UMINIA Časopis družbe Talum d, d, Kidričevo 11 NOVEMBER 2012 KNJIŽNICA IVANA POTRČA Prešernova ulica 33 2250 PTUJ Talum smo mi vsi str. 4 gjgl; Čestitke za 58 let Taluma str 4 Praznični november str. 5 Na obisku pri Akrapoviču str 5 Vrednote - razumeti jih, vanje verjeti, po njih živeti str 7 Letošnji dobitniki zlatih metuljev str s Ob našem prazniku str 9 Sam raje varim aluminij - intervju str. 10 Letošnji prejemniki jubilejnih listin str. 12 »Bodite v cvetju« - reportaža str 18-19 . : »Brez nas ni Taluma, Talum smo mi vsi« Iz vsebine 4 Talum smo mi vsi Čestitke za 58 let Taluma 5 Praznični november Na obisku pri Akrapoviču 6 Zunanja presoja sistemov ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu Izmenjava znanja 7 Vrednote - razumeti jih, vanje verjeti, po njih živeti 8 Letošnji dobitniki zlatih metuljev 9 Ob našem prazniku 10 Sam raje varim aluminij 12 Letošnji prejemniki jubilejnih listin 13 13. Študentska arena izobraževala, zabavala, spodbujala predvsem pa povezovala! Talum na Facebooku 14 Imamo se zumbastično! 15 Veseli december v občini Kidričevo 16 Fotografije meseca 17 Kaj me briga, kdo sem, pomembno je, da vem, kdo je on 18-19 »Bodite v cvetju« - reportaža 20 Obisk Akrapovičevih strokovnjakov v Talumu - fotoreportaža 21 Z zanimanjem smo si ogledali proizvodnjo 6. Talumovo popotovanje od Litije do Čateža Naslovnica: Anton Potočnik, dobitnik priznanja zlati metulj Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: darko.ferlinc@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Uredniški odbor: Darko Ferlinc, glavni urednik, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih in Aleksandra Jelušič, članice, ter Srdan Mohorič, član. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak, oblikovanje: Darko Ferlinc, avtor naslovnice: Srdan Mohorič. Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor, tisk: Bezjak tisk, Maribor. UVODNIK Imeti rad »fabriko« DARKO FERLINC GLAVNI UREDNIK Ne bi rad preveč razpravljal o tem, kako je treba imeti rad tako »fabriko«, kot je Talum. Čeprav se vse družbe trudijo, da bi jim bili njihovi zaposleni čim bolj predani, da bi bili nad njimi navdušeni in jim čim bolj pripadali, je to stvar vsakega posameznika, ki ga v mnogih primerih predanost, navdušenost in pripadnost sploh ne dosežejo. In zdi se zelo korektno, da posameznik pač kar se da dobro opravlja svoje delo, dobi za to plačilo in kaj dosti ne razmišlja o ljubezni do »fabrike«. Ko opravi svoje osem- ali večurno delo, gre domov, in če se le da, do naslednjega dne o njem ne razmišlja več. Ne bi natolceval o tem, koliko je takih, so pa in včasih jim lahko celo zavidamo. Odnos do »fabrike« je seveda odvisen od obeh, delavca in »fabrike«. Mnogim se zdi, da so premalo plačani, da dajejo več kot dobijo. In težko seveda rečem, kakšen je odnos med zadovoljnimi in nezadovoljneži. Med nami so eni in drugi. Sam sem prepričan, da so za dobro delo v vsakem okolju predanost, pripadnost in navdušenost zelo potrebne. Čez slaba dva meseca bo natanko 40 let, odkar sem prišel v TGA. Nisem mislil ostati. Priti iz Maribora v Kidričevo takrat pač ni bil nek poseben dosežek. Dokler niso začela prihajati dejstva. Že pripravniška plača je bila višja kot na primer normalna v Tamu. Pa stanovanje, ki ga je bilo v Mariboru težko dobiti, v Kidričevem pa smo ga dobili že po slabih dveh letih. Sicer dokaj zanemarjeno, ampak ... In kar je najvažnejše, dobil sem prijatelje. Za »evik«. (Te besede nisem poznal, dokler nisem prišel v te kraje.) Na tem mestu sem začel razmišljati, ali bi napisal imena vseh, ki so mi prišli naproti v teh letih. Tistih seveda, ki so mi kaj pomenili. Pa sem se odločil, da ne. Ne bi rad koga pozabil. To so bili in so še sedaj ljudje, ki ti pomagajo živeti. Že prihod v službo je včasih krasen. Jutranji pozdrav, nasmeh in nekaj zafr-kantskih stavkov. Pa vonj po kavi. Služba pa niso samo pozdravi in nasmeški, da se razumemo. Tu bom nehal, ker postajam nostalgičen. Hotel pa sem povedati naslednje. »Fabrika« ni le okolje, kamor hodimo delat in služit denar za kar se da dobro preživetje. »Fabrika« smo ljudje (oguljena fraza) in zaradi njih jo je vredno imeti rad. Saj, radi imamo ljudi v njej, pa seveda tudi svoje delo. In sam vem, kakšna je bila »fabrika«, ko sem prišel. In vidim, kakšna je danes. In vem, kdo so bili ljudje, ki so jo v preteklosti spreminjali in ki jo spreminjajo tudi danes. Mnoge od njih imam iskreno rad. Rad imam tudi nekatere ljudi, ki jih ni bilo videti, ki so bili v ozadju, ampak so bili krasni, dobri in prijazni. Zato imam rad tudi »fabriko«. P. s. Toliko vsega se je zgodilo, da bi lahko napisal knjigo. In verjemite, »fabrika« pusti pečat. □ »Mnoge od njih imam iskreno rad. « UPRAVA Talum smo mi vsi Čestitke za 58 let Taluma MARKO DROBNIČ FOTO: SRDAN MOHORIČ DR. ZLATKO ČUŠ FOTO: SRDAN MOHORIČ Marko Drobnič, predsednik Uprave Dr. Zlatko Čuš, član Uprave Dragi talumovci, spet praznujemo, že 58 let. Urednik našega časopisa je v svojem uvodniku ob tem jubileju in svojih spominih na prehojeno pot z nostalgijo zapisal, da veliko let, preživetih v podjetju, pusti na zaposlenem pečat. Jaz ga bom dopolnil: za pečat niso merilo samo leta, ki jih nekdo preživi v podjetju, za pečat je merilo srce. Bodimo ponosni na Talumovo veličino in vse nas, ki ustvarjamo njegovo podobo. Brez slehernega izmed nas ne bi bil takšen, kot je. Zato iskrene čestitke vsem in hvala vsakemu izmed vas, ker ga pomagate sooblikovati. Brez nas ni Taluma, Talum smo mi vsi.D TGA ali kasneje Talum je imel v svoji 58-letni zgodovini dobra in manj dobra obdobja. Seveda ne moremo mimo trenutne gospodarske negotovosti v Evropi in v Sloveniji. Kaj pa, če delno lahko? Kako pa? Rešitev je seveda širjenje poslov na območja, na katerih gospodarstvo cveti. Ni naključje, da ta mesec pošiljamo prve dobave rondelle v Argentino. Ko slišimo za Brazilijo in Argentino, se najprej spomnimo na nogomet. Toda tam sta poleg nogometa tudi velika gospodarska rast in tržni potencial. Zadnja leta smo vložili ogromna sredstva in tehnološke napore v razvoj rondelic. Cilj je jasen: postati vodilni proizvajalec legiranih rondelic na svetu. Mogoče se sliši malo preveč ambiciozno. Če lahko v Talumu obratuje elektroliza z drugo najnižjo specifično porabo električne ener- gije na enoto, potem imamo dobre možnosti, da postanemo vodilni tudi pri rondelicah. Zavzetost, velika volja, iznajdljivost, vztrajnost in zdrava trma naših sodelavcev so pravi recept za dosego slehernega cilja. Oktobra 2010 smo v rondelicah prvič proizvedli več kot 2000 ton mesečno (2040 ton). Ta rekord je bil presežen točno po dveh letih z doseženimi 2310 tonami. Trdno verjamem, da bo tudi ta rekord še letos presežen. Oktobra je bilo 74 odstotkov vsega ozkega traku odlitega na liniji za ozki trak 2. Nič ni bilo doseženo z lahkoto. Lahko je samo odstopiti, odnehati, se predati. Vsem sodelavkam in sodelavcem čestitam ob tovarniškem prazniku in se vsem skupaj in vsakemu posebej zahvaljujem za prispevek k uspehu in razvoju skupine Talum. □ INOVATIVNOST Na obisku Praznični november pri Akrapoviču Tokrat smo že drugič letos za naše inovatorje organizirali ekskurzijo v podjetje Akrapovič pri Ivančni Gorici. To je blizu Muljave, kjer se je rodil naš znani pisatelj Josip Jurčič. Povabljeni so bili vsi predlagatelji (dveh ali več) inovativnih predlogov v letu 2012. MAG. FRANC VISENJAK FOTO: SRDAN MOHORIČ BORIS BLAŽEK FOTO: SRDAN MOHORIČ Mag. Franc Visenjak, član Uprave Mesec november je v Talumu prazničen. Navadili smo se nato, da ima praznik naša tovarna, mi pa z njo. Tako čutimo mi, ki smo še tukaj, in naši nekdanji sodelavci, ki še vedno rečejo: »Vidimo se na praznik drugo leto.« In tako delamo že celih 58 let. To je naša realnost, ki nas povezuje, in mislimo, da je tako tudi prav. Pri tem se ne oziramo na druge, ki so v krogu našega delovanja. Posebej ne na lastnike, ki nam ob prazniku ne izrekajo čestitk, saj nimajo te navade. Zato si vsaj mi med sabo priznajmo, da se trudimo z delom in potrpljenjem, da bi bilo naše poslovanje uspešno in dolgoročno. Zelo težko je izrekati priznanja in pohvale, saj se tudi pri tem lahko zgodijo krivice, ki se jih ne da popraviti. Toda včasih je pohvala več kot plačilo. Pohvala ali priznanje pove, da smo opazili, da je sodelavec naredil nekaj dobre- ga za nas vse, ne samo zaradi sebe. Pohvala tudi pove, da smo v okolju zaželeni, da nas okolje potrebuje. Odgovornost, da je pohvala ob pravem času in da je iskrena, je velika. Mnogim bi kot član uprave moral čestitati ob prazniku, vendar se zavedam te odgovornosti, zato si stisnite roke vi, ki se med sabo bolje poznate, in si priznajte, da imate zasluge za to, da je Talum še delujoče podjetje. Vsi skupaj pa naprej gojimo prepričanje, da bo tako še mnoga leta.D To podjetje smo si želeli ogledati zaradi izjemnih začetkov izpred dvajsetih let, zaradi specifičnosti pri razvoju in izdelkih. Izdelujejo namreč specialne izpušne sisteme, predvsem za športne motocikle in avtomobile za svetovno priznane proizvajalce teh vozil (Suzuki, Kawasaki, Honda, Jamaha, Alfa Romeo, BMW ...). Zanimiv je bil tudi začetek podjetja: Pred več kot dvajsetimi leti je ustanovitelj in sedanji lastnik Igor Akrapovič s prijateljem začel v domači garaži izdelovati in »frizirati« izpušne cevi za njuna motocikla. Imela sta željo, ideje in upanje... To se je do danes razvilo v svetovno priznano podjetje s 600 zaposlenimi. Inovativnost in nenehen razvoj sta pri njih prisotna že od začetkov, sedaj tudi kot strateška usmeritev vseh zaposlenih, tako da k ideji dodajo strokovnost in realizacijo. Izdelan imajo sistem inoviranja od zbiranja predlogov do nagrad, tako v proizvodnji kot v vseh spremljevalnih službah. Poslovanje obvladujejo v vseh fazah, od ideje in razvoja do prodaje, tako da jih tudi kriza ni kaj dosti presenetila. Kaj več si lahko o podjetju preberete na spletni strani www. akrapovic.com. Namen ekskurzije je bil, pokazati našim inovativnim sodelavcem, kaj vse lahko dosežemo s kreativnostjo, upanjem in trdno voljo, kar so že sami dokazali z inovativnimi predlogi. Po kosilu sta nas Brigita in Lilijana prijetno presenetili z malo drugačnim ogledom naše prestolnice. Z ladjico smo se namreč popeljali po reki Ljubljanici. Želimo si, da se nam s svojimi inovativnimi predlogi pridružite vsi zaposleni v skupini Talum, z novimi idejami in rešitvami na vseh področjih. Na eni izmed infotočk sem opazil napis: Delaj to, v kar verjameš, in verjemi v to, kar delaš! □ EKOLOŠKI OTOK Zunanja presoja sistemov ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu Enajst let je že, odkar smo v družbi Talum uvedli standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001 ter varnost in zdravje pri delu OHSAS 18001. Tako je 18. in 19. oktobra BVC (Bureau Veritas Certification) spet opravil kontrolno presojo obeh sistemov. Zunanja presoja sistema za ravnanje z okoljem ISO 14001 ter sistema za varnost in zdravje pri delu OHSAS 18001 namreč poteka enkrat letno, glavna presoja se izvede vsaka tri leta, vmes sta kontrolni presoji. DR. MARKO HOMŠAK IZTOK TRAFELA Tokrat sta oba sistema dva dni presojala po dva presojevalca. Presojevalci so pregledali obvladovanje in skladnost z zahtevami standarda, pri čemer so zapisali predloge za izboljšave obeh sistemov, kar je pomembno zato, ker bo drugo leto ponovno izvedena že četrta glavna presoja. Pred zunanjo presojo je bil septembra opravljen tudi vodstveni pregled obeh sistemov v družbah in določenih službah ter nekate- rih drugih podjetjih na lokaciji Taluma. V skladu z zahtevami obeh standardov so bila na vodstvenem pregledu pregledana naslednja obvezna področja sistemov: - realizacija programa za ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu št. 10/11 in obravnava osnov za okvirne in izvedbene cilje za program za leti 2011 in 2013; - neskladnosti in priporočila z notranjih presoj ter korektivni in preventivni ukrepi, njihova učinkovitost in ocena izpolnjevanja zakonskih zahtev; - informacije, ki so jih poslale zunanje zainteresirane stranke; - obvladovanje delovanja druž-be/službe na področju ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu s pregledom zapisov o izrednih in incidentnih dogodkih; - realizacija ukrepov s predhodnega vodstvenega pregleda; - druge morebitne spremenjene okoliščine in možne nadaljnje izboljšave. Na osnovi izvedenega vodstvenega pregleda in izvedene presoje BVC lahko podamo skupno oceno, da sistema za ravnanje z okoljem ter za varnost in zdravje pri delu delujeta v skladu z zastavljenimi cilji in programi ter ju lahko opredelimo kot učinkovita. □ Izmenjava znanja Pri projektu čezmejnega sodelovanja je v ponedeljek in torek, 12. in 13. novembra, potekala odprta delavnica z naslovom »Knowledge and Innovation Management - learning from the best« (Obvladovanje znanja in inovacij-učenje od najboljših). Delavnica je potekala v Termah Zreče, organiziral pa jo je vodilni partner pri projektu Fachhochschulstudiengange Burgenland Ges.m.b.H. S uh; AT EVROPSKO ’ TERITORIALNO r SODELOVANJE EUROPÄISCHE TERRITORIALE ZUSAMMENARBEIT Naložba v vašo prihodnost Operaio dei» financira Evropska imp Evropski skiad za rp^onaln razvoi jfift REPUBLIKA SLOVENIJA ^ MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Investition in Ihre Zukunft Operatcn tNfšiaRZien von der Europaisđien Union Europäischer Fonds ftr regionale Entwiddung VESNA MASTEN FOTO: SRDAN MOHORIČ Izmenjava znanja med podjetji ter razvojno-raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami je tokrat potekala na področju inovacij, s katerimi se trenutno ukvarjamo vsa podjetja, vključena v projekt. Povabljeni govorniki na delavnici so bili: Gerhard Plasonig, ki je govoril o inovacijah v svetovno znanih podjetjih, o inovacijah v podjetju Titus Lama iz Dekanov (podjetje Titus ima sicer sedež v Veliki Britaniji) nam je pripovedoval upokojeni član uprave Peter Cove, na koncu pa smo v prijetnem ambientu gradu Štaten- berg lahko poslušali, kako mojster violine in slovenski ambasador za kulturo Miha Pogačnik kreativnost in inovativnost zrcali v glasbi. Ljoba Jenče, umetnica, pevka, pripovedovalka zgodb in zbirateljica ustnega izročila, je za konec skupino navdušila s spomini na otroštvo. V torek je bila delavnica resnično delovna, saj smo v skupinah obravnavali dva od treh pilotov projekta in pogledali, koliko smo doslej naredili, saj smo projekt privedli že v drugo polovico. Naši sodelavci na delavnici VREDNOTE Vrednote - razumeti jih, vanje verjeti, po njih živeti Lani ob tovarniškem prazniku smo v ospredje postavili slogan Skupaj zmoremo skoraj vse, ki povezuje naše vrednote, s katerimi podpiramo uresničevanje strategije, vizijo in poslanstvo skupine Talum. Ubesedili (zapisali) smo jih na naslednji način: LILIJANA DURIH Odprtost in sodelovanje »Odprti smo za spremembe v širšem in ožjem okolju, pa naj gre za inovacije, pristope do kupcev, lastnikov, okolja ..., kar se kaže v sprejemanju drugačnih mnenj, odprtosti za nove (»nore«) ideje, predloge, v sprejemanju kritike, kar počnemo na korekten, toleranten način. To dosegamo s poštenim odnosom in sodelovanjem vseh sodelujočih in veliko vključenostjo naših zaposlenih v sprejemanje odločitev in prevzemanje odgovornosti zanje.« Ustvarjalnost in podjetnost »Pri delu preizkušamo nove načine, pristope, kar počnemo z veliko mero energije, timskega dela, z ustvarjanjem razmer, ki nam omogočajo hiter odziv na izzive in prepoznavanje priložnosti.« Skrbnost in odgovornost »Vsak med nami kot skrben gospodar ravna z viri, s katerimi delamo, jih upravljamo, saj se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do kupcev, lastnikov, širšega in ožjega okolja in drug do drugega.« Znanje in odličnost »Sposobnost, želja po izobraževanju in usposabljanju na področju dela, skrb za lastni osebni in profesionalni razvoj in pripravljenost deliti znanje z drugimi znotraj in zunaj podjetja nam omogočajo, da dosegamo odličnost tako na področju usvajanja novih tehnologij, tržnih pristopov, odgovornem ravnanju z okoljem kot v odnosu do sodelavcev.« Vztrajnost in zavzetost »Z nam lastno vztrajnostjo (trmo), trdoživostjo, pogumom in pripravljenostjo na izzive časa se z vso zavzetostjo trudimo uresničevati naše skupne cilje in oblikovati prihodnost.« Pot od ubeseditve (zapisa) do uresničitve ponavadi ni »ravna cesta«, ampak ima mnogo ovinkov in preprek v naših dejanjih in tudi mnenjih. Pomembno je, da vrednote razumemo, še pomembneje pa, da vanje verjamemo in v skladu z njimi tudi dejavno živimo. Predvsem pa so pomembni osebni zgled, ki ga dajemo drug drugemu, ter medsebojno sodelovanje in zaupanje. Odprtost in sodelovanje naj bosta naša nadaljnja usmeritev. PRIZNANJA Letošnji dobitniki zlatih metuljev Anton Potočnik Komisija za priznanja v sestavi Bogdan Kelenc, Janko Gajšt in Lilijana Ditrih je Upravi družbe Talum, d. d., predlagala, da se letos podelijo štiri priznanja zlati metulj in da se na predlog Uprave podeli še eno izredno priznanje. Dobitnik priznanja za življenjsko delo Marija Vindiš Anton Potočnik Talum servis in inženiring, d. o. o. Anton Potočnik, zaposlen v družbi Talum Servis in inženiring, d. o. o., je svojo poklicno pot začel leta 1982 v takratnem TGA-ju v obratu DE Vzdrževanje. Delovne naloge, ki jih je najprej opravljal, so slonele na varilskih delih strojnih sklopov in varilskih delih v elektrolizi A in B. Pri gradnji elektrolize C je skrbel za varjenje »Urin palic za anodne bloke in za tekoče vzdrževanje. Za opravljanje varilskih del se je nenehno usposabljal, sledil novim tehnološkim smernicam in si pridobil tudi potrebne ateste. Zanj sta značilni izredna natančnost in odgovornost, kar je pri načinu dela tudi potrebno. Svoje bogato znanje in izkušnje je vedno pripravljen prenesti na sodelavce, vedno je pripravljen sodelovati, ko ga kdo potrebuje, in prav zaradi tega ga sodelavci še posebej cenijo. Antona Potočnika je za dobitnika priznanja za življenjsko delo zaradi izjemno uspešnega dela na področju varilstva predlagal svet zaposlenih skupine Talum. Danilo Lendero Darko Ferlinc Dobitniki priznanja za uspešno delo Marija Vindiš, Služba za informatiko Marija Vindiš se je kot mlada ekonomistka zaposlila v službi za informatiko, kjer je danes zadolžena za delovanje finančno-raču-novodskega področja z informacijskega vidika. Ob rednem strokovnem izobraževanju je ob delu končala šolanje na II. stopnji na tedanji Visoki ekonomsko-ko-mercialni šoli, ki jo danes poznamo kot Ekonomsko-poslovno fakulteto. Informacijski sistemi se vseskozi tako tehnološko kot vsebinsko spreminjajo, čemur je Marija sledila in velikokrat reševala probleme tudi doma. Finanč-no-računovodsko področje zahteva nenehne prilagoditve spreminjajoči se zakonodaji, kar zahteva veliko angažiranost, saj je spremembe treba realizirati do predpisanega roka. Marija je sodelovala pri številnih projektih v Informatiki, kot so npr. IFS, IS Triton, prehod na Baan, prehod v novo tisočletje, prehod na evro, reorganizacija Taluma. Vse nastale probleme s področja, za katero skrbi, rešuje učinkovito in dosledno s sodelavci iz službe za računovodstvo in finance. Tudi v času prestrukturiranja Taluma z inovativnostjo je podala svojo idejo v okviru akcije Upam si! Danilo Lendero Talum Rondelice, d. o. o. Danilo Lendero se je že pred več kot tridesetimi leti zaposlil v TGA kot ključavničar. Leta 1992 si je pridobil izobrazbo strojnega tehnika in postal vodja skupine za strojno vzdrževanje livarn. Kot vodja skupine je aktivno sodeloval pri investicijskih in razvojnih projektih v vseh Talumovih livarnah v zadnjih dvajsetih letih. 2 novo organiziranostjo skupine Talum leta 2011 je postal vodja skupine za vzdrževanje v družbi Talum Rondelice, d. o. o. Bil je zelo pomemben član projektne skupine za novo linijo za ozki trak (OT 2), saj je dejavno sodeloval pri demontaži opreme v Makedoniji, pri obnovi in montaži opreme v Talumu ter pri izboljšavah ob zagonu linije v začetku letošnjega leta. Svoje bogato znanje in izkušnje nesebično prenaša na mlajše sodelavce. Velja za zelo zavzetega, zanesljivega in delu predanega sodelavca. Njegova skrb in prizadevanje za dobro vzdrževane stroje in naprave za proizvodnjo veliko prispevata k uspešni realizaciji ciljev družbe Talum Rondelice, d. o. o. Darko Ferlinc Vodstvo družbe Talum, d. d. Darko Ferlinc je v družbi Talum zaposlen od leta 1973- Po končanem pripravništvu je delal v tehnološki pripravi TOZD Tovarna aluminija, nadaljeval kot konstruktor, nadzornik vzdrževanja, tehnolog, skrbnik projekta v okviru MPPAl, kot vodja obrata za čiščenje plinov, organizator in skrbnik inovativne dejavnosti in svetovalec za odnose z javnostmi. Talum se je vseskozi zavedal tudi svoje družbene odgovornosti in tako v zadnjih tridesetih letih ni bilo pomembnega dogodka, pri katerem Darko ne bi sodeloval. Njegova sposobnost za improvizacijo, za povezovanje ljudi različnih pogledov, znanj in interesov je bila nepogrešljiva pri organizaciji proslav, tovarniških praznikov, športnih srečanj ... Darko ima tudi izjemen občutek za lépo. Njemu se lahko zahvalimo za skrb za Talumovo izjemno umetniško zbirko, za zanimivo grafično in oblikovalsko podobo naše družbe, za ohranitev in delo Pihalnega orkestra, za zunanjo in vsebinsko podobo časopisa Aluminij. Sodeloval je tudi pri nastajanju priznanja zlati metulj.o SINDIKAT Ob našem IGOR JEZA, PREDSEDNIK SKEI FOTO: SRDAN MOHORIČ Spoštovani člani sindikata, sodelavke in sodelavci, dobitniki nagrade zlati metulj, minilo je že 58 let, odkar se je na tej lokaciji začela proizvodnja aluminija. Vse tisto, kar lahko vidimo danes, če se sprehodimo po tovarni, je plod človeških rok in človeškega uma - torej nas talu-movcev. Tukaj je več generacij ljudi pustilo del sebe, ko so soustvarjali našo tovarno in si z delom služili kruh za preživetje. V vseh teh letih se je zgodilo veliko novih stvari, od modernizacije proizvodnje, postavitve najmodernejše elektrolize (hala C), odprtja obeh novih livarn, obrata ulitkov, gospodarske krize do reorganizacije podjetja. Vsem spremembam smo se morali hitro prilagoditi, eni tako drugi drugače. Plod dela vseh ljudi, ki so nekoč in danes delali v tovarni, je Talum, kakršnega poznamo danes. Vsega tega razvoja našega Taluma ne bi bilo brez vseh nas. Mi, ki »še" delamo, pa imamo ta privilegij, da lahko te dni praznujemo tovarniški praznik. prazniku V dobi kapitalizma se vse vrti okrog denarja in zaslužkov lastnikov kapitala, premalo pa se omenjata pomembnost delavca in pošteno nagrajevanje njegovega dela in znanja. Ponekod smo že priče skoraj sužnjelastniškemu sistemu. Po drugi strani pa na trgu preživijo le tisti, ki se znajo pravočasno prilagoditi razmeram. Mislim, da moramo vsi skupaj z optimizmom gledati naprej kljub trenutni situaciji, ki vlada v svetu. Na srečo se je naše vodstvo v preteklosti pravilno odločalo, tako da smo danes še prisotni na gospodarskem zemljevidu. Tudi nas kriza ni obšla. Njene posledice se čutijo tudi na plačah. Sindikat si prizadeva to na neki način omiliti. Spet je bil tisti veseli dan, praznik nas, talumovcev, in tistih ki so kakor koli povezani s Talumom. Ob tovarniškem prazniku iskreno čestitam vsem talumovkam in talumovcem, še posebej letošnjim nagrajencemla Najvišje Talumovo priznanje zlati metulj za uspehe pri delu. Zlata kravatna igla z motivom metulja - za moške. Najvišje Talumovo priznanje zlati metulj za uspehe pri delu. Zlata broška z motivom metulja - za ženske. INTERVJU Sam raje varim aluminij DARKO FERLINC FOTO: SRDAN MOHORIČ Anton Potočnik Pogovarjali smo se z Antonom Potočnikom, varilcem iz družbe Talum Servis in inženiring, d. o. o., ki je letos prejel najvišje Talumovo priznanje, zlati metulj za življenjsko delo. Nosiš kdaj kravato? Če ni nujno, je ne nosim. Saj veš, zakaj to vprašujem. Letos si prejel najvišje Talumovo priznanje, zlati metulj, ki ima obliko kra-vatne igle (za moške). Kakšni so občutki? Zlati metulj ima zame pomen potrditve, da je to, kar mislim in delam, prav. Seveda so to posebni občutki, ko ti podelijo takšno priznanje. Za to priznanje te je predlagal celo svet zaposlenih skupine Talum. Na to si verjetno še posebej ponosen. Za to priznanje me je predlagal svet zaposlenih. Na to sem zelo ponosen. Se nam lahko na kratko predstaviš? Od kod prihajaš? Z družino živim v stanovanju v bloku na Ptuju. V Talumu si že »celo večnost«. Letos mineva menda že 30 let. Častitljiva doba. Kako si začel v naši »fabriki«, takratnem TGA-ju? V takratnem TGA-ju se m se zaposlil septembra 1982. Začel sem v skupini varilcev v enoti vzdrževa- nje - v »strojni 2«. V tej skupini delam še danes. Drugo leto bo trideset let, odkar sem na tem delovnem mestu. Ko se pogovarjam z ljudmi, ki so že tako dolgo v tovarni, jih vedno prosim, da primerjajo »prej« in »sedaj«. Kako si ti doživljal spremembe v Talumu? Spremembe v Talumu sem ves čas doživljal kot spremembe, ki so nas gnale v želji po boljšem. Moram pa priznati, da je bilo včasih lepše in enostavneje, pa pri tem ne mislim samo na delo. Sedaj pa k tvojemu poklicu. Varilec je, vsaj zame, še vedno kraljevi poklic v strojništvu. Dobri varilci so bili vedno cenjeni, vedno so bili »frajerji«. Kako se je začelo? Kot varilec sem začel po končani poklicni šoli. To delovno mesto sem pač dobil, ker ni bilo nobenega prostega mesta za strojnega ključavničarja, za katerega sem šolo tudi končal. Kaj je teže variti, jeklo ali aluminij? Varjenje jekla ali aluminija - sam raje varim aluminij. Za katero vrsto varjenja si še poseben specialist? V naši skupini vsak varilec obvlada več načinov in vrst varjenja (TIG, MIG, MAG), kar je seveda dobro, saj na ta način nismo odvisni od enega ali dveh varilcev. Si atestiran varilec. Povej nam kaj o tem. Kakšno je usposabljanje, izobraževanje ...? Na vsaki dve leti moramo pridobiti atest, ki zajema teoretično in praktično znanje. Sam imam atest za obločno, elektro in TIG-varje-nje. Za TIG-varjenje vodim tudi tečaj. Kaj pravzaprav pomeni biti dober varilec? Zahteva natančnost, osredotočenost na delo ...? Varjenje (varilstvo) ni preprosto delo. Da nekdo postane kakovosten in usposobljen varilec, si mora pridobiti precej znanja in izkušenj o tem, kako varjenje poteka. Kaj pa počneš, kadar ne variš, ko nisi več v službi? Veliko časa porabim za hčerko (vozim jo na treninga, turnirje ...). Imaš kakšen hobi? Včasih nogomet pa tenis. Talum je še vedno v krizi. Kaj misliš o tem? Mislim, da Talum ob pametni državi ne bi smel biti v krizi. Že nekaj časa govorimo o Talumovih vrednotah in inovativnosti. Koliko so se te aktivnosti po tvojem mnenju dotaknile zaposlenih? Ko hodimo v službo, smo ponavadi zadovoljni, včasih pa tudi ne. Si ti zadovoljen? S svojo službo, nadrejenimi, še posebej pa s sodelavci sem zelo zadovoljen. Bi v Talumu kaj spremenil, če bi lahko? Spremenil bi predvsem to, da bi se držali sistema dobro plačilo za dobro delo. Po toliko letih najbrž vzljubiš »fab-riko«, drugače bi jo najverjetneje že davno zapustil ... Vzljubil sem svoje sodelavce, saj so to moji prijatelji, s katerimi preživim večji del življenja. Ali sem s tem vzljubil tudi Talum, pa lahko rečem, da na neki način ja. Hvala za odgovorelD »Spremembe v Talumu sem ves čas doživljal kot spremembe, ki so nas gnale v želji po boljšem.« PRIZNANJA Letošnji prejemniki jubilejnih listin PRIPRAVILA KADROVSKA SLUŽBA Za 10 let Za 20 let Boris Bedenik Talum Izparilniki d.o.o. Nada Cimerman Vital d.o.o. Davor Bedenik Talum Rondelice d.o.o. Jožefa Krajnc Revital d.o.o. Stanislav Cmrečnjak Talum Servis in inženiring d.o.o. Dušan Miki Revital d.o.o. Danijel Črešnik Talum Servis in inženiring d.o.o. Iztok Trafela Talum d.d. Franc Diemat Revital d.o.o. Anton Verdenik Talum Servis in inženiring d.o.o. Boštjan Emeršič Talum Servis in inženiring d.o.o. Franc Visenjak Talum d.d. Drago Gajšt Talum Aluminij d.o.o. Peter Golc Talum Servis in inženiring d.o.o. Borut Hameršak Talum Rondelice d.o.o. 7_ o n i „i Dejan Horvat Talum d.d. Za 30 let Milan Horvat Talum Servis in inženiring d.o.o. Paimira Banko Talum d.d. Zvonko Intihar Talum Servis in inženiring d.o.o. Vekoslav Cestnik Talum Servis in inženiring d.o.o. Marjan Ivančič Revital d.o.o. Stojan Fideršek Revital d.o.o. Miran Jazbec Talum Servis in inženiring d.o.o. Vinko Frešer Talum Servis in inženiring d.o.o. Aleksandra Jelušič Talum d.d. Franc Galun Talum Servis in inženiring d.o.o. Bogdan Jerenko Talum Rondelice d.o.o. Boris Gorišek Revital d.o.o. Mitja Kmetec Talum Aluminij d.o.o. Branko Kline Talum Rondelice d.o.o. Zoran Kolednik Talum Livarna d.o.o. Srečko Kozel Revital d.o.o. Srečko Korošak Talum Rondelice d.o.o. Leon Kozenburger Talum Inštitut d.o.o. Blaž Meglič Talum Rondelice d.o.o. Miran Kurež Talum Inštitut d.o.o. Janez Premzl Talum Rondelice d.o.o. Janko Majcen Talum Inštitut d.o.o. Marija Rihtarič Revital d.o.o. Anton Murko Revital d.o.o. Primož Sagadin Talum Aluminij d.o.o. Irena Novak Talum d.d. Branko Selinšek Talum Livarna d.o.o. Jožef Rajh Talum Servis in inženiring d.o.o. Robert Strafela Talum Aluminij d.o.o. Vekoslav Širec Talum Servis in inženiring d.o.o. Ferdinand Štrucl Talum Izparilniki d.o.o. Janez Taciga Talum Livarna d.o.o. Nina Verdenik Talum d.d. Jožefa Tumpej Talum d.d. Darja Vodušek Vtič Talum d.d. Jože Turk Talum Rondelice d.o.o. Dušan Vorih Talum Aluminij d.o.o. Jožef Vajsbaher Talum Izparilniki d.o.o. Boštjan Zajšek Talum Livarna d.o.o. Srečko Voda Talum Rondelice d.o.o. Danijel Zidarič Talum Servis in inženiring d.o.o. Milan Žumbar Talum d.d. KADROVSKA SLUŽBA 13. Študentska arena izobraževala, zabavala, spodbujala ..., predvsem pa povezovala! Mladostna, zabavna, zanimiva, spodbudna ...Vse to je bila 13. Študentska arena, tradicionalna sejemsko-izobraževalna prireditev za vse mlade. VESNA MASTEN FOTO: VESNA MASTEN Letošnja Študentska arena, ki je potekala pod geslom »Povezuje!«, je v svoje vrste povabila ter povezala kar 21.300 obiskovalcev. Ti so se v treh dneh lahko udeležili kar 75 brezplačnih predavanj in delavnic, programa na Eko otoku, si ogledali številne sejemske predstavitve več kot 180 podjetij in organizacij ter se sproščali ob atraktivnem programu na Študentskem odru, ki je gostil več kot 43 odrskih nastopov. Informacij in priložnosti željne obiskovalce so pritegnili predvsem delavnice, predavanja in sejemske dejavnosti s področja zaposlovanja ter priložnosti za študij doma in v tujini. To so sami zapisali na: http:// www.dobimo.se/domov/. Tudi talumovci smo se na 13. Študentski areni predstavili s svojo stojnico. In kako smo mi čutili to povezanost? Kot eden redkih delodajalcev smo se počutili kar malo osamljeni in po eni strani nekoliko razočarani, saj se je študentska arena od naše zadnje udeležbe v smislu razstavljavcev precej spremenila. Veliko je bilo ponudnikov svojih izdelkov in storitev, a le malo takih z »življenjsko« ponudbo. Dejstvo, da so obiskovalci na koncu izbrali za naj razstavljavca Abanko, ki je predstavljala študentski račun Akeš ter na svoji stojnici nudila izdelavo karikature, je več kot očitno pokazalo, kaj je »večina« mladih iskala na tej prireditvi. Vendar zabava ni vse. Zavedanje, da po študiju ni druge možnosti, kot da si je treba iskati zaposlitev, še v zadnjem letniku študija za nekatere ni na prioritetni listi. Smo pa bili zelo veseli vzpostavitve stikov s tistimi študenti, ki so obiskali našo stojnico. Čeprav se jih ni trlo kot na kakšni stojnici pijače, ki so jo delili zastonj, so bili naši mogoče potencialni sodelavci pozitivno presenečeni, da smo se pojavili na areni. Naše dejavnosti se širijo na nove programe in storitve, na katerih so še vedno ključna znanja s področja strojništva, metalurgije, kovinarstva in trženja. Mladim s takimi znanji smo hoteli približati našo odprtost in sodelovanje (in s tem pokazati, da si teh vrednot nismo le zapisali, ampak v skladu z njimi tudi živimo) ter jim predstaviti pomoč pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog, pridobivanju praktičnih izkušenj v okviru obvezne prakse, nudenja možnosti počitniškega dela med poletnimi počitnicami in še kaj. Za nas je bil to velik uspeh. In če samo pomislim na številne druge stike, ki smo jih pridobili in navezali tudi z raznimi izobraževalnimi ustanovami, se vsi slabi občutki, omenjeni v prvem odstavku tega zapisa, takoj prelevijo v zelo pozitiven in ploden obisk 13. Študentske arene, ki nas je nazadnje res povezala. Pa tudi tega ne smem pozabiti: naši prezervativi in sladke mlečne čokoladice, oviti v aluminijasto folijo, so se po mnenju mladih lahko kosali z drugimi reklamnimi darili, ki so jih delili na drugih stojnicah. D Talum na Facebooku DEJAN LEVANIČ V Talumu smo 1. oktobra 2012 uradno stopili tudi na Facebook. Družbena omrežja imajo danes vedno večji pomen, tudi ko ne gre za direktno prodajo izdelkov. Predvsem so pomembna pri komuniciranju s splošno javnostjo in oblikovanju določene podobe posameznika ali podjetja. Zadeve smo se lotili organizirano in vabimo vas, da obiščete našo stran na Facebooku, jo »všečkate« in povabite svoje prijatelje, da sodelujejo pri komentiranju in objavljanju novic. Naša prepoznavnost na tem omrežju vztrajno raste, vedno več ljudi jo z zanimanjem spremlja, sodeluje in postavlja zanimiva vprašanja. Vse to pripomore k večji prepoznavnosti našega podjetja, nanj pa smo vsi lahko ponosni. □ REKREACIJA Imamo se zumbastično! ^ 2MiSA fflMEJf Septembra so naše delovno okolje obkrožili plakati, ki so nežnejši spol nagovarjali k udeležbi pri skupinski športni dejavnosti zumbe, ki so jo organizirali v sklopu aktivnosti za zdravje Zdravo Talum. Takrat smo se vsi spraševali, kaj pri »vragu« je zumba. Najlaže je bilo pobrskati po internetu in tam je pod to nenavadno besedo pisalo, da gre za relativno vročo novost, ki združuje dinamično latinskoameriško glasbo z unikatnim in eksotičnim plesno-aerobnim gibanjem. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Opis je bil nadvse mamljiv in iz radovednosti smo se v torek, 25. septembra, dobile v prostorni dvorani v Panu, da ugotovimo, kaj se v resnici skriva pod to nenavadno eksotično besedo. Sprva smo bile vse malce skeptične nad dinamičnimi koreografijami, kasneje pa smo začele uživati ob seksi in energičnih latinskoameriških ritmih, ki skupaj z neizčrpno energijo naše vaditeljice Nine Gerič ustvarjajo vzdušje razgretega plesišča. Vse skupaj je postalo zelo zabavno, učinkovito, z eno besedo - zumbastično. V nadaljevanju smo nanizali nekaj vtisov naših sodelavk. Marjetka Ledinek: »Na zumbo sem prišla iz radovednosti, saj si nisem znala natančno predstavljati, za kakšen način vadbe gre. Na začetku sem bila celo malce skeptična, da ne bom zmogla slediti tempu, po prvem obisku pa sem ugotovila, da mi odgovarja. Opažam, da sem si v teh dveh mesecih pridobila kondicijo, sem bolj gibljiva in zadovoljna. S tem načinom vadbe si želim nadaljevati.» Brigita Lukman: »Februarja sem imela hude bolečine v križu in moja gibljivost je bila zelo omejena. Oktobra sem se kljub bolečinam odločila za vadbo. Presenečena sem bila nad rezultati, saj se je moja gibljivost iz vadbe v vadbo izboljševala. Med vadbo vlada v dvorani zelo sproščeno vzdušje in med miganjem sama presodim, katere gibe si zaradi bolečin lahko privoščim. Tistim težjim se raje izognem. Vesela sem, da sem na- redila nekaj zase in za svoje zdravje. Zumba pa ne vpliva pozitivno samo na moje telo, temveč se ob njej sprostim. Energija naše vaditeljice in dobra glasba so ta način vadbe naredili dopadljiv in zabaven.» Nina Gerič (Plesni park Maribor, vaditeljica zumbe): »Ko sem prvič stopila skozi vrata dvorane Pan, sem bila čisto očarana. To je bil idealen prostor za vadbo plesa. Z Mirkom Veseličem sva se dogovorila za sodelovanje. Tako v dvorani Pan vsako sredo poteka tečaj družabnih plesov. Potem pa se je porodila zamisel o vadbi zumbe, ki bi jo ponudili zaposlenim v podjetju Talum. Navadno se za vadbo zumbe odloča mlajša generacija. Ko sem prvič stopila pred ženske vašega kolektiva, sem razmišljala, da bo to zame svojevrsten izziv, saj bom tempo vadbe morala prilagoditi njihovim zmožnostim. Tako smo vsak torek korak za korakom spoznavale koreografije, ki črpajo svoj navdih iz latinskoameriških in drugih eksotičnih plesov, in hitro smo napredovale. Vesela sem, da so se ženske odzvale v takšnem številu. So krasna skupina in užitek je delati z njimi.«□ Vadba zumbe Veseli december 3. 12. 2012 ob 18. uri PANOVA LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE Kam pa kam, kozliček v dvorani restavracije Pan j» 8. 12. 2012 ob 15. uri OTVORITEV DRSALIŠČA V ČAROBNEM PARKU Od 8. 12. 2012 do 10. 1. 2013 od 15. do 21. ure DRSALIŠČE V ČAROBNEM PARKU V času med 8. 12. 2012 in 10. 1. 2013 boste ljubitelji drsanja lahko uživali v drsanju na prostem. Drsališče bo odprto vsak dan od 15. do 21. ure. Otroci zaposlenih v Talumu si lahko drsalke izposodijo brezplačno. DOBILI JIH BOSTE S TOVARNIŠKO KARTICO. O > QJ >y "O 'E >u _Q o > 8. 12. 2012 od 15. do 18. ure MIKLAVŽEV SEJEM - ob 15.00 gledališka priredba pravljice Prodajamo za gumbe v izvedbi igralske skupine Žogice OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, enota Vrtec Kidričevo - sejem rabljenih knjig in igrač, nakupovanje z gumbi - ob 18.00 prihod Miklavža s spremstvom in obdaritev otrok z medenjaki in sadjem 9. 12. 2012 ob 18. uri NOVOLETNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA TALUM v dvorani restavracije Pan 13. 12. 2012 ob 18. uri URA PANOVIH ZGODB ZA OTROKE v dvorani restavracije Pan 15. 12. 2012 od 14. do 18. ure OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE - izdelovanje novoletnih okraskov, okrasitev Čarobnega parka in naselja - pravljica in spektakel na ledu - Srebrne drsalke v izvedbi OŠ Cirkovce 15. 12. 2012 ob 17. uri Prižiganje lučk v Čarobnem parku 16. 12. 2012 ob 15. uri BOŽIČNO-NOVOLETNA PRIREDITEV v dvorani Lovrenc na Dr. polju 21. 12. 2012 od 15. do 19. ure NOVOLETNI SEJEM - od 15.30 do 16.30 cirkuška predstava bratov Malek - ob 17. uri otroška gledališka predstava Božična pripoved v izvedbi animacijske skupine Lady Marti ne Ajster - ob 17.30 prihod Božička s spremstvom in obdaritev otrok s slaščicami 22. 12. 2012 od 15. do 19. ure NOVOLETNI SEJEM - od 15. do 16.30 Otroški ringa raja - glasba, ples in drsanje na ledu - ob 17. uri lutkovna predstava Kam seje skril dedek Mraz v izvedbi Lutkovnega gledališča Makarenko - ob 17.30 prihod Božička s spremstvom in obdaritev otrok s slaščicami 23. 12. 2012 od 15. do 19. ure NOVOLETNI SEJEM - od 15.30 do 16.30 interaktivno pripovedovanje srednjeveške zgodbe in prikaz vrtenja srednjeveške zastave - ob 17. uri lutkovna predstava Rdeča kapica v izvedbi Gledališča Ptuj - ob 17.30 prihod Božička s spremstvom in obdaritev otrok s slaščicami - ob 18.45 mali ognjemet 23. 12. 2012 ob 18. uri NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA TALUM v dvorani restavracije Pan gg* 6. 1. 2013 ob 15. uri DOBRODELNI KONCERT v cerkvi v Cirkovcah Fotografije meseca Cerkniško jezero. Foto: Andrej Brumen. F’tujska gora. Foto: Stanko Jus. ' Razbitina. Foto: Miran Jeza. POSTANEK Kaj me briga, kdo sem, pomembno je, da vem, kdo je on ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ November je v osnovi melanholičen in žalosten mesec. Obdobje poslavljanja pisanega listja in šibkost sonca ter praznik, ki nas nekako že sam po sebi sili k bolj poglobljenemu razmišljanju o bistvu življenja ... V tem kontekstu je seveda vsakemu najlaže razmišljati o napakah drugih, nekako v slogu: »Glej ga, konja, kako ga serje.« Razmišljanje o samem sebi pa je boleče ravnanje, sploh kadar nam drugi Maribor, ulični grafit pokažejo ogledalo, ki pa ne kaže tega, kar si predstavljamo o sebi. Če smo se v zadnjem času preveč basali in ogledalo pokaže, da se je naša rit nesramno zaoblila, potem vsi vemo, kaj nam je storiti. Greš na telovadbo ali na dieto, da preoblikuješ svoje blagoslovljeno truplo. A kaj narediti, ko ogledalo pokaže vse tiste slabosti, ki jih preziramo na drugih? Hmmm ... Ja, to je pa že problem, ker ne veš, kakšne mentalne vaje bi opravil, da bi se podoba v ogledalu popravila. Najlaže je surovo in brez milosti obračunati s tistimi, ki so nas pokritizirali. Ker kaj pa oni vedo? Pojma nimajo! A zadaj, v najtemnejšem kotičku naše zavesti ostane črviček, ki nas razjeda: »Kaj pa, če je vse res?« No, in ko nekega dne ugotovimo, da je vse res, se pot učenja o samem sebi šele začne in traja, dokler trajamo. Neki modrec je nekoč rekel, da je treba najprej »poštelati« sebe, da si lahko potem v odnosih do okolja urejen. In kaj pomeni urejenost do okolja? Pod temi besedami si verjetno vsak predstavlja svoje. Vsekakor je urejenost to, da lahko z okoljem komuniciraš na ftacin, ki ti omogoča zadovoljiti tvoja lastna hotenja, želje, potrebe in te tako samoizpolni. Naj povem, da poznam ljudi, ki so večno nezadovoljni z drugimi, ki jim drugi večno delajo krivico, ki ves čas kritizirajo in sodijo, kot da so bili poklicani za nadomestek boga. Oni sami so seveda popolni, zato se ne spreminjajo. Včasih se mi zazdi, da ljudje v veliki meri ne poznamo sebe samega in tako niti ne vemo, s kakšno pošastjo na dveh nogah imamo opravka. Primarno, bistveno človekovo znanje je materni jezik, saj le tako lahko komuniciramo drug z drugim. A razmišljam, da je takoj za maternim jezikom samopodoba. Brez tega skoraj ne moreš preživeti. No, vsaj ne na način, kot ga pričakuješ od samega sebe, saj se v ti notranjosti verjetno sčasoma nabere toliko osebnih konfliktov, da postaneš samouničevalen. Zato bi po skandinavskem vzoru že v osnovnih šolah morali uvesti predmet Moja samopodoba. Čeprav, roko na srce, ne vem, kdo bi ga učil. Šalo na stran. Tudi sama sem si mislila, da je stvar s samopodobo in samozavestjo malce pretirana ali za lase privlečena, a ko sem svojo prijateljico nekega dne čisto tako spotoma prosila, da mi našteje deset stvari, ki se ji pri njeni osebnosti zdijo dobre in pozitivne, me je gledala kot zaklano tele in nikakor ni našla pravih besed. Po drugi strani pa mi je lahko brez zadrege zrecitirala cel spisek negativnih lastnosti in jih tako napihnila, da sem si iz tega lahko mislila samo to, da imam opravka z zelo slabim človekom. V resnici je dober človek, lahko bi rekla celo izjemen, a žal s pomanjkanjem samozavesti ali z izkrivljeno podobo o sebi. A tako kot živijo ljudje z izkrivljeno samopodobo, ki nimajo »jajc«, da bi pokazali, kar je v njih dobrega, in brez zadrege govorili o tem, tako obstajajo tudi »prenapihnjenci«, ki mislijo, da so požrli vse znanje sveta. Žal v kapitalističnem načinu »prenapihnjenci« krasno funkcionirajo, saj so polni samozavesti, in če ne verjamete v njihove sposobnosti, poznajo cel kup zvijač, s katerimi vas bodo prepričali, da nimate opravka s človekom, temveč da pred vami stoji v eni osebi združen poosebljen Einstein, Batman in Superman. V stiku s takšnim človekom je najbolje pobrati šila in kopita v slogu: »Reši se, kdor se more!«, ker boste v nasprotnem primeru deležni poglobljenega monologa o njegovi superiornosti. Ko bo prišel čas za igrico pokaži kaj znaš, pa nikar ne mencajte in se ne skrivajte za lažno skromnostjo. To je čas za prvo lekcijo samopodobe, ki jo potrebujem tudi sama. Začne se takole: Pljunek v roke in naštej deset stvari, zaradi katerih si boljši od Super-mana. Zna se zgoditi, da jih boste od vneme čez čas našli več, kot ste pričakovali.□ REPORTAŽA »Bodite v cvetju« Pogovor z zaposlenimi na vrtnariji Revital, d. o. o. Leto se počasi spogleduje s svojim koncem in prihaja predpraznični čas, ko želimo v svoje domove vnesti nekaj simbolične topline v obliki adventnih venčkov in žareče rdečih božičnih zvezd. To je tudi razlog, da imajo na vrtnariji Revital v tem času polne roke dela. Zanimalo nas je, kako so se letos pripravili na praznike in s čim nas bodo presenetili. Iz radovednosti smo pokukali v prodajni center in poklepetali s sodelavci Andrejo Kokol, Renato Roškar, Borisom Kosijem in Janezom Kostanjevcem. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Leto, ki se poslavlja, si boste verjetno zapomnili kot leto sprememb ali leto »svežega vetra.« K »svežemu vetru« spada tudi na novo zasnovan koncept dneva odprtih vrat, ki je prepletel različne aktivnosti. Kako ste ga doživljali? Boris Kosi: »Vrtnarija Revital je ogromna in ob cesti se razprostirajo veliki rastlinjaki, a dogajalo se je, da ljudje v neposredni bližini niso vedeli za nas. Verjamem, da bi se tudi v podjetju Talum našel kdo, ki ne ve, da imamo pri nas prodajni center. Prav zaradi tega smo se odločili za koncept dneva odprtih vrat, saj smo se na ta način želeli pokazati in približati kupcem.« V svojo prodajno ponudbo ste lepo in domiselno vpletli zgodbo o aluminiju. Boris Kosi: »Zgodba o prepletu cvetja in aluminija je ideja naše nove direktorice Brigite Ačimovič. Pobuda je bila torej njena, na kakšen način realizirati to zamisel, pa je bilo v naših rokah. Imeli smo torej cvetje, aluminij, zgodbo in domišljijo. Tako je začela nastajati nova cvetlična zgodba kot zanimiv preplet dveh popolnoma različnih dejavnosti. Na eni strani težka industrija in na drugi strani krhka narava. Želeli smo torej pokazati, da aluminij ni samo material za izdelavo posode, za avtomobilsko industrijo, za tube ..., temveč da je lahko tudi dekorativen element, s pomočjo katerega oblikovalec sprosti svojo domiš- ljijo. Nastajati so začeli aluminijasti s vedrei in drugi dodatki, ki smo jih vključili v aranžmaje in nasa-ditve. Pri tem smo naleteli na različne odzive. Velika večina ljudi je to novost zelo dobro sprejela, spet drugi pa so raje kupili klasične nasaditve.« Andreja Kokol: »Zanimivo je, da smo pri ustvarjanju začutili, da ljudje ne kupujejo samo cvetja, temveč tudi zgodbo, ki jo prek njega pripovedujemo. Tako se je na primer dogajalo, da je prišel po aranžma za na pokopališče človek, čigar svojec je delal v naši tovarni. S tem ko je kupil cvetje s prepletom aluminija, se je torej simbolično poklonil temu človeku in njegovemu poslanstvu, ki je bilo prežeto z življenjem v tovarni. Pri cvetju ne gre za neko upo- rok in to smo skupaj ustvarili. Za ograjo imamo svoj naravni park. Vse to kaže na dejstvo, da tovarna ogromno da na okolje, in to je naš ponos. S tem okolju sporočamo, da smo zeleni in da dihamo z naravo.« Če se vrnemo k dnevu odprtih vrat. K sodelovanju ste povabili šolarje. Je med vami stekel pretok idej? Andreja Kokol: »Ja, to je bil zelo zanimiv pretok idej. Že v času, ko so imeli v Talumu dan inovativnosti, so mladi iz aluminija ustvarjali razne kreacije. Zanimivo je bilo opazovati njihovo ustvarjalnost. Iz tega smo tudi sami počr-pali veliko idej. Izdelki so razstavljeni v avli. Tudi na dnevu odprtih vrat smo mlade povabili na ustvarjalno delavnico, na kateri so Z leve: Boris Kosi, Renata Roškar, Andreja Kokol, Janez Kostanjevec rabno vrednost, ki bi jo ljudje kupovali, temveč predvsem za čustva. V tem vidimo še velik izziv, saj je naš cilj, da smo drugačni od drugih.« Janez Kostanjevec: »Zaposleni v Revitalu čutimo veliko pripadnost Talumu. To je naša tovarna, s katero smo rasli. In tudi tovarna je pokazala veliko posluha za našo dejavnost. Spomnite se, kakšna je bila tovarna nekoč, in jo primerjajte s tem, kar imamo danes. Kamor vam seže oko, boste uzrli lepe nasaditve, urejene travne površine, lepo oblikovana drevesa. Vse to je delo naših sproščali svojo ustvarjalnost z risanjem na temo cvetja. S temi risbami bomo okrasili naša dostavna vozila. Sodelovanje z okoljem in mladimi je zelo koristno. Drugače pa ustvarjamo vsi. Vsak doda svoj vložek. Ob tem pa moram poudariti, da cenimo Borisove izkušnje, saj ima med nami štirimi najdaljši staž. Pomembne so torej izkušnje, po svetu moraš hoditi z odprtimi očmi in pomembno je tudi, da si drzen in si upaš eksperimentirati z novitetami. Navsezadnje je to tudi naš slogan: Upam si!« (smeh) Janez Kostanjevec: »Potem pa vidiš, kakšne so reakcije kupcev.« »Zaposleni v Revitalu čutimo veliko pripadnost Talumu. To je naša tovarna, s katero smo rasli. In tudi tovarna je pokazala veliko posluha za našo dejavnost.« Andreja Kokol: »Morda precenjujemo težo dobre kritike. Dobra kritika ti sicer zelo godi, a ne prinaša napredka. Graja oziroma negativna kritika pa ti pokaže nove smeri in možnosti.« Kakšne koristi si obetate od tega dneva odprtih vrat in drugih dejavnosti? Janez Kostanjevec: »Dokazali smo sami sebi, da smo lahko dobri in drugačni. S tem se je okrepila naša samozavest.« Boris Kosi: »Doslej smo bili relativno zapiti in nismo se dovolj tržili navzven. S to promocijo smo pokazali, da nismo samo za grablje in lopato, temveč da smo lahko tudi zelo ustvarjalni. Največje nam, temveč mi najdemo pot do kupca. Tako imamo občasno svojo stojnico pred Perutnino Ptuj, tudi pred Talumom smo prodajali naše cvetje ... Čeprav je res, da ima kupec v vrtnariji več izbire. Smešno pa bi bilo, da bi ljudje iz okolice kupovali dražje božične zvezde v Merkurju, potem pa bi na lončku prebrali, da je dobavitelj rož podjetje Revital.« Boste tudi v prazničnem času, ki je pred nami, pripravili kakšno delavnico? Andreja Kokol: »Ja, tudi v prihodnosti nameravamo organizirati razne delavnice za otroke in za odrasle, saj nam to omogoča neposreden stik z obstoječimi in potencialnimi kupci. Trenutno še tehtamo ideje. Vsekakor bomo v Renata in Andreja Potrudili se bomo, da bo cvetlična pomlad v Revitalu v znamenju drugačnosti.« Boris Kosi: »Zavedamo se, da so časi težki in da ljudje nimajo denarja niti za nakup osnovnih živil. Cvetje ne spada k osnovnim potrebam, pa vendar imamo vsi radi njegov vonj, lepoto in toplino. Predvsem se mi zdi pomembno, da kar največ naredimo iz preprostih sestavin, ki jih imamo na voljo. Zato je tudi tako pomembno, da smo ustvarjalni. V tej smeri se torej trudimo.« Andreja Kokol: »Kljub krizi ljudje vedno več dajo na okolje. Se pred leti niso posvečali toliko pozornosti zunanjosti. Ko pa zdaj pogledaš pročelja hiš, vidiš, da se ljudem ne zdi pomembna samo božičnem času. Še preden je božična zvezda osvojila zahodni svet, so jo cenili Azteki, ki so iz nje pridobivali sredstvo za zniževanje vročine. Nega božične zvezde Kako dolgo bo božična zvezda cvetela, je odvisno od tega, kako razviti so že cvetovi in kako skrbimo zanjo. S pravilno oskrbo lahko božična zvezda ohrani cvetove tudi več tednov ali pri nekaterih kultivarjih celo mesecev. Na rastlino moramo paziti, še preden jo prinesemo domov, saj lahko že nekaj minut na nizkih temperaturah povzroči poškodbe listov in cvetov. Doma jo postavimo na mesto z dosti sončne svetlobe. Pri tem pazimo, da se listi ne dotikajo hladnih oken in da rastlina ni Boris zadovoljstvo za nas pa je, da so stranke zadovoljne.« Andreja Kokol: »Pri ustvarjanju ni pomembno samo to, da je ideja za nas dobra. Aranžma ali nasadi-tev moramo tudi prodati. In prav prodaja je dokaz, da smo na pravi poti. Tako sva na primer s sodelavko Renato dobili idejo, da narediva cvetno nasaditev kar v drevesno deblo. Moški del ekipe nad tem ni bil tako navdušen, saj je zamisel zahtevala kar nekaj tehničnih spretnosti. Na sredini debla je bilo namreč treba izdolbsti luknjo. A ideja se je naposled, kljub velikemu trudu, izkazala kot zelo dobra, saj so ta debla šla odlično v promet. Kupci so jih pohvalili.« Renata Roškar: »Pomembno je, da ne čakamo, da pride kupec k predprazničnem času pripravili raznolike delavnice in obiskal nas bo Miklavž. Razmišljamo tudi, kako obogatiti ali presenetiti kupce z adventnimi venčki. Tokrat bodo v znamenju aluminijskih dodatkov. Pripravili bomo okoli 100 različnih ^venčkov in aranžmajev, tako da bo izbira kar pestra, predvsem pa drugačna.« Boris Kosi: »Pripravili bomo nekaj klasičnih adventnih venčkov in nekaj takšnih, ki bodo za »sladokusce«, za take, ki si želijo malce drugačne dekoracije. Venčke bomo začeli pripravljati prihodnji teden.« Kakšni pa so načrti za prihodnost? Andreja Kokol: »Idej je veliko, a vse je odvisno od odziva kupcev. Pred nami je še veliko izzivov. fasada, temveč je pomembno, da so na okenskih policah rože in da je okolica lepo urejena. Kultura odnosa do okolja je zelo zrasla. Tudi vrtne nasaditve so tako kot moda podvržene določenim trendom. Vsako leto je v modi nova barvna kombinacija nasaditev. Letos je bila zelo aktualna siva oziroma srebrna v kombinaciji s svetlo modro.« Vrata naše vrtnarije so na široko odprta. Prepričani smo, da bomo zadovoljili Vaše želje. Veselimo srečanja z Vami. Nasvet vrtnarja: božična zvezda Božična zvezda je slovensko ime za mleček (Euphorbia pulcherri-ma), ki izvira iz Mehike. Svoje ime je dobila po prekrasnih rdečih listih, ki obdajajo majhne cvetove in krasijo naša stanovanja v izpostavljena prepihu. Božične zvezde najbolje uspevajo pri približno šestih urah dnevne svetlobe na dan in temperaturi okrog 15-20 °C čez dan in okrog 15 °C čez noč. Previsoke temperature skrajšajo cvetenje. Pri zalivanju je treba paziti, da v loncu voda ne zastaja, saj rastlina lahko začne gniti. Ko je zemlja suha na otip, rastlino dobro zalijemo in po nekaj minutah vso odvečno vodo odlijemo iz lonca. Če želimo svojo božično zvezdo ohraniti tudi za čas po božiču, jo je treba občasno tudi pognojiti. V ta namen enkrat mesečno zalijemo rastlino s popolnim mineralnim gnojilom za sobne rastline.□ FOTOREPORTAŽA Obisk Akrapovičevih strokovnjakov v Talumu FOTO: SRDAN MOHORIČ OBISKI Z zanimanjem smo si ogledali proizvodnjo AJDA LAH, 9. RAZRED OŠ CIRKOVCE Devetošolci iz Cirkovc Učenci 9- razreda smo v sredo, 14. novembra 2012, odšli na ogled tovarne Talum v Kidričevo. Tovarno, ki je v naši bližini, smo si odšli ogledat zato, da izvemo kaj več o pridobivanju aluminija. Že v šoli smo se zato pripravili na ogled ter si pripravili nekaj vprašanj o tem, kaj želimo izvedeti. Ob vstopu smo si najprej ogledali nekaj umetnin, slik in skulptur, nato pa smo se odpravili v sobo, kjer smo najprej izvedeli nekaj o zgodovini Taluma, ravnanju z okoljem ter o splošnih značilnostih, poklicih, proizvodnji, številu zaposlenih in delu v Talumu. Kasneje so nam še z veseljem odgovorili na vprašanja, ki smo jim jih zastavili, ter nam še dodat- no razložili, kar nas je zanimalo. Nato smo odšli v garderobo, kjer smo dobili vsak svoj ključek za garderobne omarice, v katere smo dali svoje stvari, ter si nadeli oranžne čelade, plašče in zaščitna očala, ki so namenjena varnosti obiskovalcev. Zdaj smo bili pripravljeni in primerno oblečeni za vstop v tovarno. Peš smo se sprehodili do prve hale ter si v njej ogledali razne stroje ter zlitine, kot so palice in hlebčki, ki jih tam izdelujejo. Vsak si je lahko vzel tudi kos kamnu podobnega silicija, ki ga najpogosteje dodajajo kot zlitino k aluminiju. Prav tako smo videli peč, v kateri so z raznimi plini segrevali aluminij. Ogled smo nadaljevali po drugih halah, v katerih smo videli aluminijske drogove, namenjene industriji, iz katerih proizvajajo različne izdelke. Videli pa smo tudi široke trakove, ki so jih ovijali razni stroji. Z zanimanjem smo si ogledali tudi proizvodnjo rondelic; te delimo na rondice, ki se uporabljajo za izdelavo alumi- nijastih tub, ter na rondele, ki se uporabljajo za dno posod. Dovolili so nam tudi, da smo si za spomin vzeli vsak po eno rondelico. Od zunaj smo lahko videli veliko odpadnega aluminija, ki ga ponovno uporabijo kot sekundarni aluminij. Vodič, ki nas je vodil po tovarni, nam je pokazal izparilni-ke ter nam povedal, da se izparil-ne plošče uporabljajo predvsem v hladilno-zamrzovalnih napravah. Na koncu so nam pokazali še laboratorij, v katerem preizkušajo surovine, izvajajo meritve in preizkušanja. Tam nam je vodja laboratorija povedala, da analizirajo različne elemente v aluminijastih zlitinah, kar poteka zelo hitro, vse pa je zelo natančno izmerjeno in računalniško podprto. S tem se je naš ogled končal. Vsem smo se lepo zahvalili in odšli. Verjamem, da nam bo ogled Taluma ostal v lepem spominu, saj je bilo zelo zanimivo. Vse pridobljeno znanje nam bo koristilo tudi pri pouku.□ REKREACIJA v 6. Talumovo popotovanje od Litije do Čateža Na Martinovo soboto, 10. novembra, je bilo organizirano 6. Talumovo popotovanje od Litije do Čateža, sicer pa 26. Popotovanje po Levstikovi poti. MARIJA VINDIŠ FOTO: STANKO TRSTENJAK Vsi, ki imamo radi pohode, uživamo v naravi, zaznamo drobne naravne lepote, radi spoznavamo kraje, smo se zjutraj zbrali na parkirišču Taluma, od koder nas je avtobus odpeljal proti Trojanam in Litiji, ki leži v središču Slovenije. V Litiji se vsako leto zbere množica ljudi z vseh koncev Slovenije in se odpravi po poti, ki jo je v potopisu Popotovanje od Litije do Čateža opisal pesnik in pripovednik Fran Levstik. Iz avtobusa smo iztopili blizu cerkve sv. Martina v Šmartnu pri Litiji in takoj smo se odpravili na prijetno, 21 km dolgo in ne preveč naporno pot, da bi podoživljali lepoto krajev, uživali v barvah narave, zanimivostih in ponudbi ob poti. Slabo vreme in snegolom v preteklih dneh sta organizatorjem povzročila kar nekaj preglavic, toda požrtovalni prostovoljci so vse ovire spravili s poti in pohodniki smo imeli lepo trasirano pot. Do prve tretjine poti, do druge kontrolne točke na Libergi, se je vila skoraj nepretrgana kolona pohodnikov. Sledilo je nekaj strmine mimo stanovanjskih in Naši na Levstikovi poti počitniških hiš do razpotja, kjer se odločimo nadaljevati pot po tako imenovani severni trasi ali za krajinsko precej zanimivejšo južno traso. Odločili smo se za slednjo in šli skozi najlepše predele tega območja in prišli do tretje kontrol- ne točke Sevno; na usmeritveni tabli je pisalo 6 km do cilja. Ni veliko, če si spočit. Utrujenost pa nas je že precej dajala, toda do cilja je treba priti. Dejali smo si, da zmoremo, in smo zmogli. Na Čatežu smo srečali zadovoljne obraze mnogih pohodnikov, vreme je bilo naravnost fantastično, lepo, sončno, brez vetra, prijetno toplo - idealnejšega vremena si nismo mogli zaželeti. S prijetnimi občutki lepo preživetega dne v družbi pohodnikov, velikih ljubiteljev narave, smo se prijetno utrujeni v poznih popoldanskih urah odpravili proti domu.D REKREACIJA Povabilo na plesno vadbo Zumbe Vadba bo v dvorani restavracije Pan v Kidričevem ob torkih ob 19. uri od 20. novembra 2012 dalje, predvidoma do konca februarja 2013. Vadba traja 60 minut in je brezplačna. Prijava in potrebna. Povabilo velja za vse zaposlene v skupini Talum. Kaj je zumba, si lahko preberete na spletni strani http://panrestavracija.si/rezultatLiskanja/title-zumba/ PRAZNIKI Božičkovanje v Talumu Vabimo predšolske otroke zaposlenih v skupini Talum na božičkovanje, ki bo v torek 18. decembra 2012 ob 17. uri v veliki dvorani restavracije Pan v Kidričevem. Letos vas bo poleg daril razveseljevala še Neca Falk z mačkom Murijem. Pridite. Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšel, ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, ostali so sledovi pridnih rok, nam pa žalost, prazen dom. Zahvala Ob žalostni izgubi dragega očeta, dedka, botra in strica Frančka Veka iz Zgornje Hajdine se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sose- dom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi sindikatu Taluma za prejeta denarna sredstva, sveče in odigrano Tišino. KRIŽANKA SLOVARČEK: ARAKS - desni pritok Kure v Azerbajdčanu, MOER - ameriški jazz pianist (Paul, 1916-2010), OSTRVAR - oseba iz povesti Janeza Trdine, Arov in Zman, UNMIK - civilna misija ZN na Kosovu, ENCELAD - Saturnov satelit, ORAŽEN - slovenski zdravnik in politik (Ivan, 1869-1921), ALANTA - mesto v Litvi, severno od Vilniusa, TUDO - španski skladatelj (Federico) ZLATNIK ARKADA ZA POLTON ZVIŠAN TON H EMILE VERDET VANESSA ČOKL TITANOVA ŽELEZNA RUDA OBDELO- VALNA POVRŠINA DESNI PRITOK KURE V AZERBAJDŽANU OSEBA IZ POVESTI AROV IN ZMAN MESTO V BOSNI OB IZLIVU ČEOTINE V DRINO OČKA, ATI SELIŠKARJEV ROMAN KRAJ, KJER LOVEC ČAKA NA DIVJAD SATURNOV SATELIT AMERIŠKA POP PEVKA (TORI) NATAŠA ŽGAVEC PLOD BUKVE IZDELOVALEC MAKET TROPSKA PTICA LADO LESKOVAR SLOVENSKI JUDOIST (MATJAŽ) ŽIVAL, KI PREDE MREŽO PREDMET POGOVORA VZDEVEK IGORJA VIDMARJA ŠPANSKI SKLADATELJ (FEDERICO) SLOVENSKI PESNIK (GOLIA) AJDOVA SLAMA SLOVENSKA IGRALKA (KRAVANJA, 1907-1972) NAGROBNI NAPIS MELODIČNI OKRASEK KRAJEVNA SKUPNOST REAKTIVNO LETALO SEDEŽ BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI ZDRAVKO OCVIRK EMIL ŠTERBAL VELIKA MOLEKULA Z GENSKIMI ZAPISI MORSKA RIBA IZ DRUŽINE SKUŠ, TUNA VOLTAMPER ČRTOMIR NAGODE PREBIVALEC DRAGO MERJA SLOVENSKA MLADINSKA PISATELJICA (HRVATIN) MESTO V LITVI, PRI VILNIUSU RUSKI POLITIK (JELCIN, 1931-2007) VELIKA KOLIČINA, MNOŽINA CVEKAR AMERIŠKA ROCKOVSKA SKUPINA KAVA (NAREČNO) POVEST JANEZA TRDINE (■■■IN ZMAN) SIGASTA TVORBA V PODZEMNIH JAMAH AMERIŠKI JAZZ PIANIST (PAUL, 1916-2010) TRMASTI KONJEVI SORODNIKI VISOKA STOŽČASTA KOPA SENA, SLAME BELGIJSKI MOTO- KROSIST (STEFAN, 1972) KRAJ POD FRUŠKO GORO ITALSKI NOVČIČ MISIJA ZN NA KOSOVU 25. ČRKA ARABSKE ABECEDE ZIMBABVEJSKI POLITIK (JOSHUA) GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU PRISPO- DOBA, SLIKOVIT IZRAZ SESTAVIL: JANKO ŠEGULA TURISTIČNI KRAJ NA GORENJSKEM LIBERALNA DEMO- KRACIJA SLOVENIJE OTILIJA (KRAJŠE) SLOVENSKI ZDRAVNIK IN POLITIK (IVAN) ENAKO- VREDNO, USTREZNO ALEK- SANDRA VELIKEGA Silvestrovanje z ansamblom SPEV v restavraciji Pan 31. 12. 2011 ob 20. uri 19.00-19.50 sprejem gostov in aperitiv s pozdravom iz kuhinje čokoladna fontana sadni bife s svežim sadjem 20.30 hladna predjed (mesna, lahka) 21.15 topla predjed 21.45-23.00 glavne jedi - topli bife 23.15 Panov sladki tris Krepčilo po polnoči Vsebina menija za silvestrsko večerjo bo objavljena na internetni strani restavracije Pan. Cena vstopnice: 60 evrov na osebo ±an Restavracija kreativnih idej