tabernaklju poiščemo zdravila, drugi pa navdušuje vse. zlasti še dekleta. (ki imajo pred tem oltarjem odločen prostor), naj se pogostokrat napiiejo tega Vina, da si ohranijo beli, deviški cvet, lilijo. G. Kregarja kakor g. Vurnika prav toplo priporočamo.
g Tam pod gradom bi bilo pa že prav, če bi zdraviški odbor oziroma županstvo prepovedalo. da ne bi smeli voziti tisti pošastni vozovi brez konj (avtomobili), ali pa naj bi vsaj samo zelo počasi smeli voziti. Tako ti pa včasih pridrvi izza ovinka kakor peklenšček, in srečnega se šteješ. če se mu o pravem času umakneš! Nekateri se kakor nalašč na najbolj nevarnih krajih in ovinkih drve semtertje, tako da se res utegne pripetiti kaka nesreča. Nekatera gospoda se pritožuje čez zvonenje. češ, da jih zvonenje vse prestraši in napravi nervozne: če ne prestraši en tak voz stokrat bolj človeka in ga dela nervoznega?!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Sostrega. V nedeljo, dne 1. t. m. se je poslovil od nas priljubljeni gospod kaplan Andrej Magajna. katerega mi Sosterčani ne bomo kmalu pozabili vsled njegovega vestnega in modrega delovanja. Vsi bomo pogrešali nepozabnega gospoda, stari in mladi, bodisi v cerkvi kot gorečega propovednika, kakor v šoli kot zelo priljubljenega učitelja
g Iz Šmarce. Pri občnem zboru mlekarske zadruge v Smarci, dne 15. t. m., je predaval mlekarski nadzornik gospod Jakob Leg-vart. Iz globokega znanja in raznih izkušenj e gospod govornik v 1'/»urnem govoru jako veliko stvarnega in potrebnega nasvetoval obilnim poslušalcem, ki so se jako navdušili za izboljšanje svojih kmetij. Vsi pa želijo, da bi bik) še kaj takih govorov, kar je gosp. govornik tudi obljubil.
g Iz Blagovice. Dne 15. septembra so nam blagoslovili č. g. dekan moravški pokopališče. ki smo ga nekoliko razširili. Pokopo-lišče obdaja zdaj krasna železna ograja, za katero so si veliko prizadejali g. župnik in župan. In v cerkvi so si preteklo leto omislili dva svečnika pred velikim oltarjem in krasno svetilko za večno luč. Cast gospodu župniku, ki tako skrbi za lepoto hiše božje!
g Iz Rateč. Vse Rateče so bile v mlajih in lep je bil sprejem našega presvetlega kneza iu škofa. Na kolodvoru jih je čakalo občinstvo. Zupan g. Jalen jih je lepo nagovoril, ravnotako tudi načelnik požarne brambe. — Pred cerkvijo so jih sprejeli veteranci in šolska mladina. Učenec I. razreda. Rozman, je presvetlega ljubko nagovoril. Presvetli so v ponedeljek petdesetim otrokom podelili zakrament svete birme. V spomin nam bodo ostale njih lepe božje besede na prižnici.
g Zgubil se je France Molj iz Trboj. K zadnjim vajam na Koroškem je vozil vojaško prtljago, a se do danes še ni vrnil. Nemara je fant storil nesrečno smrt. Bil je edini sin matere, ki je vdova, in posestnik lepe velike kmetije. Kaj mu pomaga, ker je bil suženj kralja alkohola!
g Železniki. Otvoritev c. kr. čipkarske šole. Odkar je prenehala pri nas železarska obrt, je večina tržanov zgubila stalni zaslužek. Mnogo družin je moralo zapustiti ljubljeni rojstni kraj in iti v svet iskat dela. Prebivalstvo se je za polovico skrčilo, ker ga ni bilo, ki bi mu hotel pomagati bivanje na domači grudi. Ze smo mislili, da se Železniki nikdar več ne zbude iz neznosnega mrtvila; zato smo s tem večjim veseljem sprejeli vest o ustanovitvi c. kr. čipkarske šole, ki se je 16. t. m. otvorila v prostorni dvorani bivšega konsuma. Za blagor tržanov vneti župan gospod M. Klopčič, z večino odbora zvest pristaš S. .L. S., je prepotrebno stvar zelo pospešil. Glavna zasluga gre pa velesp. g. ravnatelju Vogelniku, ki je poleg drugih javnih zastopnikov tudi prisostvoval otvoritvi šole. Po sveti maši, ki jo je daroval domači g. župnik, otvori gospod župan že davno zaželjeno čipkarsko šolo; zahvaljuje se pred vsem velesp. g. ravnatelju Vogelniku za posredovanje pri visokem miministrstvu ter se spominja presvetlega cesarja, ki v očetovski ljubezni skrbi za vse svoje narode. Gospod ravnatelj v lepem govoru pojasni velik pomen čipkarske šole, ki je ustanovljena za vso selško dolino, v prvi vrsti seveda za Železnike. Učenke bodo trojne vrste: izredne, to so že ljudske šola-rice. redne, ki bodo leto dni vsak dan pohajale šolo, in hospitantinje. ki bodo prišle le izpopolnit svoje znanje. Vsem pa bo šola preskrbela naročila in prodajo čipk. Ministrstvo je z velikimi stroški ustanovilo to šolo, poslalo izvežbano učiteljico g. Rome, vse edino ljudstvu v korist. Cipkarice naj se skažejo hvaležne s tem, da delo lepo izvršujejo, da izpolnujejo božje in človeške postave ter tako skrbe za dobro ime šole. Slednjič poživlja na-' vzoče. da trikrat zakličejo »Slava!« cesarju. Velespoštovani gosp. državni poslanec Demšar. ki je počastil otvoritev šole, omenja pomisleke, ki jih imajo okoličani do te šole; izginili bodo ti pomisleki, če bo šola dobra. Ne smemo pozabiti besed nepozabnega škofa Slomška: Dobra šola je dobra vzgojilnica, prava sreča za kraj; če je pa šola slaba, je boljše, da je ni. Domači gospod kaplan opozarja čipkarice na troje: da spoštujejo in ljubijo g. učiteljico kot svojo dobrotnico, da z vzglednim življenjem delajo šoli čast in da se vadijo v varčevanju; zato se ustanovi čebelica. Lepo se zahvali županova hči velespo-štovanemu gospodu ravnatelju v imenu vseh čipkaric za njegov trud in zagotavlja ga ved-ne hvaležnosti vseh. H koncu zapojo čipka-
rice cesarsko pesem. Koj za tem se je pričelo vpisovanje. Vpisalo se jih je 126. Bog daj blagoslova poštenemu rokodelstvu, trgu pa veselo rase vi tanje.
Kmečka zveza za ljubljansko okolico je priredila pretečeno nedeljo dobro obiskan shod na Dobrovi, kateremu je predsedoval vrli nadučitelj Rant. Poročal je na shodu stolni vikar gospod dr. Evgen Lampe. Zborovalci so sklenili zahtevati za krščanske otroke krščanske učitelje in ne takih, ki se ogrevajo za svobodno šolo in pozdravljajo framasonski shod v Pragi.
Dolenjske novice.
Iz Mirne in okolice.
d Lep pogreb je oskrbelo železniško gradbeno vodstvo dne 14. t. m. na Mirni pri gradnji nove železnice Trebnje- Št. Janž ponesrečenemu delavcu Antonu Bouhan, po domače Strnadu iz'Otrožnika, župnije Mokronog. Udeležil se je pogreba gradbeni vodja g. Uršič, inženirji in polirji ter veliko delavcev, ki so položili na grob umrlemu tovarišu več vencev. Vodil je pogreb v spremstvu g. Neu-bauerja mirnski gospod župnik, ki je v resnem, v srce segajočem govoru ob jami opominjal delavce, naj delajo ne le za telo, ampak tudi za dušo po znanem reku: »Delaj, kakor bi večno živel, moli, kakor bi danes umrl.« V marsikaterem očesu je ob tej žalostni priliki zaigrala solza kot nema priča notranjega ganjenja. Vse pogrebne stroške, kolikor jih ne bo pokrila bolniška blagajna, je prevzelo gradbeno vodstvo, za kar se istemu izreče tu javna zahvala v imenu ubogega delavca.
d Nesreča. Dne 18. t. m. je zopet ponesrečil na Gomili pri delu nove železnice Treb-nje-Krmel (Št. Janž) šestnajstletni Jožef Ko-lenec, po domače Blačov iz Gorenje vasi pri Mirni. Vsula se je nanj debela plast zemlje in ruše, vrgla ga na začasni tir s tako močjo, da mu je zlomilo obe roki, desno v lakti, levo pa v rami. Malo je upanja, da ozdravi.
d Slaba cesta. Vsled mnoge vožnje za novo železnico je cesta od Trebnjega do Sv. Trojice tako izvožena, da štrle na mnogih krajih krajih kot glava debeli kamni iz tal. Ako se pelješ v diru po tej ccsti. prerahljajo se ti kosti, da se bojiš, morda si jih najmanj polovico izgubil po poti, ako pa pelješ s težkim vozom, zdi se ti, da pelješ s Trsata doli po stopnicah. Res, močan voz mora biti, ako hočeš voziti po tej, ne več cesti, ampak grapi. Kaj pa cestni odbor k temu pravi? Ali ne bi bilo umestno, da železniško podjetje vsled večje porabe tudi ohrani cesto v dobrem stanu ? Kdo naj za to skrbi ?
d Nova šola na Mirni se je blagoslovila na tihem v ponedeljek, 16. t. m., ko je bila šolska maša za pričetek šolskega leta. Krajni šolski svet je pametno ukrenil, ko je opustil slovesno blagoslovljenje in s tem nerazdružno zvezano drago pojedino. S tem si je prihranil nekaj kronic, ki bodo prav prišle za poplačilo dolga pri novi šoli.
d Nova trirazredna šola na Mirni bo stala okroglo 32 tisoč kron. Delali so pri tej stavbi: g. Valentin Forgiarmi, zidarski mojster iz Krškega, Anton Pižmoht, tesarski mojster iz Št. Ruperta, Koračin, kleparski mojster, Um-berger, mizarski mojster, in Kunstek, ključavničarski mojster, vsi iz Mokronoga. Streha je krita z eternitom. Vsa stavba je dobro izvršena in prostori namenu primerno razdeljeni. Da bi pač nova šola z dobro, krščansko
vzgojo otrok povrnila njihovim starišem velike stroške zidanja. Staro šolo bo baje občina prodala na dražbi.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Dobrepolj. Umrla sta pretečeni teden dva premožna posestnika naše fare. V Bruliarji vasi je umrl Anton Babič, ki se je na sv. Višarjah prehladil, na Cesti pa Anton Miklič, oče tistega nesrečnega sina-duhovni-ka, ki so ga na Štajerskem fantje pred par leti ubili. Bila sta oba ugledna, krščanska moža, naj v miru počivata!
d Iz Loškega potoka se nam piše: Dobili smo novega gospoda kaplana K. Škulja. Takoj s prvim nastopom pridobil si je gospod srca vseh. Zelo želimo izobraževalnega društva in upamo, da se nam s prihodom novega gospoda ta želja izpolni.
d V Zelimlju je priredilo društvo »Luč« zabaven družinski večer. Krasen Perčičev kozolec je bil izpremenjen v lepo dvorano. Vse brane so bile zaslonjene z lepimi deskami; v ozadju je bil prostoren oder, okrašen s cvetjem in zelenjem. Zato gre javna hvala posestniku Perčiču, ki je dovolil ta pripraven prostor in se še sam žrtvoval mnogo, da so mogli društveniki prirediti dvorano. Burka »Kralj Herod« je povzročila mnogo smeha. Prvič so nastopili na odru društveniki, in priznati se jim inora, da so svoje vloge častno rešili. Najboljše so igrali fantje Glinšek, Finž-gar in J. Hirek, ki so imeli glavne vloge. Nato se je razvila jako vesela prosta zabava, da je bilo resnično vse občinstvo, kakor ena — družina. Povdarjamo, da se ni točila ob veselici pijača. Naj bi se to poskušalo vsesplošno uvesti, da se s tem dokaže ljudstvu, kako je možna zabava in poduk brez — alkohola.
d Iz Šmarjete. Naše izobraževalno društvo se vedno živahno giblje in napreduje. Vedno skrbi za predavanja in pouk; žalibog da so nekateri za udeležbo tako mrzli. Tudi na veselice in kratek čas ne pozabimo. Dne 28. aprila smo bili fante priredili prvo veselico in predstavo »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf« v splošno zadovoljnost in smehu je bilo čez mero. Na splošno željo občinstva smo bili predstavo ponovili 20. maja. Dne 30. junija so pa bile priredile naša vrla dekleta iz Marijine družbe prelepo, ganljivo predstavo »Sv. Cita«; dve sta deklamirali »Samostansko lilijo«. Vse so rešile svoje vloge jako dobro. Bili smo večkrat do solz gi-njeni; vsak je rekel, da je bilo lepo. Da bi le kmalu dekleta še kaj nastopile! Mi fantje vsaj imamo veselje in bomo 29. septembra zopet napravili veselo, kratkočasno popoldne. Ob 3. uri bomo namreč priredili šaloigro »Čevljar« in pelo se bo. Kogar veseli pošteno veselje in poštena zabava, kdor se hoče pošteno nasmejati, naj nas pride pogledat, predno gremo v vojaško suknjo. Ne samo iz domače, ampak tudi iz sosednjih far se vabite, da se udeléSite te veselice. Nihče se ne bo kesal, kdor se požuri!
d Iz Ribnice se je poslovil dne 12. t. m. kaplan gospod Skubic. Deloval je tu vsestransko neumorno cela štiri leta, zlasti za duševno izobrazbo in gmotni prospeh svojih udanih faranov. Vzorno je vodil hranilnico in posojilnico, vdihnil je oživljajočega duha izobraževalnemu društvu, skrbel je z vneto požrtvovalnostjo za procvit Marijine dekliške družbe ter se trudil za vzgojo nežne mladine. Bog mu povrni trud stokrat in tisočkrat!
d Naša politika. Od tedaj, ko je šel naš sicer zelo priljubljeni zdravnik dr. Schiffrer med »mlade« politike, je v našem kraju precej življenja. Vsled te nesrečne politike je bila nastala cela afera med »mladim dr. Schiffrer-jem in »starimi« študenti Tasiani. Le previdnost dr. Schiffrerjeva, ki je svoj nastop v go-
stilni moral »drage volje« obžalovati, ga je rešila velike nevarnosti, da se mu ni bilo treba boriti za »načela z bridko sabljico v roki. Komaj je bila ta stvar v kraju, je imela »mlada« stranka političen shod v Sodražici in potem je pa imela Ribnica »vesel dogodek«. Iz Italije ie prišlo v Ribnico vagon pravih živih oslov, da so mogli po sokolski slavnosti nekateri »mladi« in »stari« liberalci v lepi slogi napraviti oslovsko kavalkado do Prigorice k Nacetu. Vedno dovolj zanimivosti torej, a predzadnjo nedeljo smo imeli v Loškem potoku shod »Slovenske gospodarske stranke«, kakor se imenujejo sedaj liberalci v našem okraju. Liberalne krempeljčke lepo stiskajo, da se ne izdado pred časom, zabavljajo liberalcem in Slovenski Ljudski Stranki, iz ust jim teče med, vse ljudske potrebe poznajo, nihče drug ne zna ničesar, nihče drug nima srca za narod, kakor razni Lavrenčiči, dr. Ravnihar in Rus. Oh. koliko rodoljubja in domoljubja tiči v teli plemenitih možeh, a ti hudobni ljudje, ki jih poznajo, se jim posmehu-jejo in se ne udeležujejo njihovih shodov. To politično druščino, ki v zadnjem času straši po našem okraju, je prav izvrstno fotografiral naš državni poslanec gospod Jaklič na shodu na Gori tako-le:
Naš deželni zbor bo najbrž v kratkem času razpuščen in bomo imeli nove volitve. To kaže tudi to. ker lezejo različni liberalci na dan in se ponujajo na vse pretege volivcem. V našem okraju so si nadeli vabljivo ime »Slovenska gospodarska stranka«. Ce si pa od bližje ogledamo to pisano družbo slovenskih gospodarjev, spoznamo v njih same liberalne znance in prejšnjih volivnih bojev. Stranko so ustanovili nedeljski lovci, ki so prihajali v naš kraj na srne in zajce, sami liberalni nezadovoljneži, mandatov željni ljudje, katerih liberalna stranka, ki ima vsak dan manj pristašev in manj mandatov na razpolaganje, zadovoljiti ne more, pa bi veseli na stroške naše stranke splezali na vrh. Ti ljudje prirejajo shode, tako v Ribnici in Sodražici. in na teh shodih silno lepo, sladko in »gospodarsko govore. Pa nam morajo ti gospodje, ki javno nastopajo, tudi dovoliti, da si jih javno ogledamo ter jih pokažemo take, kakoršni so. Na shode prihaja nek mlad advokat iz Ljubljane, po imenu Ravnihar. Mož očividno nima v svoji pisarni več opraviti s kmeti, pa bi rad obrnil pozornost na svojo pisarno. Bog mu daj srečo! Ta mož razmotriva na shodih veliko politiko. To ie pa tisti mož. ki je bil precej časa odbornik liberalne stranke, ki je sestavil program liberalne narodno - napredne stranke, zlasti kar se tiče protiverskih točk. To mu je očital »Slovenski Narod«, ki vendar pozna svoje ljudi. Med »mlade« je bil tudi zelo prileten mož, ribniški zdravnik dr. Schiffrer, prav nedolžen politik. Res je, da on ni sestavil programa narodno-napredne stranke, kakor najbrž tudi programa S. L. S, ni on sestavil. Čudim se, da je šel na Iim »mladim«. Od tedaj, ko je »Slovenski Narod« napadel njegovega bata duhovnika, zabavlja čez »Slovenski Narod«, ker dr. Schiffrer na svoje sorodstvo zelo drži. Liberalci ga imajo kljub temu za svojega. Jeseni so ga volili v odbor narodno-napredne stranke, on trdi, da ni pri stranki, a vendar nima poguma, da bi dal oficielno izjavo v liberalne ali pa naše liste. Torej nam ne more zameriti, če ga postavimo še mi tja, kamor so ga dali ali se je sam postavil. Tudi gospod Rus iz Loškega potoka mi mora oprostiti, ker mu očitam, da je liberalec. Mogoče je, da ni več rad. A res je, da se je pri vsakih volitvah pehal za liberalce. On je bil večleten odbornik in zaupnik liberalne stranke. Na Tavčerjevem shodu v Ribnici je čutil potrebo sramotiti slovensko duhovščino. Mož je povsod tam, kjer je kaj liberalnega. »Mladi« liberalci uganjajo z Drago in Travo velikan-
sko komedijo. Kdo pa je kriv teh res žalost-j nih razmer? Liberalec Türk je dolgo vrsto let županoval v Dragi. In v Drago in Travo po.šiliata nemške učitelje okrajni in deželni šolski svet. koder imajo liberalci odločno večino. Je žalostno sicer, a resnično je ! In liberalci našega okraja, ti patentovani narodnjaki, in rodoljubi, ali niso pri volitvah tudi vživali podpore od Nemcev? Niso šli Nemci vselei kot en mož za liberalne kandidate? Tako računajo mladi tudi sedaj. Samo s podporo Nemcev si upajo spraviti Rusa v deželni zbor. Da je hinavščina še večja, so se v Sodražici »mladi« izpodtikali tudi nad »surovostjo nasprotnikov«. Gospod Lavrenčič se je zgražal, da so zoper »domačina Drobniča naperili cele litanije neslanih napadov«. Ne vem sicer, kakšne so bile te litanije, toda ogrevanje Lavren-čičevo za Drobniča je sama gola hinavščina, Vsa Sodražica ve, kakšno je bilo razmerje med Drobničevx> in Lavrenčičevo hišo, vedo pa tudi, da pri zadnjih volitvah g. Lavrenčič Drobniča niti volit ni šel. Gotovo se mu gospod Drobnič hvaležno zahvaljuje, da ga veliki njegov prijatelj Lavrenčič na shodih ščiti. Ves nastop »mladih« in tista »gospodarska politika« je komedija.
Ta slika je gotovo prava in resnična, ker ji »Nova doba« silno huda na gospoda Jakliča, ker iih je tako zadel. Pa kaj hočemo! Tudi dekle se jezi na fotografa, ko zagleda na novi fotografiji pege svoiega obraza.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Julčetova globoka učenost Za Jožefa Gnezda, ki je utonil v Idrijci, zahteva idrijsko županstvo 16 K 80 h, ker so ga izvlekli iz vode. Če bi Julče res poznal kaj zakone, bi bil iskalcem svetoval, naj se obrnejo na deželno vlado, da dobe nagrado za pogumno delovanje. Ker pa Julče tega ne ve, se je pa izplačal omenjeni denar, češ, ga bodo že Voj-skarji povrnili. Utopljenec je pa meseca aprila izvlekel iz vode Nagode pristojno v Idrijo, pa mu idrijsko županstvo ni dalo nikakega plačila za to.
n Vsevedež Kristan. Utopljenca Gnezda so izvlekli iz vode menda sami mokrači in tudi Kristan ni vedel, da daje deželna vlada nagrade za pogumna delovanja. Če pa ni bilo nobene pogumnosti. je pa tisto delo pri iskanju veliko preveč plačano, še bolj kakor »mi-serere« pri največjih idrijskih pogrebih. Pa kaj hočemo! Kristan je bahač, hoče vse vedeti. naredi pa vse kakor njemu bolj prija.
n Kristanove fraze. Kristan ne more prav nobene reči dokazati. Če ga primeš, zavpil bode lažniivec, a dokazati si ne upa, če ga po-tiplje časopisje, zopet vpije laž je, laž je, a dokazati si ne upa prav ničesar. V »Napreju« tudi vpije le laž o različnih resničnih poročilih o shodu svobodomislecev v Pragi. Resnično pa je, da v celem »Napreju« ni Kristan nobene druge resnice zapisal, kakor ona, da se mu prav dobro godi. Zares idrijski mokrači so prav pridne čebelice, ki z vso marljivostjo prinašajo v panj. da se trotu najboljše godi
n Cesta Idrija-Vojsko. Po tej cesti se vozijo zelo obloženi vozovi. Les je docela skoro eraričen. pokupi ga ali Janez Gruden ali Hme-lak ali pa rudniški erar. Po tej cesti se pripelje za Vojskarje Ie malo prav lahkih voz Zakaj župan Magajnar, ki se hvali, da mora skrbeti za občino, ne prime omenjenih faktorjev, da bi prispevali za cesto. Za golo voj-skarsko vožnjo pride vojskarski občini ven-
dar preveč ceste od cerkve in skoro do Ni-kovca v popravljanje in v vzdrževanje.
n Vsa znanost in raziskavanja učenjakov so prazna. Koliko se trudijo učenjaki, da izvedo vzrok potresa ali kaki drugi prirodni sili in še ne zvedo pravega. Tinče v Idriji je pa takoj pogruntal, zakaj je treščilo v cerkev na sv. Višarjih. Oostinčar in nekaj farjev je bilo gori. zato je moralo treščiti. Tinčetov učenec, neki kovač, je tudi pogruntal, .zakaj so gosenice pojedle zelje nekemu kmetu. Gostuičar jc šel mimo na shod v Sanomlje in gosenice so morale poškodovati zelje. Najbrže je tudi Oostinčar. katerikrat šel mimo Kramarjevega hleva, da je zgorel. Kadar bode kedo v zadregi zaradi pojava kake prirodne sile. naj sc obrne na Tinčeta in njegove učence in zvedel bo za pravi vzrok.
n Srečne 2iri osrečene. Pravnik Janez Kavčič iz Prage bode pomiril vse razburjene duhove po žirovski občini. Veliko je bilo tu prepirov zaradi nove cerkve — mož pa je prišel in povedal, da ni treba zidati cerkve, marveč mogočne sokolske domove. Tudi iz drugih nesreč bode spravil ta svobodomislec vse Zirovce s svojo svobodomiselnostjo.
n Mokraška olikanost. Duhovnik gre mimo mokrača in mokrač ga pozdravi: »Ali si še živ hudič, ali te še ni zlodej vzel.« Pustimo jim tudi to veselje.
n Nepristranost na mestni realki. Dijak je nicnda prišel in bi bil rad dobil brezplačno knjige, a rekel mu je mokraško nadahnjeni profesor, da si knjige lahko kupi, ker ima brata semenišnika. Živelo bratstvo v prihodnji mokraški državi!
n 50-letnico rojstva je obhajal dne 19. septembra veleč. g. dekan idrijski Miha Arko. Sam je hotel ta dan kar prezreti, toda številna društva, ki jim je načelnik ali ud, so mu prišla častitat k Abrahamovim letom. Pevski zbor mu je pa prejšnji večer napravil pbdok-nico. Gospod dekan je radi svoje dobrosrčnosti in skrajne prijenljivosti povsod priljubljen. Dal bi za Idrijce vse. Ko je pred leti prišla od nekod deputacija s prošnjo, naj kompe-tira za bolje dotirano službo, je to ponudbo brez premisleka odklonil. Idrijci želimo, nai bo še dolgo časa naš voditelj
n Poduk na naših šolah se je pričel. Na realko je prišlo mnogo dijakov iz raznih krajev. tako da je na zavodu letos krog 260 učencev. Realka je postala zdaj popolna srednja šola. ker ima vseh sedem razredov. — Na rudniško ljudsko šol je vpisanih 489 dečkov in 579 deklic. Četrti dekliški razred se je razdelil na dve skupini, samo ene učne moči še manjka.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Slapa. Dne 31. p. m. je umrl Valentin Furlan v 83. letu svoje starosti, kateri je bil v vojski leta 1848 na Laškem pod slavnim vojskovodjem Radeckim. Pokojni Valentin si ie štel vedno v veliko čast, da je služil pod tem slavnim junakom. Bil je značajen mož in se je kljub svoji visoki starosti udeležil dr-žavnozborskih volitev ter oddal svoj glas našemu kandidatu. N. v m. p. !
n Iz Trnja. Dne 14. septembra umrl je Anton Sabec, bivši cestar v Trnju. Bil je vesten mož, star 82 let, odlikovan s srebrnim križcem. Bil je mož trdnega krščanskega prepričanja; kadar mu je kdo poslal kakšen brez-verski list, ga je ukazal takoj vreči na ogenj. Ko ni mogel več hoditi v cerkev, je doma sv. mašo prebiral. Svetila mu večna luč! — Dne 15. sept. je trnski g. kurat blagoslovil novi kamniti tabrnakelj. Izdelan je. kakor cerkev, v romanskem slogu, od g. Vurnika, podobarja v Radovljici. Delo je krasno izvršeno. Popo-ludne je isti gospod kurat blagoslovil na novo urejeno razširjeno in popravljeno pokopališče z dovoljenjem Prevzvišenega. Za novi oltar
je nabral v Ameriki domačin Luka KPrivec 70 K- Anton SmerdeJ pa ie poslal 10 K. Alojzij Lenarčič 5 K, Blaž Cesnik 5 K. Bog jim povrni in nam novih dobrotnikov nakloni! — V Trnje je imenovana, dokler ne pride g. nadučitelj, za začasno učiteljico izprašana kandidatinja Roza Svetlič. — Letina obeta letos pri nas biti precej dobra. Razun sena, boljša kot lani. Vreme imamo sedaj ugodno.
n Blagoslov kapelice. Dne 29. septembra Ix» blagoslovljena kapelica presv. Jezusovega Srca v Ložah pri Planini. Pri tei priliki se želi, da se ljudstvo iz bližine udeleži v obilnem številu te slovesnosti in tudi kaj daruje v cerkvene namene. Kapeica se je sezidala z veliko požrtvovalnostjo. Zeli se obenem, da se tudi v bodočnosti ne pozabi kaj darovati za kapelico. Dal Bog, da bi tudi v verskem oziru nova kapelica blagodejno vplivala na ljudstvo v njeni bližini.
n Iz Horjulja. V nedeljo, dne 15. t. m. smo imeli tukaj krasno veselico. Naše kat. slov. izobraževalno društvo je namreč ponovilo petdejanko »Mlini pod zemljo.« Zbralo se je v društveni dvorani mnogo občinstva, ki so z vidnim zanimanjem sledili posameznim prizorom igre. Tamburaški zbor nam je pokazal svojo dovršeno izurjenost, pevci in pevke so nas očarali s krepko pesmijo, in igralci so bili predmet našega občudovanja. Igra »Mlini pod zemljo« je po vsebini jako zanimiva, a težko razumljiva, če gledalec ne pozna rimskih časov. Da bi le imeli gostje več vžitka od igre, zato je gospod župnik Josip Pristov pred igro s kratkim nagovorom razložil dobo mučenja in preganjanja kristjanov, ob katere koncu se je zgodovinsko vršila igra. Zdelo se ti ie, če si gledal igralce, da imaš pred seboj v resnici rimske sužnike in njihove paznike. Senator Prob in njegov sin Cecilij predstavljata pravo ljubezen, ki veže vernega in dobrega očeta z vernim in poštenim sinom. Pri igri je sodeloval član katoliškega akade-mičnega društva, gospod iurist Logar, v vlogi vojaškega tribuna Valenta, kojo vlogo je prav povoljno igral. Igra je jako dobro prestavljena v slovenščino, in to se je videlo tudi igralcem, katerim se ni nikjer opletal jezik. — Po igri je domači gospod kaplan Rodič vse igralce fotografiral na prostem. Nato pa se je razvila v prostorih Matije Vrhovca prosta zabava. Pod vlado »zelenega carja« iurista Logarja smo se prav izborno počutili. Počastili so nas z obiskom bratje iz Rovt. Prihiteli so namreč k nam pevci pevskega društva »Planinski glas« s svojim predsednikom. Pri prosti zabavi so se vrstili podučni in resni govori z za-frkljivimi »klobasami« našeap »ministerkk*-basarja. »Kantušminister je skrbel za okusno petje tako, da smo bili vsi z njim prav zadovoljni. Jedro veselice je bilo: Naša mladina se ljubi bratovsko in to bratstvo druži njihova krepka organizacija. 2e!iino si še mnogo takih večerov, kot smo ga imeli zadnjo nedeljo. Hvala vsem skupaj za zabavo, posebno pa igralcem, ki so vsi tako mojstrsko izvedli svoje naloge.
Primorske novice.
V Rlcmanjlh pri Trstu so otvorili pre-tečeno nedeljo »Narodni dom«. To priliko je porabil državni poslanec istrski Mandič za govor o državnozborskem delovanju. Povedal ni nič novega. Premleval je stare fraze, katere smo že večkrat čuli. Po shodu ie napadla tržaška druhal, ki je menda prišla z Mandi-čem, poročevalca »Slovenca« g. Terseglava, njegovega očeta in še dve dami, ki sta bili v njuni družbi. Malo ie manjkalo, da ni divja
tolpa pobila g. Terseglava, ki ni ničesar drugega zakrivil, nego da je pisal Mandičev go-vor za »Slovenca«. Kakih 40 korakov proč ie bil Mandič, a ni prišel mirit svojih poslušalcev, ki so bili dogovorjeni za napad. Pomilu-jemo gospoda poslanca, da ga spremljajo na shode ljudje, pred katerimi pošten človek ni varen življenja. Kai bodo pač porekli krščanski istrski volivci o takem poslancu, ki je poleg tega še katoliški duhovnik in pusti, da pobijejo s koli in kamenjem poročevalca prvega katoliškega časopisja!!
Tržaški socialni demokratje so imeli pred tednom shod zoper podraženie kruha. Po shodu pa so jo vdrli po mestu in razbijali, kar jim je prišlo pod roke. Samo v neki kavarni so napravili škode nad 2000 kron. V slovenskem »Narodnem Domu« so pobili več šip. Z revolverji so prepodili Slovenci rdečo bando, da ni pobijala dalje. Policija ni storila svoje dolžnosti, ker ni prepodila socialistične tolpe. Zato je bil sprejet v tržaškem občinskem svetu dne 18. t. m. soglasno tudi z glasovi slovenske manjšine protest proti obnašanju policije nasproti socialnodemokraški manifestaciji »za kruh in delo«. Namestni-štveni svetnik Lasciac je. večkrat od galerije prekinjen, branil policijo, češ, da se je ta zanesla na zatrjanja socialnodemokraškega dr-žavnozborskega poslanca Oliva, da bo on skrbel za red. (Oliva je pred demonstracijo naravnost hujskal k izgredom.) Lasciacu je odgovarjal Venezian. nakar se je protest soglasno sprejel. Nato se sprejme predlog delegacije. da nai mestni svet prevzame proizvajanje kruha v lastno režijo po nizki ceni.
Mali spopad v Trstu. »Piccolo« poroča, da se je 16. t. m. ponoči pred kavarno »Balkan« spopadlo nekaj socialnih demokratov in Slovencev. Prišlo ie nato 40 policajev, ki so razgnali nasprotnike in dva zaprli.
Tržaški svedrovci. 16. t. m. ponoči so tržaški svedrovci vlomili v blagajno .železni-narske tvrdke Cramer & Schwarz v ulici Carducci, kjer so našli samo 68 K. V isti noči se vdrli v stanovanje nekega Kneza v ulici S. Eufemia 2 ter tam pokradli za 387 kron dragocenosti.
Nečloveški jetnišničarski paznik. V soboto 14. t. m. dopoldne je bil izpuščen iz jet-nišnice v Gradiški 41-!etni zidar Franc Blaz-nik iz ljubljanske okolice, potem, ko ie dostal petletno iečo. Pri odpustu se mu ie izročila svota 60 kron, katero si je zaslužil v zaporu. Ker je imel oditi z vlakom šele popoldne, podal se je v krčmo pri mostu in si je' po toliko letih privoščil dobrega vina in jedila. Nakupil je tudi tobaka in svalčic, napravil iz tega zavoj in ga pri mostu vrgel čez zid v jetnišnico svojim bivšim drugom. To je pa videl neki ietniški paznik, kateri ga je že več časa opazoval. Ko je Blaznik to opazil, podal se je v tek po mostu, ki veže Gradiško z Zdravščino, paznik pa za njim. Namesto pa, da bi bil konec mosta zavil na levo proti postaji v Zdravščini, je letel desno po cesti proti Zagraju, kjer je zadel ob kamen in padel. Paznik ga je dotekel in hotel, naj se z njim vrne v zapor. Blaznik se mu je pa ustavljal, rekši, da v zaporu nima nič več opraviti, ker je dostal svojo kazen. Paznik je potegnil sabljo ter ga vsekal z vso močjo po desnem kolenu, da mu ga je skoro odbil. Po cesti je prišel voz, na tega je položil paznik nezavednega in silno krvavečega Blaznika ter ga odpeljal v jetnišnico. Poklicani zdravnik dr. Monti ga je za silo obvezal in dal prepeljati v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Ako ranjenec tudi ostane pri življenju, je desna noga izgubljena. Brezsrčnega paznika so zaprli in stavili v preiskavo.
Sto delavcev so zopet odpustili iz Lloy-dovega arzenala v Trstu. Ta neprestana od-slovljenja so tudi vzrok, da delavci zadnjo
nedeljo niso hoteli delati in tako onemogočili, da se ni mogla izpustiti v morje nova ladja »Palackv«. Zanimivo je, da se je socialno-deniokraško vodstvo v Trstu trudilo, da bi se dosegel kompromis — tržaško socialno-de-mokraško vodstvo je namreč od vlade zato L-.lo »naprošeno« - - toda izkazalo se je. da nima na organizirano delavstvo več takega v pliva, kot nekdaj. Socialno-demokraški »Be-schwichtigungshofratje« niso nič dosegli.
Iz Trsta. Pri Sv. Ivanu je umrl preč. g. .h.sip Accurti v visoki starosti 83 let. Pokoj-ii'k je bil rojen I. 1824 v Senili na Hrvatskem, \ niašnika posvečen I. 1851. Poučeval je več lei na državni gimnaziji m akademiji v Trstu, liil je glasovit prirodoznanec. Naj v miru l-očiva! — »Zivio Brezje!« tako je kričalo nekoliko brezverskih liberalcev na slavnosti na Proseku. Kaj so hoteli s tem izraziti? Norčevali so se iz čudeža, kateri se je pred kratkim dogodil na Brezjah. A v odgovor so dobili: »Vam bodo več pomagale kot Hribar!«
Štajerske novice.
š »Slovenska kmečka zveza« je napravila samo na nedeljo. 15. t. m., osem dobro obiskanih shodov po deželi. V Št. Petru na Medvedove.» selu priredi v nedeljo, 29. t. m., shod državni poslanec dr. Korošec.
š Iz mariborske okolice. S 17. septembrom je začel pouk na tukajšnjih ljudskih šolah. Zal, da so te šole, ne samo v mestu, ampak tudi v Studencih, Radvanju, Pobrežju popolnoma nemške. Slovenci nimamo tukaj nobene slovenske ljudske šole. Slovenski otroci, najmanj kakih 500, so primorani obiskovati izključno nemške ljudske šole, kjer se ne uče niti brati niti pisati slovensko. Voditeli slovenski! Ali morete mirno gledati to grozovito po-nemčevanje naše slovenske dece? Kie ste, da bi preskrbeli tem ubogim žrtvam vsaj elementarni pouk v materinem jeziku!
š SoHcitator Zock pobegnil v Ameriko. V Ameriko je pobegnil iz Šoštanja bivši solici-tator pri notarju Vinko Kolšku Anton Zock. S ponarejenimi podpisi je osleparil razna društva za večje svote.
š Volitve v okrajni zastop ptujski bodo vendar že enkrat, in sicer v kratkem. Imenik volivcev ie že sestavljen in traja čas za reklamacije od dne 17. sept. skozi 14 dni. Slovenci bodo zmagali, ako store vsi svojo dolžnost, kakor so to storili zadnjič v radgonskem okraju.
š Umrla je v ptujski hiralnici usmiljenka, sestra Teodora Kozjan, doma iz Metlike. Bila je šele 26 let stara. N. v m. p. I
š Samoumor 86 let stare starke. V Muro v Gradcu je skočila 86 let stara dimnikarjeva vdova Rosa Odi in utonila. Vzrok: silna beda na stara leta.
š Letošnje ljutomersko vino bo izborile kakovosti. Tudi po množini bo letina dobra.
š Pri občinskih volitvah v tugu Šmariji pri Jelšah so bili soglasno izvoljeni kandi-datje, ki so bili skupno postavljeni od narodnih strank.
š Duhovniške vetsi. Katehetom v Mariboru je imenovan vikar č. g. Ivan Markošek. — Prestavljeni so sledeči gg.: Janez E. Kociper iz Ljutomera kot vikar v Maribor, Anton Tkavc iz Št. Janža na Dr. p. v Ljutomer, Jožef Korošak iz Rajhenburga v Svetinje pri Ormožu, Martin Agrež od Sv. Marka niže Ptuja k Sv. Janžu na Dr. p., Alojz Gričnik iz Crešnjevca pri Slov. Bistrici k Sv. Marku niže Ptuja, Golob Mihael iz Ljubnega k Sv. Križu pri Ljutomeru in Anton Postružnik, du-
hovnik v začasnem pokoju, na Prihovo. — Na novo so nastavljeni čč. gg. novomašniki : Raj-mund Bratauič k Sv. Petru v üornji Radgoni; Mihael Grošelj v Loko pri Zidanem mostu; Martin Krattiberger k Sv. Andražu v Slov. goricah; Janez Schiller na Ljubno; Martin Tontažič v Crešnjevec pri Slov. Ristrici.
š Umrl je dne 14. septembra v Gradcu čast gospod Prane Klepač, vpokojeni župnik od Sv. Ožbalta na Hrvaškem, posvečen 20. julija 1883. Služboval je kot kaplan pri Sv. Enti blizu Šmarja, v St. llju v Slov. goricah, v Kozjem, na Bizeljskem in kot provizor in župnik v Razburiti in Št. Ožbaltu ob Dravi, kjer je stopil v pokoj leta 1903. R. I. P.!
Sv. Bolfenk pri Sred šču. Bralno društvo v Li pa« je žalibog v liberalnih rokah. Vodita ga gg. Slane in Košar. — Dné 15. m. m. se je tukaj ustrelili viničar Puklavec s topičeni. Vzrok saniotimora je pijančevanje in družinske razmere. Bog mu bodi ntilostljiv! — Strela je udarila v viničarijo M. Kocjana na Kogti, ki je popolnoma pogorela.
Koroške novice.
k Duhovniške izpremembe. Tajnik Mohorjeve družbe, č. g. Rozman, je prestavljen za provizorja v Črneče pri Sv. Dravogradu. Na njegovo mesto pride msgr. Val. Podgorc, dosedanji vikar v Marijanišču. Za prefekta v Marijanišče prideta čč. gg. dr. Fr. Cukala in J Gussger. C. g. Fr. Lasser, provizor v Cr-nečah, pride za kanonika v Gospo Sveto. C. g. Jakob Rozman, dosedaj prefekt v Marijanišču. je prestavljen za provizorja v Lipo nad Vrbo.
n Velikovec. Veliko Vundrovško graščino v Zg. Trušnjah je kupil za 260.000 kron ve-letržev Evgen Tamas, ki ima na Štajerskem in Ogrskem velika posestva. — Hvala Bogu ! Manevri so končani in z vojaki vred si je tudi ljudstvo oddahnilo. Precej visoko se sicer plačuje kmetom odškodnino, a škoda na polju je vendar večja, veliko večja, kakor se po-ravnuje. — Kjer toče ni bilo, tam letina čudno lepo kaže.
n Dobrosrčni vojvoda. Pri nekem posestniku poleg Trga služi kot hlapec in dekla neka zakonska dvojica iz Ogrske že dva meseca, a nista dobila še nobene plače. Ko je žena čula, da je nadvojvoda Evgen v Trgu, šla je tja, prišla h kuharju in mu tožila svojo revščino. Ko jo je nadvojvoda zapazil, vprašal je. zakaj se joče, in ko ie zvedel vzrok, podaril ji je 20 kron; neki drugi prisoten gospod dal ji je tudi 20 kron, in tako se je vsa srečna vrnila zopet domov.
k Poštni vlom v Zgornji Bell pred celovškimi porotniki. Ze enajstkrat predkaznovani
mesarski pomočnik Karol Pfingstl je vdrl 30. majnika v urad pošte v Zgornji Beli in je iz blagajne odnesel dve vreči srebrnega denarja, žepe si je pa natlačil z bankovci. Ko je zapustil hišo, ga je srečal poštar, ki ga je pa pustil pri miru, ker niu je Pfingstl rekel, da je obiskal neko dekle. Šele drugo jutro je zasledila tatvino poštarjeva žena. Pfingstlna so prijeli. Začetkoma je tajil, a končno se je le udal. Pfingstl je ukradel 7457 kron. 7385 K ie dobil poštar nazaj. 72 K je pa Pfingstl že porabil. Na poštarjevi mizi je ležal zavoj vreden 90.000 K, ki ga pa Pfingstl ni vzel seboj, ker ni vedel, koliko da je vreden. Sodišče je prisodilo Pfingstlnu šestletno ječo.
k Na črnih kozah je obolela neka ženska v Kukovem pri Trbižu.

Pisma mladini.
(Piše Janko Podlesnik.)
III.
Tako, prijatelj dragi, glede verskega življenja sva torej edina. Veseli me, da si mislil, kakor praviš v svojem zadnjem pismu, stvari, ki so tudi tebe predvsem zanimale. Ze danes Ti povem lahko eno: poznani skoro vse mladeniče naših odsekov in prepričan sem, da sc bodo ti mladeniči radevolje ravnali po zadnjih navodilih. In nasprotniki? vprašuješ. No, veš, moj dragi, teh pa nas ne sme biti prav nič strah. Mi smo glede temeljne točke našega dela na jasnem sami s seboj in tako je prav. Vsak trgovec, vsak podjetnik se vpraša, predilo se loti kakega večjega dela, ali ima toliko moči, da bo delo premagal in dosegel uspeh. On si napravi inventuro o svojem gospodarstvu, katero razpade v tri dele. Prvič: aktiva (kar ima), drugič: pasiva (kar ima dati), in tretjič: čisto premoženje. Ta inventura je merilo trgovcu in potjetniku za njegovo materielno moč. Prav tako pa si napravi lahko vsak človek tudi o svojih duševnih dobrinah tako inventuro, ki mu jasno odkrije njegov značaj. Na eno stran vse moči, na drugi vse slabosti. Pa je na jasnem s seboj. Naše mladeniške organizacije pa tudi niso nič drugega na zunaj, kot enotni organizmi z lepimi, povzdigujočimi cilji. V teh organizmih so združeni posamezniki z namenom, da sleda skupnemu društvenemu cilju. Skupno slediti enemu cilju pa je mogoče samo na skupnih temeljih. Tako vidiš, dragi, se vse stopnuje v harmonično enoto, posameznik in društvo, eno, mnogo posameznikov in mnogo društev s skupnimi cilji — zopet eno. Pa si napraviva midva tako inventuro duševnemu življenju in duševnemu bogastvu enega izmed naših mladeničev, ki je član tega ali onega telovadnega odseka. To naj bo samo idealna slika.
Neki veliki mislec pravi tako lepo o Mariji, da je bila ona resnična, jasna, čista in velika. Vzemiva tudi midva te štiri točke kot prve v aktivih inventure duševnega življenja naših mladeničev.
Resničen! Vsak trenotek, in sicer na dve strani. Prvič proti sebi. O, prijatelj moj, kako rad je človek lažnik napram samemu sebi, zlasti kadar je treba oglušiti vest, zatreti slabe spomine in premagati slabosti. Kdor pa hoče postati res značaj, temu pa ie neobhodno potrebno, da je zlasti glede te lastnosti močan čez vse drugo. Z najbolj ostrimi pogledi je treba pogledati v se, v svojo notranjost in poiskati tamkaj črne pege. Pa ne samo poiskati, temveč tudi preiskati. Potem pa brez izgovorov slabosti trebiti. Ce tudi krvavi. Prebiti T Ljudje, ki se niso nikdar učili biti napram samim sebi ostri sodniki, taki ljudje tudi ne morejo biti močni značaji. Najlepša lastnost sodnikova pa je, da je na podlagi resnice pravičen. Spoznavaj samega sebe! Zapisuj si spoznavanje, zapisuj si svoje slabosti, toda bodi pri tem "resničen napram sebi samemu.
Drugič bodi resničen napram zunanjemu svetu. Naj ne pride skozi tvoja usta laž. Olej z ostrim očesom v svet, toda glej kritično. Spoznavaj na podlagi resnice, sodi na podlagi resnice in videl boš, da je resnica moč, ki bo dvigala Tebe in dvigala oni, ki bodo tesno združeni s Teboj. Zlasti pa med mladeniči v društvu naj bo doma resnica, ker brez te ni mogoča tista prava bratska ljubezen, s katero hočemo trdno okleniti mladino domovine naše. In zaupanje! Najlepše zaupanje mora vladati samo med člani naših mladeniških organizacij. Kakšno pa naj bo zaupanje, ako ne temelji isto na resničnosti? Kako naj zaupam prijatelju, ki ni odkrit napram meni? In tudi v telovadnici naj vlada brezoogojna odkrito-
srčnost. Voditelj naj odkrito pove napake posameznikov ne z namenom iste žaliti, temveč z namenom, da se napake popravijo. V zasebnem življenju pa naj bo tak voditelj prijatelj prijatelju, brat bratu. In versko življenje naših mladeničev? Tudi tukaj resnica predvsem! Odkrito, z jasnim, ponosnim čelom izpolnovati svoje verske dolžnosti in tudi odkrito, z močjo resnice se boriti proti zasme-hovaicem istih. Resnica, odkritosrčnost naj bo v naših mladeniških odsekih pot, po kateri hodijo mladeniči do prvega svojega vzora: postati močni, nevpogljivi značaji.
Kako lepo bo to, prijatelj moj dragi, pogledati te močne naše vrste, stopiti prednje, govoriti z njimi iz srca do srca, kar se more le, ako imaš pred seboj človeka, o katerem veš, da mu ie resnica nad vse.
In kmalu nas bo nepričakovano veliko. Zadnjič sem Ti pisal, da Ti bom poročal danes o dveh novih odsekih. Izpolnujem z veseljem obljubo. V Škofji Loki je prvi, v Trbovljah drugi. Obeh smo veseli, o obeh smo prepričani, da bodo močni naši postojanki, v katerih se bo zbirala in navduševala dobra naša mladina. Veš, prijatelj, pa je veselje delati s takimi fanti, kot jih je mnogo samo pri ljubljanskem telovadnem odseku. Toliko navdušenja in požrtvovalnosti ne dobiš zlepa kje drugje. Najlepši večeri so gotovo v telovadnici. Obišči nas. Obiščite nas vsi. ki se zanimate za našo stvar. Prihodnjič že upam, da Ti bom mogel poročati zopet o dveh novih odsekih. Na zdar!
Narodno gospodarstvo
Kako
prodajajo v Šardlngu čajno maslo?
V zadnjih letih se je pri nas zelo povzdignilo zadružništvo po mlekarnah, ki so zdaj raztresene po celi deželi. Le lansko leto so prejele zadružne mlekarne 12 milijonov litrov mleka od svojih članov. Ce računimo. da je vsak liter mleka vreden Ie 10 vinarjev, so dobili naši poljedeljci zanj 1,200.000 kron. Navadno prodajajo mlekarne čajno maslo po K 2 40 do K 2-50. Je
to že lepa cena, če pomislimo, da se navadno maslo prodaja še zdaj na kmetih po K 150 do K 170. Gotovo je tudi. da se doma še polovica komaj dobi od množine masla, katero dosežejo mlekarne s posnemainiki. Naše mlekarne pa še vendar ne dosežejo tistih cen kakor jih ima blago drugih dežel. Mleko ni tega krivo. Nikjer na Avstrijskem nimajo mleka, ki bi imelo toliko tolšče v sebi. kakor ravno na Kranjskem. Precej so slabe prodaje krivi razni mlekarji, ki se niso dosti učili ali so pa včasih tudi malo zanikrni pri delu. Se večja napaka pa je, ker ne poznamo kupcev. Poglejte, koliko agentov hodi povsod okoli! Ponujajo, kar se dà tuje blago. Kdo pa ponuja naše maslo? Ravno tisti, ki najboljše plačajo, ga najmanj poznajo.
Tam na Gornjem Avstrijskem imajo drugače vpeljano. Ze prav na meji cesarstva ie reka In. ki loči naše cesarstvo od bavarskega kraljestva. Na Inu leži malo mesto Serding. ki ima v celem cesarstvu najlepše vrejeno zadrugo za prodajo čajnega masla. Premožni kmetje so tam. Navadno ima eden 20 do 40 glav živine. 2e dolgo vrsto let imajo kmetje male domače posnemalnike. S posnemalnikom napravljeno maslo so prodajali pred zadrugo raznim prekupcem, kakor pri nas branjev-kam. — Ker jim ni posebno neslo, napravile so posamezne mlekarne kakih 7 ur okoli zadružno zvezo, da prevzame prodajo vsega blaga zadružna centrala. Vse maslo se pošlje v centralo, v osrednjo zadrugo, ali pa na njeni račun naravnost kupcem. Tako so dosegli.
da si druga drugi kruha ne izpodjedalo. Začetkom je šlo slabo. Niso imeli pravega človeka. ki bi znal voditi veliko podjetje. Leta 1901 so dobili nekega Ceha Emila Mišeka. Ko je prišel tja. je imela centrala tisto leto 22.000 kron izgube. Zdaj imajo pa že letos 21.000 K čistega dobička, ko so pokrili vse upravne stroške, kakor posle, voznike, pošto, železnice, popir. zaboje in so plačali zadrugam za vsak kilogram 2 K 30 vinarjev.
Na dan imajo po 1000 kilogramov čajnega masla. Poslovodja Mišek potuje vsako leto dvakrat po svetu, kjer rabijo maslo in se zmeni za cene. K slabim še ne gre. Plačajo navadno po K 2 55 do K 2 80 1 kilogram. Meseca julija, ko je drugod najslabša kupčija, so ga prodali 32.000 kilogramov, povprečno po K 2 537 1 kilogram. — Nikoli niso v zadregi, kam bodo maslo poslali. Ce ne gre doma od rok, ga pošljejo v Svico ali Nemčijo. Čudno je pri tako veliki kupčiji, da že tri leta niso ničesar izgubili. Naše uboge mlekarne pa izgubijo pri prefriganih Trstinarjih vsako leto na tisoče in tisoče kron. — Res imajo gori precej dobro blago, ker ima vsaka mlekarna potrebne stroje. Navadno so stale mlekarne od 40.000 do 50.000 kron. Na mesec imajo po 1500 do 3700 litrov čajnega masla. Toda gori povsod kmetje doma posnemajo, ker niso v stanu smetane precej shladiti in ohranit isto snago, kakor Je potrebna za maslo najboljše kakovosti. Pri nas smo v tem na boljšem. Skoro nikjer nimajo kmetje strojev doma. Vsi prinašajo mleko naravnost v mlekarne, torej bi lahko izdelali vsaj jednako blago, če ne še boljšega od Šerdinga. Zakaj pa gori toliko več dobijo za maslo? Prodati znajo. Imajo izvrstnega poslovodjo, ki pozna svetovni trg. Prodajajo vse, kar imajo, skupno kakor en mož Svet jih spoštuje in dobro plačuje. — Ali je nemogoče, da bi tudi pri nas kaj takega vpeljali?
Škoda, ki jo trpijo naši živinorejci pri teh razmerah, je res velika. Ne bomo raziskovali koliko tisoč kron so izgubile mlekarne, ne popisovali zadruge, ko maslo ne gre naprej. Poglejte le cene. Naše mlekarne povprečno niso dosegle letos več kakor 2 K 45 vin. za 1 kg. Približno prejemajo mlekarne na dan po 40 tisoč litrov mleka. Ko bi vse posneli in proizvajali le maslo, saj škoda, ki se napravi s prodajo mleka po medsebojni konkurenci, je še večja, kakor pri maslu, bi imeli na dan po naših razmerah okoli 1700 kilogramov čajnega masla. Računimo razliko pri prodaji le 123 v pri 1 kilogramu, dasiravno ie v resnici večja, imamo na dan 209 K 10 vin., na leto 76.321 K 50 vin. izgube za našega živinorejca. »To bi
ALEXIN
NAJFINEJŠA RASTLINSKA : MAST ZA KUHINJE, CVRENJE IN PEKO, 25 % IZDATNEJE KOT VSAKA DRUOA. RADI LAHKE PREBAVE ZDR. PRIPOROČENA
PRISTNO LE S TO VARSTV. ZNAMKO.
DOBIVA SE V VSAKI SPECER. TROOVINI.
Učenca za pekovske ob rt
sprejme takoj	2180
Fpm BidM, pekovski mojster, Ljubljana, Gradišče št. 10.
že bilo s tako zvezo,« slišim nekatere ugovarjati, »ali bo pa potem naša mlekarna, ki ima tolikanj boljše blago, kakor ona sosedna, ali bo ravno tisto ceno imela? «
Prijatelj, danes ne doseže nobena mlekarna cen. ki jih bo dosegla dobra zveza za vse izdelke. Vsaki dan bo prihajalo blago v zadružno skladišče in se tam od veščakov poskusilo. Če bo maslo slabo, se bo zadruga podučila, če ne bo pomagalo, kaznovala, če še to ne bo pomagalo, pa izključila. Enkrat mora priti red v mlekarne in težka roka nad mlekarje, ki ne izpolnjujejo vestno svojih dolžnosti. V najkrajšem času se osnuje Mlekarska zveza. Vremena Kranjcem bodo se zjasnila.
A. Oblak.
v razvoju ali pri učenju za-
sianoini, ogtaIi olpooit ter ,„bo.
krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivi in zgodaj oslabeli odrasli rabijo z velikim uspehom dr. Hommela Haamatogen.
Slast so vzbudi, duševne ia telesne moči se dvignejo, vse živčevje so ojoòl.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-ov Haematogen in ne dajte si usiliti nobeno lzmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 6—1
Ohranit«
želodca -
tisi tuj več v ohranitvi, pospeševalcu in r uravnavi prebavi) anja ter odstranitvi nadležnega zaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbijajoče in prebavljive pospešujoče in lahko odvajajoče domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke no-zmemosti, slabe diete, prehlaje^ja, in zoprnega zaprtja, n. pr. goreäco, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krfie je dr. Rose tabui aa ioiodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAOI.
S
VARILO I H
Vsi deli embalaže imajo poetavno deponorano var-stveno znamko.
Glavo« zalog:
lekarno B. FRAGNER-ja v PRAGI
C. In kr. dvornega dobavitelja
—= „pri črnem orlu" ===== Praga, Mali Strana, ogel Nerudove nI. 203.
Po polti raipolllja *• vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pel steklenice 1 K.
Proti vpoftlljatvl K l'M te poitle mala steklenica In ia K 2'80 velika itektenlca, za K 4-70 2 veliki iteklenld, ia K 8-4 vel ke iteklenlce, i« K 22'— 14 velikih »teklenic poitnlne prosto na vse postale avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerakt. V Ljubljani
se doElva pri gr. lekarjlh : G. Piccoli, U. pl. Trn-kóczv, M. Mardetach'äger, j. Mayr. 217«
Najboljša in najeenajèa
tamburice K
izdeluje in razpošilja tovarna tamburic
NIKOLA TIŠLAREC
Pralo&čloa, z. p. Topolovao CSiaak) Hrvatsko.
Vse tamburice so točno urejene in solidno izvriene. Cenik tamburic in vseh tamburaikih potrebäfin poiljem na zahtevo vsakomur zastonj In franko. 2146 5-1
Nlilostiva gospa,
aH vest«, zakaj morate pri nakupovanju aladne kav« Uradno po- ' udarjati Ime »Kathrelner« t
Ker se Va m sicer utegne p rimeritila dobite man] vreden po-snemekbrez vse h vrl In, s katerimi ae odlikuje Hathrelnerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippcva
s!ad na kava
Ima aprlòo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnata kave.
Zapomnit« si torej natanko, milo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo agolj v aa-prtih izvirnih zavojih s napisom: »Kathri-inerjevaKneippora slad-na kava« in a sliko inpnika Kneippa kot yarstveno znamko.
». S
Divji kostanj
kupuje kot vsako leto po najvišjih cenah B. Gr&nhut in sin, Gradao I. 2166 3-1
Leposlovni mesečnik
„Dom in Svet"
stane za celo leto K 9"—. Naroča se v Ljubljani.
Dva vajenca
za če>ljareko obrt sprejme takoj Karol Hin« terUhner, čevljarski mojster, Ljubljana, Fran-covo nabrežje št. 21.	2096 3-2
Ivan Ogrin
oblastveno konooo. zidarski mojster in stavbeni podjetnik na Vrhniki (Kranjsko) si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporacijam, da sem povo&al svojo otovbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil. Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvriitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hii, vil, gospodar.
Eoslopij, cerkva, Jol itd. in vseh tozadevnih naprav, akor napravo In ureditev cesta, kanalizacij itd. Vse zgradbe izvrlim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1240
Največja, najboljla tovar-nilka zaloga ur. zlatnine, srebr-nine. china srebra In dragocenih kamenov.	63u 21 — 15
Prodaja le I. vrste blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in poit-nine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
nrtr, Prešerno« ulic« i Ljabijanl
nasproti frantlikanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
Najbolj priljubljen in najfinejši toaletni predmeti	971
Radi svojega izredno finega in prijetnega vonja in Izborne sestave prekosi vse druge kol Eau de Cologne mina t..alelna sredstva Intenzivno diieča. Osvežuje in krepi, (krepi kile) pomirja ilveel V steklenicah po 50 v K 1- ,2- in 4 krone. Dobiva se povsod, kjer pa ne, naj se naroči naravnost
Bràzay, Dunaj, ll|.|2. Löwen-gasse 2 a,
Vsaka dama, ki potrebuje
novo obleko
prejme na zahtevo zastonj
našo veliko zbirko vzorcev
ki vsebuje vse serijske novosti volnenega blaga, barhenta, flanel, baržuna, modnega blaga kakor tudi bombaževine in platnine. Posebno naj se pazi na našo
= sezijsko priložnost ai^M spalna suknja iz la. turškega velnrja gld. 4 71.
(natančno po stiki)
Pri naročbi zadošča naznanilo cele dolžine, merjene od vratu, cele zgornje širine, dolžine vratu in dolžine rok. Vzorec za spalno suknjo zastonj.
Brezplačna zamena ali se pošlje denar nazaj, ako /018 6-1 blago ne ugaja
DUNAJSKA MODNA UNIJA
(Wiener Moden-Union) Dunaj IX. 18. Liechtenateinstrasse 20.
ilfanaf 14 ,et slar' '<a,er' ima veselje do U V-CIICV, kovaikeg a rokodelstva in je zdrav, primerno krepak, se sprejme za učenca pod ugodnimi pogoji pri Antonu Tomšiču, kovaču. Verd, Vrhnika.	2098 2—2
3 liniDflfD sPrein,e lakoj Augus R piò. so-
VUJCIIIC darski mojster v Ljubljani, Trnovo. v starosti od 15 17 let. Hrana in stanovanje brezplačno.	2164 3—1
2 vajenca
za stolarsko obrt sprejme takoj s prosto hrano in stanovanjem Fran Jerala. stolarskl mojster, F.ori-janske ul. 13 Ljubljana.	2113 2-2
«or 2 učenca
iz dobrih hiš se sprejmeta takoj v mizarski pouk pri Jos. Kregarju » Vižmarjih it. 70. 2106 2-2
SS
fKaaar« Lisa' Teat-Ne*-Vork » uipnmn,.,, iiiasw la aajboljla pot Ii Ljabljana » amn« Am.rlko ker M al 4*1«, trajna Bite« »«Saj« po raznih «alaznluk. aohaaaea praMdoraala a, praaftaranja ia eplok nobenih poatrmnaklh Mit maj poti« Par alkl M procurili Tarili, tratal la «nabil : »oiijo ruk. 1« dal Hrani
la poatr.fb» »{halite ".lutali. >UW la V.r.. „rodala -Ural r-.
7,
Bllinll odhod iz Trsta: Ultonla, torek 1. oktobra 19o7 Pannonia, torek 15. oktobra 19o7. Carpathia tor 29. okl 19o7!
AadreJ Odlasek, Ljubljana, Slomlkovc nllcc 35. oni»» cerkve Src« lernanvep*
warn
•t
I «
I
I «
«
I
f %
Š I I I
l
Nalbollil češki Izvori
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobro sknblienega K 2--, bolUeg« K » 40; 1 kg belega, sknblienega K »-60, puhastega 5 K 10 v. ) kg prav finega, snežno- belega, akob-Ijenega K «-40, K 8-—.
Pri naročila 5 lw franko.
IzntiTlieae rostelie I,d?,,no napolnlene, Iz na-
" „ l"",s,J*> predornega belega, rudečega višnjevega all rumenkastega nanklnga, I pernica 170 era „'S"' 'L6 cm ,lrok" * novim sivim trpežnim perjem 10 K, t finim puhastim sivim perjem 12 K. 14 z nalfl-nejllm slvlm puhom K 16 —, 1 vzglavnik 80 cm dolg, 58 cm Urok K 2 80, K 3 40, K 4—, Poillja po poviatfu K 15*— dalle franko.	H44 10— lo
Zamena dovollena, blago se vzame franko nazaj la vrne denar za neprimerno blago.
S. BEHISCH, Deienlce 71, tarnava, Čeiko.

Pri odhodu v A.mer>k° se tem potom poslavljam od vseh prijateljev in 3 na n cev V javorju pri Turjaku.	2126
)oi<sf	posestni^.
«ST Deček "S2S
poštenih starišev se takoj sprejme v trgovino špecerijskega blaga	2036 3 Ivan Levstek, Sodražica.
Dneaehin obstoječe iz hiie, travnika l'OSeSIWO treh gozdov, njive, preda
se poceni iz proste roke. Več pove lastnik v Pod-llpoglavu it. 5, p. Spod. Hruiica pri Ljubljani.	2123
A. Sušnik
Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana.
Trgovina Apecerljakaga blaga, moke, Spirita. žganja in raznovrstnih barv. — Ob času setve garantirano kaljiva semena, kakor t detelja, tra va, pesa itd. Zaloga raznovrstnega železa,
železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa, itedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih naqrob-nih križev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse železnine po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih atrojevi mlatil-nlc slamoreznlc, plugov Itd.	355 18-16
Dobra postrežba, nizke cene.
Havre New-York
Franooska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljano vsak torak. Vozno listo in pojasnila daje samo
Ed. ämarda
obi. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska oaata iL 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 2f 3
ffti/iii/ri Waten ioti/o <ifòrc. po reni in Kusnast/tvo-potovali na/ s*> ol>m*yo
cSùrwnJ?à&ne£e&m
v ijiM/um' JCi'toàvors '-v ulte»20. %&t'Avi>rsfntt!Aytisnilu cieyc scl'rnp/a&w.
Isto tam sprejmejo so dobri in zanesljivi zastopniki.
Lepo kmetsko posestvo
oddaljeno 1 in pol ure od Ljubljane, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Posestvo obstoji iz hiše, hleva za 14 glav živine, škednja, svinjakov, kozolca fdopler) in posebej 7 oknov, sadnega vrta, njiv, ko-šenine in gozda, vse v obsegu okolu 50 oralov (johov). Zelo ugodna prilika za naselitev. Poizve se pri Zupanu v Hruiici pod Ljubljano. 1979 3
Postrežba točna I.	. Nizke cene!
Priporočilo.
Naznanjam gg. Čevljarjem in p. t. občinstvu, da sem otvaril novo trgovino z usnjom In vsemi
čevljarskimi potrebščinami pod imenom 2121 3-2
K. A. Krejar
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 2 nasproti cerkve frančiškanov. Skušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim vse cenjene odjemalce in prosim obilnega obiska	K. Kregar.
Registriran vzorec.
Bajna iluzija!
Oblastveno varovano.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca is—i ki bi ga oe smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano
brillantilo angel zvonilo za božično drevo it. 1
popolnoma Ii kovine s 6 poil&č. angele! 30 cm vIb. Garantira se za funfccijonlranje.
lahko takoj na največje ali najmanjfte drevo > preprostim nasmjenjem. Postavljeno na mizo se > tndi sa namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijoniiatudi brez prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncevin blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K
Pritrdi se rabi lahko
.Ja	-
Ji
Ami
.«Ek,-
^	- a )-•
J..- ' -11 > ■>
mi i
„J*? s r'::
3 koli « .
ii kosov
. K 4-25
. :: I--i
30 kosov So . 100 ,
9 koso
■S . M . K 43-50 „58--„1I2--
K 12-.. 15-.. 2«-
Sl. 2, Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvišeno v^leelegantno in posebno lino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
S ko.i
4 .
Ii kosov .
K 5-50 . „ 7 25 „ 10-50
Sli koaov . So . . loo „
9 kosov It . 24 . K 57 50 „ 7 -50 150 -
K 15-50
„ 20-25 „ 39 50
Najnovejši
^BMMMfiMiflBNrtMs
12 kos. «ortiran h. skrbno zavitih v kartonu, po velikosti m izvršit.i po K -'40. --60. —-70, - 80, !•-, 1 20. 1*50. 2*- . H os. karton i. po velik' sli in uvršitvi po K — 75, --90, !•—, 1-20. L.meti», angelski lasci, «rebrni ali zlati, kuvert K -"'O, žica xa orehe 10(1 kosov K —20, verižice iz steklenih kiogljic, 1 in pol do 2 metra dolg«, po velikosti krog jic K — '90 —'95, 1 '20, 1-40. Svečic. 24 koso. v kartonu K —'50, večje 1 b kosov v kartonu K - 58, držajci za sveve. tucat K --50.
Proaim zahtevajte katalog.
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikliasto okrovje z varstvene plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36uridoča (ne gre samo i 2 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3letni garancijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K
Bogata izberavmojem glavo. katalogu.
Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, salian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, nikd-nasta zunanja zapora y cm d"l-gosti, 6 cm širokosti K. 1*50
St. 7202 Cena dobra denarnica iz enega kosa, moč'-cga. gladkega usnja zga-uena, Ia zaVlopci iz govedine, 4 predeli in vizitje, ä zapore, 9 cm dol. it cm
«•r K l'35 B"li4< denarnic, po K l#85, 2 10, 2 80,3 10,3 50,3 80,4 20invnyc
DaAIXmm mmhbmiIm Vsak p n kupec, ki od t. sept. do 30. nov. pism.Do naenkrat naroči za najinan 40 K blaga, doli zastonj DOZICuO nagraaa. z» božično nagrado slirno budilko »t. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom iu pa koledar za I. 1908
———«. Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika I -
Pošilja se po povzetju ali denar naprej Najpripravneje se naroča na od rezka postne nnkatnice. Neobhodno je potrebno, da ae pri na-ročitvi opomni, ali naj .. po4lie blago po povzetiu ali če je denar odposlan po nakaznici Tudi je v kori.t vsak-mu naročilelju, da naroči čim le mogoče blago i. pred 16. decembrom, ker posta po 15. decembra zaradi hudega nsiala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naalavljajte naročbe zatorej pravočasno na n. »lov :
kralj, dvorni dobavitelj v Mostu št. 1941 na Češkem -
---tvornica ur v Mostu - — jifo ces. in ki
s JAN KONRAD s W — -
Zahtevajte moj najnovajll glavni katalog • 3000 tllkaml, ki vam ga takoj poSIJom zastonj In poštnine prosto.
86.000 m ostankov
barbante in flanele
I. kakovosti, perilno, za srajce bluze in obleke, v modernih barvah, je naprodaj po 20 kraje, meter. Ostanki so dolgi 8 -20 m in brez napake. Pri ve« jem naročilu 5 popusta. Najmanj se more naroČiti zavoj za poskušnjo 40-45 metrov po povzetju. — Vzorcev ne razpošiljam, ker se pošiljatve vrše solidno.
S. Stein, tkalnica za platno, Nachod.
Če&ko.	2162
Snegno-belo
se opere s II.
SChiCllt-ovlm
milom.
Pristno le z znamko „Jelen" in z imenom „Sohioht".
I Kmetje vinogradniki, pozor!
Čas trgatve prihaja!

Zopet se bliža čas trgatve. Opozarjamo torej svoje stare in večletne odjemalce pa tudi one, kateri še niso poskusili mojih snovij za napravo zdrave in okusne pijače, da jih blagovolijo naročati najmanj 8-10 dnlj pred trgatvijo, da jih dobijo še o pravem času. Jaz sem namreč, osobito v jeseni, z naročbami tako obložen da mi dostikrat ni mogoče pred 6 8 dnem odposlati naročenega blaga, na drugi strani pa tudi cenjeni odjemalci tem prej lahko vporabijo tropine, čim prej ko dobijo naročene snovi (takoj po prešanju.) - Za napravo izvrstne in zdrave domače pijače na tropinah, na droži ali na sami vodi so moje snovi brez primere najboljle. Prosim torej cenjene naročnike, da strogo pazijo na mojo tvrdko yMMMauu In na registrovano varstveno znamko zgoraj, da se tako obvarujejo pred škodo. V dostih slučajih se je že namreč prigo-dilo, da je bil vsled nepazljivosti I denar izgubljen In vrhu tega so se pokvarile tudi dobre tropine, ker niso bile snovi pristne. - Pri men, se dobe snovi z jabolčnim, s hruševim In z vinskim okusom In c. kr. preizkuševalca živil v Gradcu jih je že večkrat odobrila vsled njihove neškodljivosti. Nimajo namreč primešanih (nobenih) nikakih zdravju neškodljivih snovi. Vse one pa, ki dosedaj še niso poskusili mojih snovi, uljudno prosim, da zahtevajo moje cenike in navodila, ki nič ne stanejo. - Prosim še enkrat, pazite strogo na mojo varstveno znamko in mojo tvrdko zgoraj in ne dajte se premotiti od nižjih cen in reklam, ki ne temeljijo n. resnici. - Po najnižjih cenah dobite pri meni: ocetnl cvet, rumovo sestavino, izlečke (ekstrakte) za razna žganja. (Navodila zastonj!) Agentov nimam I	Z odličnim spoštovanjem
— ---- ' (prej J. Sajovitz) trflowina s apecerijskim
in materialnim blagom »Pri črnem psu« Gradeo, Annenetr. 46.	2)65 l-i
staroznana krščanska tvrdka!
Agentov nimam I	Z o
Andrei Pollak
Vijadao ia pilporoč«
trgovina i klobuki In čevlji
Ivan Podlesnik mL
UnbUoDO, Stori tn iteo. 10,
Velika «sloga. — Solidna blage- — Saeerne cene. . .
1118 52 — 62
~ • Ž 3
1 a S I n m o^ o «
b £ »j:
SUeÌ
■3 -JJ Z. X>
.m - ^ °
I r
0)
'S-3 > £ ._ =>5 J
I >0
O N
. —
o i
c »i o	"a
•o > -2.-*	_
~ ° clJZ
O «	č
a
- O o
S^SS SS
o .
a£ S ä
c n = o S c t «ms s
ujt n - c = «i ".SÌ.O «
= '= o S! ~ ■ 3 a. £ S « z
fa t- £ O c n 0.0 t/.= o o B > a.
« _ J2 3
Ü c .5
a >
a
L
a s a
01 N
e»
b ■
e
*.
e
i. (L
B
X o
ti
•^§8 «i S7
O i « i>	I
Q.-0 »(J;	o
N ou -S	M
2 _ t/5 N	_
•S SP a J g 2 h. i- ^ « X) oj ,
« O = 'S i 'S"0 • £ =
P . sr ji c°
a. «
Sf «S £ - o
N^Of
b u
O"»
I kupit« nobina ur«
-iciai -in« pršili B«}«r* v* llkeg
. avogaua
•	• nh. .
aioek. ) Um ara
prav. Boakopf-patent. prave „Omaga" . . erabr. «klop»« nrlfl« 14 karat»« zlate ara . l «karatne zlat. Torti, likaratnlzlatl pratanl ikmli ura 70 on . bitjem 11 ki iT.no .
«Ito.....
takavtoe . . . .
•	aklnje''« ara ... badlike.....
. ponente. Mi dvojalm zvon ■ . budilk' < bitjem ln i Točenjem liki zvona
S-M
Trlletae ptem. o jametvo, te auprlmerno d «ur aasaj. BazpoMI a po -Mmatjn.
Kaks Böhne!
arar, zapriaoioai sodai conilo«
Dunal, VI., Margara-thanatr.27(T lutai klil)
Zahttfalta no) cani k ■ atoaj la
alta 2000 allkaail
Pattarne zavarovaaa.	Veako poaart|aa|t kaaalta
Edino p rieten Ja 19 37
Tblarry-jav balzam
t zeleno aaamko -redovnica". Cena II majhnih ali 6 dvo|natih »teklenlc all 1 velika ipecijalna eteklcnlca ■ patent, zamaikom K 6'— franko. Thierrylevo ccntifolljako maillo
proti vaem le tako atarlm ranam, vnetjem^ ra-
altvam, abicctom In oteklinam vaeb vrat.
Čana:
I lončka K 3-00 ae poilfe le proti povzetja ali denar naprel. — Obe domači iredatvt ata po-vaod inani In aiovlta kot aa|bol|il. Naročila ,e
lic» imi	, ,., -
i	J	naalavljajo na:
UltlncctittrStaa Lekarnar A. Thierry » Pregradi pri ...............Rogaikl Slatini.
■ Broinra a UaoCr originalnih plaem (ratta ta franko V zalorl • ekoro vaeb večjih lekarnah
ITMaitfla«
poitalaa proato.
Izurjana 2161 4-1
šivilje za slamnike
za trajno, dobro plačano delo sprejme tovarna za damske slamnike Siagfrid Ornatala, Dunaj 6, Theobaldgasse 13.



Najboljše stiskalnice
za sadje in grozdje, sadne in grozdne mline, Čistilnice za žito kakor druge najboljše poljedelske stroje priporoča tvrdka
„Merkur44, P. Majdič v Celju.
Ceniki zastonj. 1846 6
Za 5 vinarjev
st more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorSnih sicer ni dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-siatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Leohner v Gradou, železna blia. To ne stane nič, na Izbero pa Ima vsak najmoaernejie blago za damske obleke Črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno z« perilo in posteljno opravo, In mnogo drnglb predmetov, poleg cenika o vseb vrstab perila 1.1, d. — Zložno si more vsak doma Izbrati in potem kar najceneje lzvrilti najboljii nakup. Mnogo hll naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2026 12-4
FLOW
]e najbolj krepčlloza želodec!
Priznano od uòanjakov!
„Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „Florian" « == Ljubljani. =====
llnlAtiHM za sedlarsko obrt v starosti 13—14 let VUjcIlCI sprejme takoj Fran Wiajan, Ljub ijana, Rimska cesta 11. Hrana in stanovanje prosto.
2110 2-2
I. kranjako padjatja ia amatno atek-laratvo le allkanja aa ataklo	■
Aug. Annoiai
Dnnajaka cesta 13a, poleg,Plgorca'
aa prlporača prečaatitl dnbovičinl Ia p. a. alavn. občlnatvn za napravo cerkvenlb oknav t nmetalm iteHaratvom ali allkane na atekla, etavbenlb del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tndl v zalofl različno porcelaaako Ia etekleno poaodo aa namlzje (oetlln In aa-acbnlke, avetilke, okvire Itd. po nalnlijlh cenah - Narisi, ceniki In proračuni aa zahtevo aaatonl, mnoga aprlčevala aa dovriena dela ao cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago	1807 51-7
Čudež
Fe je zgodil nedavno v Budapešti, ki je edini te vrste. Ta čudež je učinil, da deželna zaloga euknenega blaga v Budapeeti VII I. Rottenbilterg. 4|a razpošilja za
K 10 kupon 3 metra«
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-viänievi, sivi in rujavi barvi za popoln« obleko za gospode (sukna, hlače in tslovn k). 1973 15-4
čujte I -£B AT Pozor I "SB
Od 38 kron naprej se dobi pri meni dober lep in trpežen šivalni etroj. Obrtniki in vsi drugi, koji mislite naročiti nov stroj, obrnite se na mojo zalogo. Naročite cenik, ki ga pošiljam zastonj
Lorano Rabolj
zalaga šivalnih atroj v in kolee
v Kranju, Glavai trg. 2163 1
©sUe
iščem dobre hoje, zlasti dvakrat na teden ; plače ■aaeHBiaB 60 gld , v s učaju posebne pridnosti tudi več in vsa obleka. Starost 16-20 let. Albjzija Rupnilc, S. Lucija na Skitači, p Labin-Albona, Istra.
1035
—«gay
f. pa Vldlc & Komp, Ljubljana
•pekarna ia zalofa psöi, nudijo vsako poljubno množino pataat
zarezanih streinlkoo
Sistem „Hnrcoln" (Strangfalzziegel) Slrtem „Harzoln"
Barve i a) rdeči naravno igeai b) črne laipregniranl.
Kajličaejše, atjccaejie ia aajpripragttjže «treža* kritje.
Vsak strešnik se zamore «n late pribiti ali pa z lieo privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. — V/eroe In preipakte poiljono na želja brezplaino Takojšnja in najzaneiljtvejia postrežba. 854 20 Sprejmejo ae caetopnikl.	Sprejmejo ae zastopniki.
lad s|ate>| la odgovorni ar ad nI k: Dr Ignasil Žltalk.
Tiskala: .Katoliška Tiskana'