Goriški oktet je na proslavi zapel nekaj lepili pesmi GENERALNI DIREKTOR ZP VLADIMIR LOGAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDU-jTlUJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Osnovne smernice poslovne politike ZP Iskra v letu 1970 Pri ocenjevanja vrednosti proizvodnje in ostalih tej kategoriji podrejenih pokazateljev za leto 1970 nas je vodilo dejstvo, da gospodarska konjuktura v svetovnem merilu hitro popušča in prepričanje, da sc bo ta proces, v vsej svoji moči uveljavil pri nas v naslednjem letu. Znano je, da sc ta ciklična gospodarska gibanja prično in nehajo najprej v najrazvitejših delih sveta in šele kasneje v deželah v razvoju, odn. n c razvitih. V razvitih deželah je dosegla konjuktura svoj vrh že pred pol leta, pri nas pa jo pričakujemo najprej v Sloveniji. Slovenska industrija hitreje reagira na gospodarske spremembe kakor industrija ostalih republik. Tudi lani je pričela v Sloveniji naraščati proizvodnja že v drugem četrtletju, medtem ko je tedaj v drugih republikah vladala še stagnacija. Da lahko torej čakamo umirjenje konjuktu-re najprej v Sloveniji, sklepamo tudi po tem, da je pri nas že od polletja dalje opaziti raliIo naraščanje zalog blaga, zlasti tistega za široko potrošnjo. Upoštevajoč to splošno gibanje, ne moremo več računati z letošnjo stopnjo rasti ampak z dokaj nižjo. Nastaja vprašanje s katero? Uporabili smo statistično sklepanje. Zvezni zavod za gospodarsko planiranje je glede na dosedanjo stppnjo industrijske rasti 12,5 predvidel za naslednje leto stopnjo 9,5 (= znižanje 25%). Republiški zavod za gospodarsko pla-. niranjc pa je predvidel glob-ji padec (v skladu z zgoraj rečenim), in sicer od dosedanjih‘cca 15 na cca 9 (= znižanje za 40%). Po statistični metodi dedukcije velja za nas (ISKRO) tista stopnja regresije, ki je bila izračunana' za slovensko industrijo, to pa je od 100 na 60, ali konkretno od letošnje stopnje rasti ZP ISKRA 33 na stopnjo 20 v letu 1970. Ta izračun daje vrednost proizvodnje 1.550,000,000 N din. Tudi po nekaterih drugih izračunih se nahaja to število najtrdneje v območju verjetnosti. Vztrajanje pri letošnji stopnji porasta bi bilo vsekakor iluzorno. Brez nadalnjega smatramo, da bo elektroindustrija (s poudarkom na elektroniki) še nadalje tista ali pa vsaj ena listih panog, ki bodo imele najvišjo stopnjo rasti. V Jugoslovanskem, merilu si jo deli letos s kemijo, v slovenskem pa je sama na vrhu. Ocene ostaliii elementov poslovanja so več ali manj podrejenega značaja, ker zavistjo od proizvodnje. Letošnji porast števila zaposlenih je bil glede na splošne norme pretiran. To vemo tudi iz izkušenj preteklih let. V letu 1967 je bil porast 0,3% ,vl. 168 pa 2,4%, medtem ko je bil v obeh letih porast proizvodnje 5,3 % odn. 20,8%. Analogno temu smatramo, da je v prihodnjem letu rast 2,4. odstotka popolnoma zadostna. Hkrati pa menimo, da je v sedanjem številu zaposlenih za letošnjo proizvodnjo dokajšnja rezerva. Rast osebnih dohodkov je tesno povezana ne le s produktivnostjo ampak očivid-no še bolj s porastom življen-skih stroškov. V Sloveniji predvidevajo porast OD med 10—11%, letošnji je bil 15%; za naše podjetje računamo z 10%, dasi smo letos za 2% pod slovensko rastjo. (V državnem merilu računajo s 14 odstotnim povečanjem). (Dalje na 2. strani) Gostje in člani kolektiva sledijo sporedu jubilejne proslave Proslava v Moví Gorici Že nekaj številk sem, smo nekoliko bolj’ obširno poročali o naši tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici, ki je 14. februarja slavila desetletnico svojega obstoja in naglega razvoja. Delovni kolektiv, ki danes šteje že 1200 zaposlenih, je ta svoj jubilej zaključil z veliko proslavo, na kateri pa so bili prisotni tudi številni gostje izven podjetja Iskra, kakor tudi zastopniki delovnih organizacij ZP. Velika dvorana zadružnega doma v Bukovici, nedaleč od Šempetra pri Gorici, kjer že deset let dela in sc krepi naša član izvršnega sveta SRS Riño Simonetti tovarna avtoelektričnih izdelkov; je bila v soboto 14. februarja malone premajhna za vse udeležence proslave, člane delovnega kolektiva in goste, ki so se odzvali vabilu. Ob prihodu v dvorano v Bukovici je vsakdo prejel značko in brošuro, v kateri je razen misli predsednika skupščine občine Nova Gorica, Rudija Simaca, generalnega direktorja ZP, Vladimira Logarja, ter dolgoletnega direktorja tovarne, Antona Seljaka in sedanjega direktorja Jožeta Eržena, na kratko, vendar pa bogato ilustrirana vsa zgodovina tovarne od njenega nastanka, do ravni, ki jo je dosegla v tem obdobju. Brošura je ljčna in bo vsakemu članu kolektiva, zlasti pa še tistim, ki so v tovarni zaposleni od njene ustanovitve sem, dostojen spomin na prehojeno pot, na začetne težave in lepe uspehe kolektiva. Proslavo je s kratkim nagovorom po »Zdravici«, ki jo je zapel Goriški oktet, začel predsednik pripravljalnega odbora za proslavo, Gabrijel Pelikan, ki je pozdravil tudi številne goste iz. združenega podjetja in druge, zlasti člana izvršnega sveta skupščine iSRS, Rina Simonettija,' predsednika občinske skupščine Nova Gorica, Rudija.Simaca, zvezna poslanca Tineta Rem-škar.ja' in Sveta Kobala. Nato je spregovoril direktor tovarne avtoelektričnih izdelkov, Jože Eržen in v svojih izvajanjih orisal, kako je nastala, rasla in se razvijala ta naša močna delovna organizacija, ki ima za novogoriško področje še posebej velik pomen. Poudaril je, kako Se je v tem, sorazmerno kratkem desetletnem obdobju tovarna razširila in vse uspešneje posega s svOjitni. kvali-. Generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar tetnimi izdelki v našo avtomobilsko in motorno ¡udu-1, strijo, z mednarodno delitvijo dela pa si tudi vse bolj utira pot tudi na inozemska tržišča.-1 Za direktorjem tovarne »Avtoizdelki« je spregovoril generalni direktor ZP Iskra, Vladimir Logar. Iskreno je čestital delovnemu kolektivu ob njegovemu jubileju, prav Direktor tovarne »Avtoizdelki« Jože Eržen tako pa povedal nekaj najbolj značilnih misli o deležu naše novogoriške tovarne v •naadljnji rasti združenega (Halje na 4. strani) Nekateri predstavniki inštitutov in industrije, ki so razpravljali na Bledu o predlogih za nove standarde Sestanek odbora za standarde V našem počitniškem domu na Bledu je bil minuli teden sestanek tehničnega odbora jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja za elektromehanske sestavne dele TO-48 B JEK. Na sestanku so se povabljeni predstavniki številnih inštitutov ter industrije pod vodstvom Mileta Stojanoviča iz oddelka za standardizacijo ZZA dogovorili o 40 novih standardih, ki bodo potem, ko jih bo odobril še Jugoslovanski zavod za standardizacijo v Beogradu, obvezni za vse proizvajalce teh sestavnih delov. Mednarodna elektrotehniška organizacija s svojimi številnimi odbori, pododbori zastopajočimi posamezne specializirane veje elektrotehnike, ima med drugim tudi to dolžnost, da posreduje svojim članom tehniške norme in priporočila. Ker je tudi naša država članica IEC, so tudi za nas obvezna določila te mednarodne organizacije. Prav tako kot mednarodna je tudi naša nacionalna organizacija z nazivom JEK sestavljena iz različnih odborov in pododborov za posamezna specializirana elektrotehniška področja. Njena naloga je podobna mednarodni, ukvarja pa se zlasti na področju standardizacije, kjer do sedaj v veliki meri nismo še imeli svojih in tudi enotnih predpisov. Na Bledu je bil tako minuli teden večdnevni sestanek pododbora JEK TO-48B. Le ta se ukvarja z elektromehanskimi sestavnimi deli. Sesta- nek je sklicalo naše podjetje vodil ga je tov. Mile Stojanovič. Navzoči predstavniki različnih inštitutov ter industrije so v nekaj dneh obdelali približno 40 standardov s področja feritov, C jeder, konektorjev itd. Vsi ti standardi pri nas niso dosedaj obstojali. Različna podjetja so namesto njih upoštevala druge norme npr. DIN, seveda pa pri tem ni bilo enotnosti, kar je ustvarjalo velike težave pri aplikaciji. Obdelava novih standardov na sestanku na Bledu je temeljila na priporočilih mednarodne organizacije, upoštevala pa je hkrati tudi najnovejše jugoslovanske in svetovne dosežke tehnologije. Ko bodo osnutki standardov re-digirani, jih bodo poslali Jugoslovanskemu zavodu za standardizacijo v pregled, nakar bodo obvezni za vso državo kot JUS standardi. Naše podjetje je bilo tudi tokrat pobudnik za ureditev standardov na teh področjih, saj je kot poglavitni proizvajalec elektronskih in elektromehanskih sestavnih delov v državi zelo zainteresirano za uveljavitev norm, ki bodo, tako kot v drugem naprednem tehniškem svetu, obvezna za celotno državno ozemlje. To je sončna stran našega prizadevanja, obrnjena navzven. Poglejmo pa še senčno ,'lran znotraj našega podjetja. Naš oddelek za standardizacijo v ZZA, ki se nenehno trudi z znanstvenim proučevanjem standardov in seveda tudi hkrati za njihovo splošno uveljavitev, žanje največ težav in nerazumevanja prav s strani nekaterih naših organizacij, ki ne spoštujejo že sprejeta JUS določila. To ustvarja zmedo, trpi pa tudi asortiment sestavnih delov. Zlasti občutne težave nastopajo ob neupoštevanju standardov pri prodaji izdelkov, ker kupce naših izdelkov ne usmerjamo v tisto smer razvoja, ki ga je s predpisi začrtala mednarodna elektrotehniška organizacija. Vsekakor je nujno, da vse naše tovarne upoštevajo sprejete standarde kot zakonska določila, ker bo lahko le na tej podlagi zagotovljen pravilen tehnološki razvoj. Če pa sodijo posamezni strokovnjaki oz. vodstveni sodelavci, da standardi ne ustrezajo našim zahtevam in tehnologiji je nujno potreben strokovni sestanek prizadetih, kjer naj bi na široko razpravljali o vsakem posameznem primeru in enkrat za vselej določili nove smernice pri obdelavi novih standardov ali pa sprejeli že obstoječa določila. Strokovni posvet bi bil tako v vsakem primeru koristen za celotno'podjetje, postal pa naj bi tudi stalna praksa pri določanju novih standardov. -KM- Po sklepu začasne uprave organizacije Iskra tovarna orodja Ljubljana razpisujemo prosto delovno mesto tajnice direktorja Pogoji: znanje slovenščine, stenografije, strojepisja, poznavanje administrativnega poslovanja Pismene prijave pošljite na naslov: Iskra — Tovarna orodja Ljubljana, Stegne Vabimo sodelavca za vodstveno delo v računovodstvu, zato vabimo ekonomiste m diplomirane ekonomiste k sodelovanju. Pismene prijave pošljite na naslov: ■ Iskra, Tovarna orodja, Ljubljana, Stegne iniiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiinimimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiimiiiit: Komisija za razpis in imenovanje generalnega direktorja Združenega podjetja ISKRA KRANJ = v skladu z določili Temeljnega zakona o volitvah DS ! = in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, : = Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in statuta j § Združenega podjetja Iskra Kranj, razpisuje delovno : = mesto GENERALNEGA DIREKTORJA Združenega podjetja Iskra Kranj H Oseba, ki kandidira za delovno mesto generalnega | = direktorja, mora imeti poleg izpolnjenih pogojev, { = predpisanih z zakonom, visokošolsko izobrazbo z naj- j S manj 5-letno ustrezno prakso v gospodarstvu. §| Prednost imajo kandidati ekonomske, elektro, strojne = in pravne smeri ter z znanjem dveh svetovnih jezikov. H Razpis velja do 7. 3. 1970. = Vse potrebne informacije o podjetju kandidati lahko = dobe v Sekretariatu ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska = loka 4. j§ Kandidati naj k vlogam priložijo dokazila o svojem H dosedanjem delu v drugih organizacijah in kratek = življenjepis. H Pismene prijave z ustreznimi dokazili v zaprti kuverti j= s posebno oznako »Za razpisno komisijo za delovno = mesto generalnega direktorja« pošljite na naslov: \ B ZP ISKRA KRANJ, Organizacijsko kadrovsko podrot j = je, Kranj, Gosposvetska 10. RAZPISNA KOMISIJA ............................. Naš izvoz v januarju Po podatkih ISKRA COM- Kondenzatorji 60,(Ji MERCE je bila izvozna reali- Elektromotorji 177,® zacija v minulem mesecu Instrumenti 86,(! zelo uspešna. Seštevek izvoza Elektronika 1.184,0 celotnega ZP, z izjemo RIZ, Polprevodniki je znašal 852.561 dolarjev. Sprejemniki 431,14. tako, da smo mesečni plan ZZA 0,® čistega izvoza presegli za pri- bližno 2«/o, celotno vrednost od drugih organizacij sta pa kar za 21,76 «/o. Tudi pri- tudi ORODJARNA in 115 merjava z lanskim januarjem MERNIKI izvozili določen je izredna, saj smo letos iz- kontigent, čeprav nista ime- vozili že 64% več kot lani v planiranih obveznosti, prvem mesecu. Izvozna realizacija bi bili Tudi glede valutne usmer- v januarju še večja, če K jenosti smo lahko zadovoljni. bi bilo proizvodnih težav, Na konvertibilno področje Tako KONDENZATORJI držav smo izvozili po vred- AVTOMATIKA in POLPRE- nosti 71% izdelkov, v države VODNIKI niso dobavili vse: SEV (t. j. na vzhod) 11% naročenih izdelkov. Za POE in v druge države tako ime- PREVODNIKE je prišla <& novanega kliringa 18%. spozicija prekasno, oz. kup« Skupno smo v januarju iz- ni odpoklical naročenih b vozili v 24 držav, daleč pred delkov. vsemi največ v Zvezno re- Posamezni regioni izvozne publiko Nemčijo. Tej slede ga odelka ISKRA COMMER- po padajoči vrednosti: Grči- CE so takole prispevadli E ja, Italija, Anglija, Vzhodna januarski realizaciji : Nemčija, ZDA, Ceškoslova- ška i. dr. Presenetljiv je le region izpolnite* nenaden vzpon Grčije, saj v % smo v to državo mesecih izvažali le v minulih neznatne Severna Evropa 90,51 vrednosti izdelkov. Zahodna Evropa ZDA 43,S 84,n Posamezne organizacije so Srednja Evropa 96,8! takole realizirale januarske Italija 86,58 obveznosti: SEV II 113,1! SEV III 54,® organizacija izpolnitev Turčija 332,31 v % Afrika 7,3! Elektromehanika 128,27 Azija -+ Avstralija 154,43 Elementi 95,92 Južna Amerika 118^ Avtomatika 78,96 Aparati 50,66 Marjan Kralj »Aparati« Ljubljana Proizvodni start ni zadovoljil ... V mesecu januarju smo v Aparatih izpolnjevali postavljene proizvodne naloge dokaj slabše od predvidevanj, s katerimi smo stopili v novo poslovno leto. Še vedno nam namreč ni uspelo zadržati kontinuitete in odpraviti začetne depresije, ki se v proizvodnji pojavlja iz leta v leto in predstavlja že kronično bolezen ob vsakem, čeprav navideznem startu. Vpliv celotnih gospodarskih gibanj je eden od vzrokov za takšno stanje in se mu tudi v bodoče ne bomo mogli povsem izogniti. Vendar pa moramo del krivde poiskati predvsem pri sebi. Ni pa dovolj, da to samo ugotovimo, pač pa bomo morali najti rešitve, ki nam bodo za vselej to nihanje od- pravile. Mesečno zadolžitev smo izpolnili le z 71,29% in to za potrebe domačega trga 70,83 odstotka, za potrebe izvoza pa z 76,85 % Po posameznih grupah izdelkov ugotavljamo najboljši uspeh pri stikalnih aparatih s kazalnikom 86,55. Čeprav tudi v tej skupini nalog nismo v celoti izpolnili, je uspeh še vedno zadovoljiv. Izpad jc nastal samo pri enem izdelku, ker iz Mariborske livarne nismo dobili potrebnih odlitkov, vendar smo bili o tem predhodno obveščeni in smo lahko kapacitete optimalno izkoristili. Pri industrijskih elektronskih napravah smo naloge za potrebe domačega trga rzpol- Center za raziskavo javnega mnenja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije že štiri leta zapored preverja mnenja delavcev o istih vprašanjih. Anketa govori tudi o razpoloženju delavcev v delovnih organizacijah ob izvajanju in perspektivah reforme. O nekaterih najnovejših rezultatih te raziskave, čeravno anketa v celoti še ni obdelana, je na prvi seji konference ZKS govori! predsednik slovenskih sindikatov. Tone Kropušek. Navajal je te podatke predvsem zaradi prepričanja, da je temeljno merilo in pogoj idejnopolitične vplivnosti in učinkovitosti predvsem stvarno ocenjevanje razmer, teženj in razpoloženja lj.udi v okolju, v katerem posamezne drvžbeno politične organizacije oziroma komunisti delujejo. Vsako olepševanje razmer in prikrivanje problemov zaradi tega, da bi skrili svoje lastne slabosti ali ker bi želeli biti optimisti, komuniste izloča iz resničnosti, ki jo žive množice. BB Barometer zaupanja Sklicujoč se na podatke zadnje raziskave, je tovariš Kropušek dejal, da raziskave kažejo, da zaupanje v doslednost uresničevanja reforme upada.' če je še pred letom 53 M anketiranih trdilo, da je njihovo podjetje z reformo prišlo v boljši položaj, trdi v zadnji anketi to le 45 % anketiranih. Odstotek tistih, ki so izjavili, da je njihovo podjetje z reformo na slabšem, je v zadnji anketi za 3,6 % večji, kot je bit leto poprej. In zanimivo je, da je leto poprej le 5 % vprašanih odločno trdilo, da z reformo ne bomo uspeli, zdaj pa se je ta odstotek povečal na 10 %. število tistih, ki trdijo, da stabilizacije dinarja ne bomo dosegli, se je v enem letu povečal od 20% na celo 35%. število tistih, ki zatrjujejo nasprotno, pa je upadlo za 8 %. Že teh nekaj podatkov iz zadnje raziskave javnega mnenja v zvezi z reformo, soočenih z rezultati ankete iz prejšnjh let, kaže, da je odstotek tistih, ki so izražali pozitivno prepričanje o teh in podobnih vprašanjih prva tri leta stalno naraščal, zmanjševati pa se je začel Prav v minulem letu. Po mnenju predsednika slovenskih sindikatov tega razpoloženja v javnem mnenju nikakor ne bi smeli prezreti, prav nasprotno, tako razpoloženje terja, da temeljito spoznamo in odpravimo tiste pojave v materialnih gibanjih, ki povzročajo gospodarsko in socialno nestabilnost, kakršna maje zaupanje ljudi v naše sposobnosti, da bi reformo dokončno uresničili. Večja stabilnost pa nam je tudi potrebna, ce hočemo bolj uveljaviti samoupravljanje, saj le v relativno stabilnih razmerah odpade potreba po državni intervenciji v obliki prelivanja sredstev, subvencij, odpade potreba po visoki stopnji razlaščanja dohodka tistih, ki ga ustvarijo. Gospodarska nestabilnost vpliva končno tudi na politično in socialno nestabilnost in ustvarja pri ljudeh povsem svojstveno miselnost, to pa Je miselnost kratkoročnega obnašanja: spodbuja potrošnjo, spodbuja kratkoročno programiranje in vlaganja. In kadar taka miselnost osvoji posameznike, delovne kolektive ali banke, to gotovo ni perspektivno, takšno miselnost pa lahko ugotavljamo tudi v omenjen* raziskavi javnega mnenja. Odstotek tistih delavcev, ki menijo, da podjetje daje preveč za sklade in premalo za osebne dohodke, se je v zadnjem letu povečal od «% na 45 %: to p* je razumljivo, saj nestabilnost cen ut življenjskih stroškov povzroča pritisk delavcev na zviševanje osebnih dohodkov. S. G. na RS ■■ ■■ K3 K9 nili z 80,39%, izvoznih nalog pa nismo Analizirali. Tudi v tej skupini je končni uspeh zadovoljiv in lahko nedoseganje opravičimo z dolgimi proizvodnimi cikli, ki jih izdelki te skupine zahtevajo. V najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav pa je tako velik izpad skoraj neopravičljiv. Naloge za domače potrebe smo izpolnili komaj z 67,39%, nekoliko ugodneje pa smo zadostili izvoznim obvezam, kjer je kazalnik 87,17. Prav v tej grupi izdelkov pa se najmočneje izraža predvsem naša slabost, da smo na startu prepočasni in premalo pripravljeni za povečane zadolžitve. Velik odstotek proizvodnje, ki je obstal tik pred finalizacijo, nam to nedvomno potrjuje. Iz problematike oskrbe z reprodukcijskim gradivom lahko tudi ugotovimo, da je bilo možno nabaviti skoraj vse manjkajoče pozicije, vendar nam je to uspelo s tolikšno zakasnitvijo, da je za dokončno izdelavo marsikie zmanjkalo časa. Velik izpad pa ugotavljamo tudi pri izdelkih, katere osvajamo, oziroma pri katerih smo že računali na višjo proizvodnjo zaradi uvajanja nove ali izboljšane tehnologije. Tudi pri tem smo v dokajšnji zamudi, kar se je pri januarskem neuspehu nedvomno v vsej ostrini pokazaTo in kar bomo čutili po vsej verjetnosti še celo prvo trimesečje. Kljub temu, pa nam ta neprijetna izkušnja ne sme vzeti volje in poguma, pač pa. nam nalaga še večje obveze v nadaljnjem delu. Poskrbeti bomo morali, da proizvodnjo čimprej stabiliziramo in da v najkrajšem času doprinese-mo nastali izpad. L Osnovne smernice poslovne politike ZP Iskra v letu 1970 (Nadaljevanje s 1. strani) Glede obratnih sredstev se obeta v prihodnjem letu sprememba proporcev. Vsekakor je realno računati s porastom kreditov, ki pa mora biti dosti manjši od porasta proizvodnje, kajti sredstva, vezana v terjatvah, se bodo pričela sproščati. Zaradi relativno zelo visokega letošnjega dobička, se bo povečala tudi lastna udeležba v obratnih sredstvih. Pri zalogah moramo računati z naraščanjem že zaradi večjega obsega proizvodnje, glede na zasičevanje tržišča pa še posebej z večjimi zalogami gotovih izdelkov. To opažamo že v drugem polletju 1969. Terjatve do kupcev se bodo z ozirom na nove ukrepe zoper nelikvidnost morale pričeti vračati v normalne okvire, kar bo najbrž trajalo nekaj let. To zniževanje pa je logično povezano z zniževanjem obveznosti do dobaviteljev, zaradi česar se predvideni stopnji rasti le malo razlikujeta. Nabava je povsem odraz proizvodnje in ima kot vedno tudi v tej oceni isto stopnjo. Prodaja pa bo z ozirom na spremenjeno situacijo na trgu imela malce nižji porast zato pa višje zaloge. Letošnji uvoz je povsem nenormalen. Za drugo teto smo ga ocenili v višini, ki odgovarja poprečnemu odnosu med proizvodnjo in uvozom v zadnjih letih. K znižanju uvoza nas posebej navaja še dejstvo, da bo iz letošnjega leta izšlo naše podjetje z deviznim deficitom (glede na izvoz) in pa obljubljeni predpis, ki bo nelikvidnim podjetjem zavrl uvoz. Ce kaj, potem je težko napovedati izvoz. Vemo, da se mora povečati, saj je dobršen del proizvodnje preračunan na to (zlasti elementi za elektroniko). Vemo pa tudi da si ponudba in povpraševanje na svetovnih trgih ne bosta več v tako ugodnem razmerju kot letos. Z nižjim porastom od letošnjega računajo tudi državni plani. Računajoč s temi momenti, menimo, da je vrednost 15.000.000 dolarjev dovolj realna, seveda s tem, da že osvojenih tržišč ne bomo zapustili, da pa bo postopno razširjenje dejavnosti potekalo z normalno intenzivnostjo, ■ Letošnji obseg ipvesticij je glede na dogajanja v zgodovini ISKRE zelo majhen. Letos sc je tudi zaključila tkzv. generalna rekonstrukcija. Že nekaj let pa opažamo, da naraščajo vlaganja iz lastnih sredstev tovarn. Več kot upravičeno je zato pričakovanje, da se bodo lastne investicije okrepite, še zlasti ker bodo z razmeroma visokim letošnjim dobičkom zato podani boljši pogoji. Celotni dohodek je samo fi-nanačni odraz proizvodnje oz. prodaje in ga ni potrebno komentirati. Pač pa bi glede predvidenega dobička oz. sredstev za sklade dejali, da je to najnižja vrednost, s katero po našem mnenju lahko računamo. Vzeli smo namreč isto profitno stopnjo kot je letošnja, čeprav bodo različne notranje sanacije v organizacijah opravljene pretežno že letos in bi morala ostati realna profitna stopnja v prihodnjem letu bolj neokrnjena od letošnje. Iz obrata v Dobrepolju "I ■■ ■■ Kot obljubljeno zadnjič, danes po dolgem času spet nekaj besed o delavkah in delavcih obrata tovarne električnih aparatov v Dobrepolju. Ce smo morda medtem že pozabili, povejmo, da tu montirajo bimetalne rejeie RB-2 in RB-4, predvidevajo pa tudi montažo RB-6 v bližnji prihodnosti. Nadalje tu montirajo daljinska oljna stikala DSO-15, razne tipke, pomožne releje PR-100 in časovne bimetalne releje CRB. različnih izvedb. Prav za prav maloštevilni delovni kolektiv tega montažnega obrata-šteje trenutno namreč te 58 zaposlenih, dosega lepe delovne rezultate. Vse kar smo našteli, da sodi v njegov delovni program, opravljajo na tekočih trak» vih. Glede na obseg letošnjega proizvodnega plana bi potrebovali še okrog 15-18 novih delavcev, zlasti še, ker kaže, da bodo naročila celo prese- gla v planu zajete količine. Za samo Dobrepolje in okolico bi zaposlitev novih delavk spričo pomanjkanja ustreznih podjetij na tem področju, vsekakor pomenila nadaljnja koristna rešitev perečega problema, saj je tu še dovolj razpoložljive, posebno ženske delovne site. Tako kot povsod drugod, se tudi ta delovni kolektiv bori z različnimi težavami, vendar je žilav, marljiv in tako mu uspeva, da jih premosti in svoje naloge kljub temu opravlja kar se da najbolje. Pri proizvodnem delu včasih prihaja do zastojev, ki jim botruje bodisi pomanjkanje električnega toka, ali pa krajši zastoj povzročijo slabi materiali. Tembolj jc potem treba pljuniti v roke, da kolikor te mogoče zamujeno nadoknadijo, ker si iz dneva v dan prizadevajo, da bi izpolnjevanje delovnih obveznosti teklo čim bolj redno. V letošnjem letu si obetajo nekaj prepotrebne opreme za montažo, precejšnja pridobitev pa bo za ta obrat in za stanovanjski blok ob njem tudi napeljana centralne kurjave. Za vse Dobrepolje in okoliške vasi je najbolj kritično vprašanje zelo slaba cesta, ki bi jo res že kazalo asfaltirati in tako ta odročen kraj bolje povezati z drugimi območji tega dela Dolenjske. Kot upajo, bo Dobrepolje po dolgih letih obljub, odlašanja in že skoraj usahlega upanja, slednjič le dobilo svoj vodovod, katerega že desetletja tako pogreša, našemu obratu v tem kraju pa se bo prav gotovo močno izboljšal stik tako z matično tovarno, pa tudi z ostalim svetom, ko bo letos začela delovati nova avtomatska telefonska centrala. Delovni kolektiv obrata v Dobrepolju pa ima težave tudi s skladiščnimi prostori. (Dalje na 6. strani) Proslava v novi Gorici (Nadaljevanje s 1. strani) podjetja Iskra in njegovih organizacij, kia se vse bolj in bolj uveljavlja tako na domačem, kakor tudi na širokih inozemskih tržiščih. Besedo je slednjič povzel Rino Simonetti, predsednik odbora za gospodarstvo pri Predsednik sindikalne organizacije Humbert Slejko izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, poudarjajoč pomembno mesto, ki ga ZP Iskra zavzema v slovenskem gospodarstvu in iskreno čestitajoč delovnemu kolektivu tovarne v Novi Gorici ob desetletnem jubileju. Spet so se na odru zbrali pevci Goriškega okteta in občuteno zapeli pesem «Domovini«, nato pa je napovedovalec predstavil znanega goriškega kulturnega delavca Andreja Jelačina. Humoristično, oblečen v dekleta, je izpel pesem, ki ponazoruje rast tovarne v Šempetru. Za svoje duhovito izvajanje je požel priznanje prisotnih. Predsednik sindikalne organizacije tovarne »Avtoizdel- ki«, Humbert Slejko je nato pozdravil 150 članov kolektiva, jubilantov 10-letnega dela, ki so pred tem že v tovarni sami prejeli po 1000 dinarjev nagrade za svoje požrtvovalno delo v tovarni od prvih dpi njenega obstoja. Po dveh narodnih pesmih, ki ju je zapel Goriški oktet, je spet nastopil Andrej Jelačin, to pot s humoresko »Sprejemanje statuta« in znova burno nasmejal udeležence proslave s svojim humorjem. Sc je sledila »Vinska« Goriškega okteta, nato pa je predsednik pripravljalnega odbora povabil goste in člane delovnega kolektiva na zakusko. Lepo uspelo proslavo je kot napovedovalec vodil marljivi in požrtvovalni Jože Cestnik. Razumljivo, da so se po končani proslavi zlasti mladi, ki v delovnem kolektivu prevladujejo, veselo zavrteli in vrteli še dolgo v noč ob zvokih ansambla vBiseri«, dodobra oboroženega z ojačevalci in potrebnimi rekviziti, ki je poskrbel za to, da so ob tem jubileju tudi pete mladih »prišle na svoj račun«. -C- »Sem slovenska deklica« — Andrej Jelačin Eden izmed stanovanjskih blokov za člane delovnega kolektiva tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici. V desetih letih je tovarna za svoje delavce kupila skupno 72 stanovanj v kvadraturi 3746 m2. Pri tem je bilo dodeljenih 24 trisobnih, 4 dvo in pol sobnih, 18 dvosobnih, 20 enosobnih stanovanj in 6 garsonjer, kljub temu pa s lem še niso rešeni vsi stanovanjski problemi zaposienih Pretekle dni so obiskali generalnega direktorja ZP Iskra predstavniki »Ekonomske politikci in se pogovarjali o tesnejšem medsebojnem sodelovanju »Usmerniki« Novo mesto iiako bomo Postavitev realnih temeljev gospodarjenja in njihov dokončni sprejem pred samoupravnimi organi vzbudi v vsakem letu živ interes večine proizvajalcev t. j. čisto razumljivo, saj vsakdo želi vedeti kako bo živel v prihodnjem letu. Visoka stopnja porasta proizvodnje v preteklem letu nam je vlila potrebni optimizem da tudi v letošnjem letu predvidimo nadaljnji vzpon. Iskra Commerce oziroma prej še PSO je postavila pred tovarno plan prodaje v vrednosti 14,053.900 N din. Poleg tega pa bodo potrebne še razne usluge za druge enote združenega podjetja Iskra in za Kovinar Kranj, tako da računamo na skupni obseg proizvodnje 14,800.000 N din. Ta obseg proizvodnje je potrjen, mnogo je pa optimistov, ki vztrajajo na stališčih, da je mogoče in primerno doseči višji obseg proizvodnje. O tem ne bi preveč razpravljali, želimo . . jim samo da bi bile njihove prognoze tudi uresničene. Načrtani obseg proizvodnje zahteva od kolektiva povprečno mesečno za 1,233.334 N din izdelkov. V primerjavi z realizacijo v preteklem letu pomeni to povečanje za 16,6%. Najvišje povečanje je predvideno pri delavniških usmernikih, telefonskih usmernikih in magnetnih stabilizatorjih. Skoraj polovico vse proizvodnje pa je še vedno uvrščeno v rubriko »posebna naročila«. Tu se najdejo usmer-niške naprave iz raznih področij, ki pa imajo to skupno lastnost, da so pripravljene po posebnih zahtevah in že-. Ijah kupca. ( Visok porast proizvodnje zahteva tudi višje število zaposlenih. Predvidevamo, da bi pri predvidenem ali celo nekoliko višjem obsegu proizvodnje bilo potrebno povprečno 145 zaposlenih delavcev. V letu 1969 se je občutno izboljšal kadrovski sestav, tovarna je sprejela kar 10 pripravnikov s srednjo in višjo šolsko izobrazbo. To tendenco bomo skušali nadaljevati tudi v letošnjem letu, posebej pa še pridobiti nekaj diplomiranih inženirjev. gospodarili Povečanje zaposlenih, težnja za izboljšanje kvalifikacijske strukture in rastoči življenjski stroški zahtevajo tudi primerne osebne dohodke zaposlenih. Solidno povečanje v lanskem letu se bo z nekoliko manjšim tempom nadaljevalo tudi letos. Predvidevamo, da bo povprečni osebni mesečni dohodek znašal 1.163,80 din. To pomeni povečanje za 5,8 %, planirana masa osebnih dohodkov pa bo v porastu za 20%. Razlika nam govori o večjem številu zaposlenih, ni pa izključena možnost, da bo mogoče primakniti še kakšen dinar. Kolikor je prijetno in razveseljivo načrtovati in primerjati podatke o višji proizvodnji in večjih osebnih dohodkih je pa potrebno ugotavljati tudi višje stroške. Povprečno računamo, da bodo stroški v letošnjem letu višji za 12%. Material za izdelavo bo predvidoma višji za okrog 7 %, ostali stroški (skupno z osebnimi dohodki) pa 17,4%. Višji stroški nas bodo prisiljevali v čimbolj smotrno gospodarjenje oziroma v čim hitrejšo sprostitev pičlih sredstev. Ko smo že omenili povečanje proizvodnje in osebnih dohodkov naj dodamo, da predvidevamo povečanje dohodka za 17,6%, skladov pa za 13,6 %.ž Delilno razmerje med osebnimi dohodki in skladi je določeno 80:20 t. j. praktično enako kakor v preteklem letu. To razmerje mora ostati nespremenjeno in je dvig osebnih dohodkov mo- v letu 1970 goč le ob ustreznem povečanju sredstev skladov. Višja proizvodnja pa terja ! tudi modernizacijo opreme, za katero bomo porabili letos predvidoma 100.000 din; I vedno bolj pereče pa postaja tudi vprašanje prostora. Da bi lahko v celoti izkoristili drugo izmeno je potrebno dograditi nove skladiščne j prostore, v sedanjih pa razšit riti proizvodnjo. Izdelan je že idejni projekt za dograditev na obstoječi lokaciji. V pripravi pa je glavni projekt in ekonomski temelji. Za ta dela bodo potrebna znatna ! finančna sredstva. Tu pa ra- j čunamo na pomoč Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu, saj lastnih sredstev ne bo dovolj. Tudi na družbeni standard se ne sme pozabiti. Predvideva se nakup, dveh stanovanj, del sredstev sklada skupne porabe pa bo prav tako namenjen prosilcem, ki svojo stanovanjsko problematiko rešujejo z individalnimi gradnjami. Seveda pa so dodana ' še nadomestila za regres, štipendiranje novih in dopolnilno šolanje že zaposlenih delavcev ter razna pomoč, saj se prosilcev nikoli ne zmanjka. Gospodarski plan za letošnje leto je vzbudil izredno zanimanje tako na samoupravnih organih kakor tudi na zboru kolektiva. To je razumljivo, hkrati pa razveseljivo dejstvo, da se večina zaposlenih zanima za dejavnost in želi tudi sodelovali pri oblikovanju poslovne politike tovarne. - ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ v ZP ISKRA KRANJ razglaša prosto delovno mesto Vodja linije za »S«-enote v obratu ATN Pogoji: elektrotehnik — po možnosti za šibki tok; zaželeno je poznavanje tehnologijo spajkanja, polaganja žičnih oblik in drugih delovnih postopkov s področja telefonske tehnike. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek tova rne do 5. marca 1970. »Keramični kondenzatorji« Žužemberk Iskra, podeželje In mladi Prodaja na podlagi dopisovanja V.Suhi krajini je težko in kraju, odcepljenem od vseh naporno življenje. Ravno za- kulturnih, športnih in ostalih to je Iskrin obrat keramičnih dejavnosti, živi in dela aktiv kondenzatorjev velika pomoč „ s približno 200 mladincev. V ljudem tega kraja. Obrat je v poletnem času dejavnost mla-Zužemberku, majhnem pode- dinske konference zamre, za-žclskem mestecu s sedemsto radi zaposlenosti mladih do- prebivalcev. In ravno v tem ma na kmetijah, v zimskem Iz organizacije ZB tovarne elementov za elektroniko Še pred nekaj leti so ocenjevali specialisti za trgovino prodajo na podlagi dopisovanja za obliko distribucije »iz časa prve železnice«. Danes pa je situacija na tem področju precej drugačna: prek 17 milijonov ameriških potrošnikov kupuje s pomočjo katalogov. Komisija ZB pri tovarniškem odboru sindikata je v okviru svojega programa kot prvo v letošnjem letu organizirala zdravstvene preglede svojih članov. V okviru obratov v Ljubljani so pregledi že izvršeni v ambulantah vojaške bolnice »Mladika«. Za obrata v Šentjerneju in v Žužemberku so že' sklenjeni dogovori za preglede v tamkajšnjih ambulantah in bodo pregledi opravljeni do konca tega meseca. V Šentjerneju pa bo večji del laboratorijskih pregledov naredila medicinska sestra iz obrata. Menimo, da so ti pregledi zelo potrebni, ker je večina članov ZB naše tovarne imela do sedaj malo priložnosti koristiti klimatsko zdravljenje. Do sedaj smo imeli nekaj let nazaj samo 3—4 mesta v naših počitniških domovih za vso našo organizacijo, kar je očitno premalo. Zato bomo na osnovi zdravniških pregledov in na priporočilo zdravnika skušali v letošnjem letu preskrbeti čimbolj ugodne pogoje za klimatsko zdravljenje in s tem vsaj delno pripomoči zdravstvenemu stanju naših članov. Ta akcija je po 25 letih od osvoboditve ne samo nujno potrebna, temveč tudi dolžnost do naših članov. -Lj. B- času pa aktiv zaživi; začnejo delati razne sekcije, od športnih do kulturnih. V okviru TVD Partizan deluje kegljaška, strelska, namiznoteniška, odbojkarska, košarkarska in in nogometna sekcija. Mladinska konferenca je dala spodbudo in tudi osebo, ki je organizirala Ljudsko knjižnico, ki jo sedaj tudi vodi. Govorili so nam, da se ne trudimo, ker bo vse zastonj. Baje v Žužemberku ni bilo nikoli zanimanja za dobro knjigo. Nismo se dali^zmesti: poskusili smo — in uspelo nam je! Danes je skoraj 80 odstotkov izposojenih knjig v obtoku med občani. - V kulturni dejavnosti ima zelo pomembno mesto mladinski dramski krožek. Lansko leto je pripravil satirično-glasbeno prireditev, ki je imela zelo velik uspeh. Za glasbeni program je poskrbel ansambel novomeške garnizije, za satiro in humor pa sami člani mladinskega dramskega krožka. V letošnjem letu je krožek presenetil Žužemberk že v januarju z veselo igro Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Navdušenje občinstva je bilo očitno, saj so igro morali po- (Daljc na 7. strani) »V Evropi bo potrošnik kmalu lahko opravil nakup, ne da bi moral iz hiše,« — se glasijo napovedi strokovnjakov za prodajo na drobno, ki imajo za to svojo trditev močne argumente, ki jim ni moč oporekati veljave. PRIDOBIVANJE NA ČASU V' družbi, katere življenjski standard se nenehno dviga, so žene, ki so v delovnem razmerju, čedalje številnejše. V teh pogojih včasih težko opravijo nakupe v veleblagovnicah, ki so načelno odprte samo v rednem delovnem ča- su. Prodaja s pomočjo dopisovanja predstavlja torej delno rešitev njihovih problemov. Prav tako-jim nakupi ne jemljejo več dragocenega prostega časa, ki je — ali pa še bo — splošna preokupacija dobršnega dela Evrope. Drugi razlog za uspeh tega prijema je nepopolnost izbire, ki je usoda vsega podežel-/ skega prebivalstva, zaradi nerazvitosti komercialne mreže. Nič boljša situacija ni v velikih urbanističnih naseljih, kjer je družinam na voljo čisto omejena infrastruktura. OBLI..... NEVSILJIVE DISTRIBUCIJE Nakupovanje prek dojtiso-vanja je po svoji naravi nenapet način nakupa, ki ga največkrat opravimo na podlagi družinskih posvetov, met,-tem ko je nakup v trgov.ni večkrat v atmosferi nape .osti in priganjanja. Narobe pa ,e — če naj verjamemo sociologom — nakup prek dopisovanja formula nevsiljive distribucije, ker omogoča kupcu svobpdnejšo presojo blaga, pri čemer je izključen faktor usmerjanja. REGULATOR CENE Dobro je znano, da ppd (prodaja prek dopisovanja) vpliva na stabilizacijo cen za daljše razdobje, ker- so le-te natisnjene (ponavadi z veljavnostjo enega leta). To je pravcata pogodba o stabilnosti, sklenjena s tisoči družin. Po drugi strani pa pospešuje — in to je še ena dobra stran — zemljepisno unifikacijo tržišča. Prodajni dokumenti — glasoviti katalogi — rabijo za vzporejanje treh področij: cen, kvalitete in uslug, in si- , (Dalje na 6. strani) iiiiiiniiiiiiHiimiiiiiiiiiiHiiiiniiiniiiiiiiiniiiniiiiiiniHiiiiiiiiHiiiiHHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinHHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimimimimigimiNinin Nekatera protiustavna, nezakonita aSi idejno nesprejemljiva določila v predlogih statutov delovnih organizacij Posredujemo pregled nekaterih protiustavnih, nezakonitih in idejno nesprejemljivih določil v predlogih statutov delovnih organizacij. Gradivo ne navaja primerov tistih statutarnih norm, -ki so po logiki neustrezne oziroma nezakonite, temveč zlasti rešitve, ki so še do nedavnega predstavljale osnovo številnih strokovnih dilem. Gradivo je izoblikovala komisija za samoupravljanje pri RS ZSS na osnovi stališč 8. plenarne seje RZ ZS Slovenije in stališč skupne seje predsedstva RS Slovenije in sekretariata CK ZK Slovenije I. Določila v zvezi z organizacijo samoupravnega dela v delovni organizaciji 1. Po uveljavilvr XV. amandmaja, so delovne organizacije avtonomne pri določanju svoje I organizacije upravljalskega dela. Ta avtonomija »aj omogoči prilagajanje in združevanje organi-taoijc poklicnega dela z organizacijo upravljal: skega dela. Zato bi bilo potrebno proučiti celot-"osi določil o organizaciji v delovni organizaciji i 1 naslednjih vidikov: a) Ali je po noveli temeljnega zakona o pod’ Kijih predlagana kakšna sprememba o statusu organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije; ali spremenjena določila o statusu organizacij združenega dela predstavljajo utrje-I vanjc samoupravnega položaja enot; če sc statut Poslužuje le nove terminologije z istim statusnim obeležen jem enot — z namenom utrjevati centralizirano upravljanje v podjetju— bi bilo potreb-J10 takšnim rešitvam odločno nasprotovati. Odlašanje z reševanjem teh vprašanj, češ da še ni I salo pogojev je nedopustno! Prav samoupravni Mehanizem je bil doslej in mora biti tudi v Prihodnje spodbuda za hitrejše doseganje teh : Pogojev. b) Ali je v statutu .upoštevan določen status organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije v »vertikalni« delitvi upravljalskih funkcij, oziroma ali je skladno s statusom organizacije združenega dela v določilih o samoupravljanju v enoti dano zagotovilo, da bodo delovni ljudje v organizaciji združenega dela samostojno odločali o zadevah, ki izhajajo iz statusa enote v delovni organizaciji, če ne, je takšnemu navideznemu utrjevanju organizacij združenega dela kot odločujočih samoupravnih objektov treba nasprotovati in delovne organizacije napotiti na ustreznejšo normativno ureditev. c) Ali so iz določil statuta razvidni napori za večjo učinkovitost upravljalskega dela! Ali je iz statutov srednje velikih in velikih delovnih organizacij razvidna težnja in pripravljenost za večjo specializacijo oziroma delitev tega dela. Če ne, bi bilo treba ugotoviti zadržke v delovni organizaciji, da odstopa od stališč družbeno političnih organizacij o nadaljnjem razvijanju sistema samoupravljanja v delovnih organizacijah. Pri tem imamo v mislih zlasti delitev kolektivnih in individualnih izvršilnih pristojnosti na več specializiranih kolektivnih in individualnih izvršilnih organov. Ne gre za zakonsko ali ustavno obveznost delovnih organizacij, temveč za priporočilo, ki so ga statutarne komisije občinskih skupščin dolžne ponoviti delovnim organizacijam. • 2. Oblike neposrednega samoupravnega odločanja so z uveljavitvijo načela o avtonomnem določanju organizacije upravljanja dobile tudi nekoliko spremenjen značaj. Zato bi bilo treba zlasti ugotoviti: a) Ali je zbor delovnega kolektiva opredeljen v statutu kot oblika neposrednega odločanja; če ni, ah to obliko nadomešča druga, ki v enaki meri ali še bolje zagotavlja vpliv članov delovnega kolektiva ali dela delovnega kolektiva na odločitve o vprašanjih, ki najbolj zadevajo interese članov. V kolikor statut opredeljuje zbor delovnega kolektiva, je potrebno proučiti, ali so pristojnosti zbora ustrezno določene in ali zbor kot oblika medsebojnega odločanja ni opredeljen le kot oblika medsebojnega informiranja in razpravljanja o posameznih vprašanjih. Takšnim normativnim rešitvam je treba odločno nasprotovali. b) Nesprejemljive so tudi rešitve, ki ukinjajo zbor delovnega kolektiva v organizaciji združenega dela, če taka organizacija nima niti 15 članov, in to obliko nadomeščajo s svetom enote, ki naj ima 2, 3 ali 5 članov. Takšne rešitve niso skladne s prizadevanji za večje utrjevanje neposrednega samoupravnega odločanja, temveč tudi v temeljnih samoupravnih skupnostih onemogočajo neposrednemu samoupravljavcu soodločanje o zadevah skupnega interesa. c) Referendum kot obliko neposrednega samoupravnega odločanja bi bilo potrebno utrjevati. Utrjevati referendum pomeni predvsem javno opredeljevati vsebino vprašanj, o katerih se naj odloča z referendumom, in utrjevati postopek za izvedbo referenduma. Priporočila statutarnih komisij pa naj bi poleg širše, vsebine ob- Iz obrata v Dobrepolju Prodaja na podlagi dopisovanja (Nadaljevanje s 3. strani) ?rav bi jim prošlo skladišče, si ga ima tu Iskra Commerce, vendar ker je tudi tej organizaciji le-to nujno potreb-bno, vse kaže, da bodo morali misliti na zgraditev ustrezne skladiščne barake. O številkah, ki bi še bolj uspehe obrata v Dobrepolju, danes namerno ne omenjamo, saj so le-te vidne iz rednih poročil, ki nam jih pošilja stalni sodelavec iz tovarne električnih aparatov o proizvodnih in poslovnih re-zeltatih te naše delovne organizacije. Za izdelke, ki jih tu proizvajajo, oz. montirajo, je na tržišču precejšnja konjuktu-st! kolektiva še obstajajo ne-ra in tako kljub prizadevno-katere obveznosti neizpolnjene. To vsekakor govori za na-dalnjo zaposlitev prej na ve, denega števila delavk, ki bi jih za delo usposobili kar v obratu samem. Prav bi bilo, če bi v obratu imeli tudi tehnično tehnologijo, saj bi ga nujno potrebovali pri tekočem delu, hkrati pa bi mu kazalo omogočiti, da bi v vsaj zasilnem laboratoriju v ■an"- -sei sanj Dopisujte | 1 y ISKRO! | lÜHlBHIUHEUIZimÜ obratu lahko opravljal določene laboratorijske meritve in zasledoval gibanje kvalitete izdelkov. To je bilo le nekaj skopih zapiskov iz razgovora z vodjo obrata. V kolikor se bodo kolektivu v prihodnosti izpolnile vse naštete želje in obljube, se bo prav gotovo šc vztrajneje in prizadevneje zagrizel v svoje delo in izpolnjevanje svojih proizvodnih obveznosti, tako za domači trg, kakor tudi za izvoz, kamor trenutno odhaja malone vsa količina izdelanih RB-2, saj jih le neznaten odstotek ostaja doma. -C- (Nadaljevanje s 5. strani) cer ne samo za potrošnike, ki jih prejemajo na domu, temveč tudi za druge oblike distribucije. Zahodnonemška vlada do skrajnosti podpira ppd, ker sodi, da je to edina oblika distribucije, ki lahko prepreči vsako »pregretje«. TODA TUDI POMANJKLJIVOSTI.., Optimizem, ki ga vzbujajo v privržencih ppd distribucije, zmanjšujejo nekatere pomanjkljivosti, ki učinkujejo zaviralno. Na primer dejstvo, da pri tem načinu kupovanja ni »otipavanja«. Tisto, česar ne vidimo, ne potipamo, ne zaznamo s sluhom ali celo z vonjem, ostane neznanka — navzlic vsem izboljšavam, ki jih predočtmo v katalogih. Prav tako ni treba prikrivati dejstva, da občutimo a priori določeno nezaupanje nasproti prodajalcu s katerim nismo v osebnem stiku. Veliko naših sodobnikov, pa ima še vedno predstavo o ppd svojevrstnega tipa. Namreč, ko nekdo, stanujoč v podstrešni sobici, prebije ves dan v izpisovanju naročilnic ter zbiranju opominov — da bi zatem izginil brez sledu! DOBAVNI ROK, VZDRŽEVANJE PO PRODAJI ki je v mnogočem odvisen od organizacije poštne in že- lezniške službe, je včasih tudi ena od ovir, ki ne gredo v prid ppd. Potencialni kupec pa se dostikrat obotavlja, da bi tako po ovinkih kupil artikle velike tehnične vrednosti, ker ne zaupa službam, ki imajo na skrbi vzdrževanje artikla po izvršenem nakupu, Tudi način plačanja, ki je zvezan z določeno administrativno proceduro, vzbuja včasih rezerviranost klientov. Plačanje v gotovini vsebuje tudi ustrezno dozo medsebojnega zaupanja in skrajšuje postopek: če pa mora stranka po naročeno blago na pošto in pri tem opravljati fon malnosti v zvezi s plačilom poštnine, se rado pripeti, da usahnejo prednosti prodaje prek dopisovanja. PPD NA POHODU Navzlic nekaterim oviram, ki utegnejo v določenem momentu ovirati prodajo prek katalogov in drugih vrst dopisovanja s strankami, so njene prednosti le tolikšne, da pomenijo pomembno postavko v poslovanju trgovske organizacije. V obdobju pre-orientacije na tržni koncept pomeni ppd eno od meril, s katerimi presojamo dejansko stopnjo pripravljenosti slediti zahtevam sodobne trgovine * konkretnih razmerah. M Tekoči trak za releje RB-2 in RB-4 v Dobrepolju .iiuiiiimMiiuiiimiHiiiiiuiiiiiimii!i veznega referenduma delovnim organizacijam priporočila tudi uvajanje neobveznega referenduma, ki se ga lahko posluži delavski svet takrat, ko meni, da vprašanje, ki terja odločitev, izjemno zadeva interese celotnega delovnega kolektiva. 3. Skladno z določili XV. ustavnega amandmaja se delovni kolektivi samostojno opredeljujejo tudi do vprašanj, ki zadevajo ustanovitev in delovanje delavskega sveta. Ustavno dotočilo ga postavlja na vrh samoupravne zgradbe v delovni organizaciji. Ta ustavni namen pa mora biti uveljavljen v statutu delovne organizacije. Zato niso dopustne rešitve 'nekaterih, ki si prizadevajo zmanjševati oziroma omejevati značaj tega organa, kot npr.: a) Nesprejemljiva so hotenja prenašanja v ustavi določenih temeljnih pristojnosti delavskega sveta v pristojnost kolektivnih izvršilnih organov; b) Omejevanje značaja delavskega sveta kot najvišjega organa upravljanja vidimo tudi v predlogih, da naj bi statutarno pooblastili določen kolektivni izvršilni organ, da dokončno odloča o ugovorih in pritožbah na sklepe individualnih in kolektivnih izvršilnih organov. Takšne rešitve niso v skladu z določili ustave, saj ni mogoče določiti kot pristojnost kolektivnega izvršilnega organa npr. tolmačenje določil statuta in drugih splošnih aktov, ko ima istočasno le delavski svet pooblastilo da odloča o sprejemu teh aktov. Izjeme dopušča le novela temeljnega zakona o delovnih razmerjih glede določanja organov, ki dokončno odločajo (na drugi stopnji) o zadevah v zvezi z izrekanjem ukrepov kršilcev delovnih dolžnosti (v tem primeru bi lahko bil za dokončni sklep pristojen za to področje specializiran kolektivni izvršilni organ). c) Odločno je treba zavrniti predloge, po katerih naj bi bili delavski sveti delegatsko sestavljena telesa V enotno organiziranih delovnih organizacijah delavski sveti kot najvišji organi upravljanja v delovnih organizacijah ne morejo biti delegatsko sestavljeni (zato je potrebno, da vsak član delovnega kolektiva voli vse člane delavskega sveta), saj njihova narava dela in sprejete odločitve ne terjajo uveljavljanja nekih parcialnih interesov znotraj delovne organizacije, temveč uveljavljanje enotnega in celovitega interesa glede dela in razvoja delovne organizacije kot celote. Takšen volilni mehanizem je bil v preteklosti značilen za prakso marsikatere delovne organizacije, toda pokazal se je kot neustrezen in škodljiv. S tem sistemom smo v delavne organizacije praktično vnašali skupščinski sistem — princip delegatskega sistema. d) Skrbno bi bilo treba proučiti tudi določila, ki opredeljujejo kriterije, po katerih se določa število kandidatov za člane delavskega sveta v posamezni notranji organizacijski enoti. Statut mora jasno opredeliti cilje, ki jih bo delovni kolektiv zasledoval ob sestavljanju kandidatne liste za posamezne organe upravljanja delovne organizacije. Kot edini kriterij smo doslej v praksi poznali število članov posamezne organizacijske enote, po katerem se je določalo število kandidatov. V marsikateri delovni organizaciji, ki je v svoji notranji strukturi heterogena (v katerih določene organizacijske enote zaradi večje kvalitete vloženega dela in ne zaradi drugih razlogov ustvarjajo v primerjavi z drugimi organizacijskimi enotami večj: dohodek), pa bi bilo potrebno poleg tega kriterija uveljaviti tudi kriterij višine ustvarjenega dohodka v organizacijah združenega dela znotraj delovne organizacije. e) Nikakor ne bi smeli dovoliti, da določila statuta uveljavijo zmanjšanje .števila članov delavskega sveta. Za sprejemanje najpomembnejših odločitev je namreč tudi številčnost v sestavi organa porok za celovito uveljavljanje samoupravnih interesov v delovnem kolektivu. f) Odtočno je treba zavrniti normativne rešitve, ki zadevajo vključevanje predstavnikov drugih delovnih organizacij ali predstavnikov druž- beno političnih organizacij v organe upravljanja bodisi na temelju vloženega dohodka ene delovne organizacije v osnovna ali obratna sredstva druge delovne organizacije ali na kakšni drugi osnovi. g) V nekaterih delovnih organizacijah se glede trajanja mandata članov delavskega sveta pripravljajo rešitve; ki odstopajo od sprejetih družbeno političnih stališč v zvezi z urejanjem tega vprašanja. Komisije bi morale delovnim organizacijam priporočiti, da je najustreznejša mandatna doba za delavski svet največ do štirih let ali pa da ostanejo določila o mandatni dobi nespremenjena, kakor to posamezni politični delavci priporočajo. 4. Kolektivni izvršilni organi po ustavni opredelitvi določajo politiko Izvrševanja v upravljanju delovne organizacije. Zaradi različnih predlogov, ki se porajajo v normativnih rešitvah delovnih organizacij pri opredeljevanju kolektivnih izvršilnh organov, je treba opozoriti zlasti na naslednje: a) Skladno s sklepi organov družbeno političnih organizacij v naši republiki se bodo številne delovne organizacije odločile za oblikovanje večjih kolektivnih izvršilnih organov. V tem primeru ne more nastopiti med njimi neko statusno razlikovanje (podrejenost enih organov drugim organom), temveč so vsi ti organi med seboj statusno izenačeni (to pomeni, da so vsi za opravljanje svojih izvršilnih funkcij odgovorni le delavskemu svetu). b) Nesprejemljivi in protiustavni so predlogi, po katerih bi naj v kolektivne izvršilne organe imenovali posameznike po položaju (1. odst. XV. ustavnega amandmaja določa, da kolektivne organe voli delavski svet), ali voli po izključni predlagateljski pravici direktorja (mandatarja) — (glej 34. člen ustave SFRJ. ki jamči vsem občanom, da določajo kandidate za volitve v organe upravljanja), kot tudi predlogom, po kate- Občni zbor strelcev v »Elektromehanski« Iskra, podeželje in mladi Strelska družina »Iskra« je % občnim zborom v četrtek, 12. 2. 1970 zaključila eno najuspešnejših tekmovalnih sezon. Leto 1969 je prineslo tekmovalcem toliko priznanj in trofej kot le redkokatero v preteklih dvanajstih letih obstoja. Zato ni čudno, če je predsednik družine Rajko Rozman s ponosom naštel nekaj posameznikov in tiste ekipe, ki so se s tekmovanj vmiie z medaljami, pokali in diplomami. Najuspešnejše je bilo za naše tekmovalce prav gotovo republiško prvenstvo. Dvakrat je stopil na zmagovalno stopnico mladinec in predsednik družine Rajko Rozman iz odd. za konstrukcijo orodja in sprejel iz rok tehničnega sekretarja strelske zveze Slovenije zlati medalji za zmagi v streljanju z MK puško. Pozneje se mu je pridružil še Branko Lozar z dvema bronastima odličjema. Dopolnil ju je član Božo Malovrh z »zlatom«, ki ga je dobil za hitro streljanje z vojaško puško. Poleg teh petih medalj so ekipe prinesle s tekmovanj še štiri pokale za osvojena prva mesta na prijateljskih srečanjih ekip s področja Slovenije. Posebno dragocena pa jim je bila nagrada 30.000 S din za osvojeno 2. mesto na republiškem prvenstvu ob zaključku tekmovanj po ligaškem sistemu. Za vse te uspehe je predsednik občinske strelske zveze Kranj tov. Laknar izročil predsedniku družine pohvalo za zasluge pri razvoju strelstva, priznanja pa so sprejeli nekateri najboljši strelci. Vsem tekmovalcem je bilo odlikovanih z značko odličnega strelca, sedem članov pa je dobilo naziv dobrega strelca. Razveseljivo je, da je značke dobilo največ mladih članov družine. Predsednik ob naštevanju teh uspehov ni pozabil omeniti, da .je za vse to treba izreči iskreno zahvalo upravi tovarne in športni komisiji pri sindikalni podružnici, ki sta z denarno podporo omogočili uspešno delo. Zagotovil je, da se bodo tekmovalci še vnaprej trudili za doseganje boljših rezultatov in tako opravičili zaupanje, ki so si ga pridobili v tovarni in pri njenem vodstvu. Tudi ostala poročila so pokazala, da je družina poslovala tako, kot so želeli njeni člani. Zato so enoglasno sprejeli predlog za razrešnico lanskega odbora in izvolili odbor, ki naj bi letos nadaljeval z uresničevanjem sprejetih sklepov. Zaradi izredne prizadevnosti so za predsednika ponovno izvolili tov. Rozmana, odboru pa so naložili precej nalog. Skušali bodo organizirati čimveč prijateljskih srečanj z ekipami drugih strelskih družin, da se bodo dobro pripravili na občinska republiška in celo na državna prvenstva. Za dobro opravljanje vaj pa morajo še marsikaj dokupiti. Mogoče ne bi bilo napak, če bi jim v tovarni pomagali pri nabavi oblačil z Iskrinim znakom ali napisom. Tako bi na tekmovanjih še bolj odkrito zastopali »Elektromehansko«, predvsem pa »ISKRO«, po kateri se družina tudi imenuje. Novemu odboru želimo vsaj* tako uspešno tekmovalno sezono, kot je bila lanska, predvsem pa razumevanja pristojnih organov v tovarni za reševanje morebitnih težav. — B — (Nadaljevanje s 5. strani) noviti. Tudi ob ponovitvi so imeli polno dvorano. V okviru našega aktiva deluje družina Počitniške zveze. Za enkrat je ta družina PZ proglašena za najboljšo v občini Novo mesto. Tudi na drugih področjih nismo sedeli križem rok. Imeli smo tudi delovne akcije. Pomagali smo osnovni šoli pri ureditvi športnih igrišč, ZB smo priskočili na pomoč in pomagali urediti poti in okolje spomenika na Cviblju itd. V nadaljnjem delu nam je prvi cilj, da si uredimo, pro- Šolski center ISKRA Uspel smučarski tečaj Tudi letos nam je šola omogočila enotedenski smučarski tečaj na Kofcah nad Tržičem. Sredstva za oskrbo smo zaslužili z izdelovanjem »krokodilčkov«. Vsak je delal 30 ur. Zanimanje za smučanje je bilo veliko, saj se je tečaja udeležilo 32 dijakov — »tehnikov« v prvi izmeni in 41 učencev poklicne šole v drugem tednu počitnic. Smučarji smo se razdelili v dve skupini — začetno in nadaljevalno. Tečaje sta vodila mojster Stražnik in profesor telesne vzgoje tov. Zupan. Tudi za zabavo smo poskrbeli. Omeniti velja »klosolov«, in »kofški krst« katerega so prestali vsi, ki so prvič »zavzeli« 1505 m visoke Kofce. Z izredno okusno pripravljeno domačo hrano, kakor tudi z vso oskrbo smo bili vsi zelo. zadovoljni. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno: torej imeli smo vse pogoje za dobro počutje. Ob koncu lahko samo ugotovimo, da je tečaj v celoti uspel. Hujših poškodb ni bilo; obogateni z novim smučarskim znanjem smo se vrnili domov. Enotna misel nas vseh je bila: »Na Kofce še pridemol« Franci Ziherl Šolski center 2 e štor oziroma mladinski Sluh* Same prostore smo dobili od društva Ljudske tehnike, za opremo bomo pa sami morali poskrbeti. Za enkrat pričakuj jemo največjo pomoč odi Iskre in sindikata, kot tudi ; od dragih družbeno-političnih organizacij v Žužemberku. Mladinski klub pa resnično potrebujemo, saj v zadnjih' 1 dveh letih ni bilo večjega plesa v Žužemberku in to samo zaradi tega, ker ni primernega prostora za mlade. Takih in podobnih prob]©-mov je še in še. Rešujenfisj jih sproti in na način, katlw ri je za nas najboljši. Pri'! vsem delu pa vedno iščemo nasvete in pomoč pri ostalih družbeno-pol: ličnih organiza-cijan v Žužemberku. Smo pa mišljenja, da smo mladi na podeželju vsekakor premalo deležni pozornosti in razumevanja, kot so ga mladi v mestu. Mladinska konferenca Iskra Žužemberk DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj. S-- ska .ok:-Tel 22-221 n- iiiiiiiiiimiiiiiiiimtitiiiii imHiHi»iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iimiiiiiMii(iiiiiiiminiiiiiiiiiMiiiii!iriiii!ii!HNiMiiii(uimmiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiir..i!MiriiiiiiiiiiiH rih je možno za člane kolektivnih izvršilnih organov uveljaviti omejeno pasivno volilno pravico (glej 33. člen ustave SFRJ). Pretekle pridobitve naše samoupravne demokracije morajo ostati neokrnjene pri oblikovanju kolektivnih izvršilnih organov v statutih delovnih organizacij. c) Pri oblikovanju kolektivnih izvršilnih organov je potrebno poudariti, da se naj ti organi oblikujejo po delovnem — funkcionalnem načelu (prodaja, proizvodnja, nabava, varstvo pri delu ipd.) in ne po organizacijskem načelu. Pristop k oblikovanju teh organov po organizacijskem načelu bi krepil hierarhične odnose, ohranjal bi nasprotja med intelektualnim in fizičnim delom in povzročal številne druge škodljive posledice. S. Med drugim je iz ustavnega amandmaja XV mogoče povzeti tudi načelo, da povezovanje osebnega poklicnega dela v samoupravno organizacijo združenega dela uveljavlja nov temeljni odnos, v katerem postane združeno delo tudi upravljavsko delo, združeni proizvajalci pa samoupravljavci. Ustava ne določa več, kdo je individualni organ, in s tem dopušča možnost, da se v delovni organizaciji ustanovi in izvoli tudi več individualnih izvršilnih organov. Predloge, da se v delovni organizaciji ustanovi več individualnih izvršilnih organov, je treba podpreti, saj vidimo v tej obliki dejansko združevanje poklicnega in upravljalskega dela, začetek razreševanja problemov v zvezi z razlikami med intelektualnim in fizičnim delom, zlasti pa možnost, da razrešimo vprašanje osebne odgovornosti najodgovornejših posameznikov v delovni organ-zaciji. V zvezi z opredeljevanjem individualnih izvršilnih organov v statutih delovnih organizacij pa opozarjamo na naslednje: a) Funkcija individualnega izvršilnega organa sc nujno navezuje na določeno delovno mesto (tako kot se ta funkcija navezuje na delovno mesto direktorja). Za dela na tem delovnem mestu in za opravljanje funkcije -mora torej po- sameznik poleg pogoja zaupnice (izražene z izvolitvijo) izpolnjevati tudi pogoje za zasedbo določenega delovnega mesta. V zvezi z opredeljevanjem pogojev za zasedbo takih delovnih mest se bomo morali odločno zavzemati, da bodo posebni pogoji resničen odsev trenutnih in bodočih zahtev za delo na teh delovnih mestih. Doseči je treba, da se določila z alternativnimi pogoji spremene v določila z dokončno določenimi pogoji. (Ta opredelitev naj bi veljala tako za direktorja kot tudi za druge individualne izvršilne organe). b) Nekateri menijo, da ustavni amandma v celoti razveljavlja reelekcijski postopek za ponovno izvolitev direktorja. Normativnim rešitvam, ki bi na tak način opredeljevale vprašanje reelekcije, je treba nasprotovati. Direktor delovne organizacije je lahko po določilih 74. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja ponovno izvoljen le na podlagi javnega razpisa. Pri določanju postopka za reelekcijo drugih individualnih izvršilnih organov (ki niso na delovnem mestu direktorja delovne organizacije) pa je delovna organizacija avtonomna. Podpreti bi bilo potrebno tiste rešitve, po katerih se reelekcijski postopek prične z oceno preteklega dela in uspešnosti opravljanja samoupravne funkcije. Le v primera, da je ta ocena (z glasovanjem) slaba, se reelekcijski postopek nadaljuje z javnim razpisom. . . . 0 . c) Kljub ukinitvi paritetne sestave razpisne komisije ni možno zanikati potrebe po širšem družbenem vplivu tako na izbiro kandidatov za individualne izvršilne organe kot pri razreševanju dragih vprašanj. Tak vpliv pa se naj odslej odraža v argumentirani razpravi z delovnim kolektivom, v kateri naj predstavniki občinske skupščine delovnemu kolektivu pojasnijo tisto, kar mu je bilo namenoma zamolčano. V mislih imamo tista določila statutov, ki omogočajo, da se sej organov upravljanja in zbora deiovnia ljudi lahko v primeru potrebe udeležujejo tudi predstavniki družbeno politične skupnosti. Taka določila v predlogih za spremembo statutov bi bilo koristno priporočiti tudi dragim delovnim organizacijam. d) V statutih so večkrat določila, ki omogočajo »skrivanje« individualno odgovornih delavcev za sklepi kolektivnih organov upravljanja« Takšnim določilom bi. bilo potrebno nasprotovati in terjati, da statuti jasno opredele individualno odgovornost posameznikov, zlasti pa tistih posameznikov, ki poleg dela na svojem delovnem mestu opravljajo tudi funkcijo individualnega izvršilnega organa. Pri tem moramo vztrajati na načelu, da tisti, ki ni sposoben upravljati, tudi nima delovnih sposobnosti za delo na delovnem mestu. e) Individualni izvršilni organi morajo biti v enakopravnem položaju med sabo in s kolektivnimi izvršilnimi organi. Kolektivnemu izvršilnemu organu so lahko samo funkcionalno podrejeni (brez organizacijskega nad al! podrejanja), ne pa tudi formalno organizacijsko. Pri tem je treba delovne kolektive opozoriti na nujnost funkcionalne povezanosti zlasti kolektivnih in individualnih izvršilnih organov. Individualni izvršilni organi so statusno med seboj izenačeni in odgovorni le delavskemu svetu. Od tega načela lahko odstopimo le v primera direktorja delovne organizacije, ki je po določilih zakona osebno odgovoren za zakonitost poslovanja in za zastopanje delovne organizacije in so mu v tem smislu podrejeni dragi individualni izvršilni organi. V nasprotju z določili amandmaja so tiste rešitve, ki težijo za uveljavitvijo odgovornosti individualnih izvršilnih organov za odločitve s področja njihove individualne pristojnosti do nekega kolektivnega izvršilnega ‘organa (najpogosteje poslovnega odbora). ELEKTROMEHANSKA KRANJ — Dr. Milan Cepuder pri preventivnem cepljenju proti gripi ob asistenci ind. med. sestre Anice Tepina. Preventivno cepljenje proti gripi v »Elektromehanski« Cepljenje proti gripi — preventiva pred morebitnim spomladanskim gripoznim obolenjem — je bilo vodilo vodstva kranjske tovarne, ker •ih je jesenska gripa preseneča (943 obolenj!). Tudi lansko pomlad je bilo izvedeno zadevno cepljenje. Po mnenju dr. Milana Cepudra, je cep-ienje koristno za poedinca, kot tudi za podjetje, saj praksa kaže, da so bili tisti, ki so bibftepljeni proti gripi, bolj odporni, zbolelo pa je precej oseb, ki niso bile cep- ljene. Od cepljenih jih je zbolelo le malo, pa še ti so imeli le lažja obolenja, dočim so se pri mnogih, ki niso bili cepljeni, pojavile hude pljučnice oz. težje komplikacije. Na predlog obratne ambulante je vodstvo kranjske tovarne sprejelo sklep o preventivnem cepljenju proti tkzv. »pomladanski« gripi, ki se je lani pojavila v marcu. Cepitev je bila izvršena z »mrtvim« cepivom (vsebuje virus influence A2 in BI). Cepivo je bilo dano s pištolo. brez bolečin in je brez reakcij. Cepljeno je bilo 1900 oseb oz skoraj še enkrat več kot lani. 'Ker je potrebno dvakratno cepljenje, bodo to preventivno akcijo v kratkem ponovili. Zanimivo je, da tovarna v Kranju vodi zadevno kartoteko, ki bo po temeljiti strokovni analizi dala jasno sliko, kakšne so koristi tako za posameznika, kot tudi. za podjetje. Vsekakor pa je lansko cepljenje že pokazalo pozitivne rezultate. II. »Olimpiada« kranjskih V soboto 14. feb. 1970 je DE strojne orodjarne obrat II Elcktromehanikč Kranj organiziral II. »olimpijske« igre v veleslalomu na Krvavcu. Na zelo dobri progi, ki jo je postavil smučarski učitelj tov. Jože Blažič so za dobro voljo, varnost in red skrbeli tovarišica Vanja (zastopnica GRS), tov. Vinko in Slavko, ki sta bila obenem tudi izredno stroga sodnika pri vra-ticah. Proga je potekala izpod samega doma na Krvavcu, vse do koče v Gospincu. škoda, da je tekmovalce motila izredno gosta megla, a kljub temu so bili doseženi odlični rezultati. 1. mesto je osvojil tov. Simon Klemenčič (2.24) in si prislužil zlato kolajno. 2. mesto in srebrno kolajno si je prismučal tov. Vinko Fajfar (2.40). 3. mesto in bronasto kolajno pa je dobil tov. Ivan Kaluža (2.47). 4. je bil tov. Ocepek Edo (2.55) 5. mesto je prislužil Weithauser Vinko (3.20) zanj je vozil sin Ljubo. 6. je bil Brezar Franc (3.36). 7. Pičulin Marjan. (4.14). 8. Grašič Franc (4.55). Nekaj tekmovalcev je bilo tudi diskvalificiranih ali so odstopili. Organizacija je bila odlična; gledalcev veliko. Zaželeno bi bilo, da bi se naslednje leto organizirale »Vseorodjarske olimpijske igre« in ne več samo za obrat orodjarjev II. To bo možno izvesti, imamo dosti sposobnega dra in če bo priskočil na po moč obratni ali tovarni.il: sindikat. Zanimivo in posneman) vredno je dejstvo, da ni bi: treba za omenjeno teku: nobenih dotacij sindikata m tovarne, kajti vsak tekmi)»! lec je pri vpisu plačal ¡»j 2.000 S din, kar je zadosti» lo za organizacijo tekmo» nja, prevoz z žičnico in »kaj ljico« za dobro voljo. : Franc Šenk ZAHVALA ob bridki izgubi moje doba mame FRANČIŠKE BREZAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz razvoja obran stikal in oddelka za vzdra vanje za izrečeno sožalje poklonjen venec in denarni pomoč. Hčer ka Vika Koža ISKRA — glasilo delov» ga kolektiva Iskra, industrij! za elektromehaniko, teleks munikacije, elektroniko it avtomatiko — Urejuje uredili ški odbor — Glavni urednik Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izht ja tedensko — Rokopisov K vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj .......................................................................................................................................................................................................................................milili.....im 1) Pri delitvi individuanlih izvršilnih pristojnosti he gre le za delitev pravic glede sprejemanja odločitev, temveč prav tako in predvsem za podrobno določanje individualnih odgovornosti Posameznika. Individualni izvršilni organi so organi upravljanja, katerih pravice in dolžnosti morajo biti določene v statutu. S tem v zvezi bi bilo koristno proučiti določila, v katerih so opredeljeni razlogi za predčasen odpoklic individualnih izvršilnih organov, ki jih po uveljavitvi amandmaja XV določijo delovne organizacije v svojih statutih. g) Nikakor ni mogoče pristati na normativne rešitve, po katerih bi naj mandat individualnega izvršilnega organa (direktorja) trajal »do njegove upokojitve«, »do izpraznitve delovnega mesta« itd. Te rešitve so protiustavne., saj amandma terja, da delovna organizacija določi čas, za Katerega se volijo izvršilni organi. Pri tem menimo, da so le redke tiste delovne organizacije, v katerih bi bilo smotrno dosedanje štiriletno i landatno obdobje spremeniti oziroma podaljšati. II. DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV Statuti delovnih organizacij konkretizirajo osnovna določila temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka (32/68). S tem v zvezi opozarjamo zlasti na naslednje: a) Ali se lahko upravni odbor ali delavski svet mimo nenapisanih statutarnih določil — in po kakšnih kriterijih — odloči za višjo stopnjo amortizacije? Menimo, da mora statut delovne organizacije v skladu z razvojnim programom določiti vsaj politiko pospešene amortizacije, če že ne določi kriterijev za opredeljevanje višjih amortizacijskih stopenj, kot so obvezne. V nasprotnem primeru namreč mimo statutarnih določil prejudiciramo delitev dohodka, zmanj: šamo njegov obseg za delitev po splošnih aktih delovne organizacije, v Lun pa vsaj formalno tudi pravico delavcev, da odločajo o vseh sredstvih za razširitev materialne osnove dela. b) Petnajsti člen istega zakona predpisuje, da samostojna organizacija združenega dela določa v splošnem aktu osnove in merila za razporejanje doseženega dohodka na sredstva za razširitev materialne osnove dela (vključno rezervni sklad) in na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi. Kvaliteta osnov in meril za razporejanje bi zaslužila posebno obravnavo. Marsikje je ostalo določanje sredstev za osebne dohodke zgolj v odvisnosti od planiranega celotnega dohodka (ne dohodka). Ker pa se morajo pri določanju politike in meril za delitev dohodka delovni ljudje ravnati tudi po sprejetih samoupravnih sporazumih in odgovorih (čl. 5 TZUDD), lahko pričakujemo premik v kvaliteti meril ravno v uveljavljanju samoupravnih in družbenih sporazumov. c) V zvezi z delitvijo dohodka na sklade delovnih organizacij (poslovni, rezervni, skupne porabe) veija opozoriti, da večina delovnih organizacij ni izvedla ustreznih sprememb iz 9., 10. in 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih delovnih organizacij (Ur. list SFRJ 48/68), ki veljajo od 1. januarja letošnjega leta. Obveznost izločanja dela dohodka sicer ostane še naprej, vendar ne več po zakonskih določilih (2% obratnih sredstev), tem. več po statutarnih. Odslej delovne organizacije v statutih samostojno odrejajo višino izločanja v rezervni sklad, namen teh sredstev kot tildi pogoje za koriščenje teh sredstev. S tem tudi odpade dosedanja delitev na obvezni in neobvezni del rezervnega sklada. III. INFORMIRANJE Nesporno je, da današnia stopnja obveščenosti poleg izpolnjenih drug:h pogojev omogoča večje in učinkovita sodelovanje posameznika pri izpolnjevanju svojih pravic in dolžnosti v okvini samoupravnega sistema. Kljub temu pa so ib področju informiranja v delovnih organizacija! oziroma v njihovih splošnih aktih števiinc vrzi li, ki bi jih bilo koristno odpraviti ob spremeni bah statuta. - a) Nesprejemljivo je, da v nekaterih delovnik organizacijah še vedno niso zapisane pravice in dolžnosti obveščanja, oziroma da niso normirali, kdo, kdaj, o čem in po kakšni poti obvešča posamezne člane ali celotni kolektiv. b) Dolžnost skrbeti za obveščanje sc po cloJo-čilih statutov daje v pristojnost zelo različni) organov in služb. Za organiziranje, izvajanj: in razvijanje sistema celotnega obveščanja > delovni organizaciji mora skrbeti najvišji organ upravljanja, ki mora določiti politiko na področju obveščanja, ki se izraža v normativnih določilih v statutu in v drugih splošnih aktih. V delovnih organizacijah, ki imajo več kot 300 zaposlenih, bo primerno, da za izvajanje določen: splošne politike obveščanja skrbi in odgovarjal posebna komisija ali odbor za informacije. Tari kolektivni izvršilni organ samostojno odloča »j uresničuje naloge v okviru samoupravne delitve dela. c) Statuti zelo raznoliko opredeljujejo odga-vornost organa za informiranje. Odgovornost zJ informiranje je lahko vezana le na delavski svd kot najvišji organ upravljanja oziroma na svet organizacije združenega dela. Neustrezne so rešitve, da odgovorni urednik, denimo tovarniškegl glasila, odgovarja direktorju ali šefu splo*1* službe v delovni organizaciji za resničnost, u ustreznost vsebine informacij. d) Pri oblikovanju določil, ki naj bi jih statuti vsebovali o obveščanju članov kolektiva, j* ■ nujno potrebno priporočiti, da te norme podroe j no opredeljujejo pravice in dolžnosti, hkrati f“ tudi ukrepe proti tistemu, ki ne bo izpolnjcva1: dogovorjenih norm v zvezi z obveščanjem.