Leto XIII W Celju, dne 23. oktobra 1803. L Štev. 83. I krono temeljne pristojbin ,’ Cer VSak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, In sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuje ne er o vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu ,,Domovine" v Celju. Politični shod na Dobrni, Brez setve ni žetve, pravi pregovor, in oni možje, ki so vstali našemu narodu, da ga iztr gajo iz politične zaspanosti in nemarnosti, pač vedo povedati, koliko truda stane, predno se naše liudstvo pretrese iz svoje zaspanosti. Naše dobro ljudstvo se je vsled svojega sto in stoletnega suženjstva pod jarmom tujih go¬ spodarjev tako vživelo v robstvo, da je treba možu, ki si je stavil častno nalogo, iztrgati ga iz tega robstva, res železne vztrajnosti in nev- strašenega poguma, kajti sicer je ves njegov trud zaman. Obilo žetve smo videli dozorevati prošlo nedeijo na 'sicer tako razupiti Dobrni, kajti ni skoraj številke našega lista, da ne bi se poročalo o tem ali onem novem naklepu dobrnskih nem čurjev, da bi človek skoraj mislil, Slovenstvu bo na Dobrni zdajpazdaj odklenkalo. Ali moti se, kdor tako misli. Dobrna je ravno po tem večnem boju dospela do prebujenja, Dobrna se je v tem boju očistila, da sme biti ves narod ponosen na njeno prebujeno narodno zavest Politični shod, ki se je vršil prošlo nedeljo, ni b*l sicer tako mnogoštevilno obiskan, kakor oni v Velenju, bilo je okolu 400 udeležencev, ali reči moramo, da ni bilo nikogar med njimi, ki bi ne bil toliko prebujen, da ne bi bil umel važ nosti in koristi političnega shoda. Pozornost, s katero je slehrni sledil izvajanjem govornikov, je najboljši dokaz zato. Prvi govornik je bil državni poslanec vitez Berka, ki je v nad eno uro trajajočem govoru poročal o političnem položaju in svojem delo¬ vanju v državnem zboru. Ker je g. poslanec že na velenjskem shodu govoril o istem predmetu, na’j danes samo omenimo, da je na dobrnskem shodu posebno povdarjal potrebo razširjanja šol¬ stva ljudskega in srednješolskega ter ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Obsojal je obstrukcijo, ki zaprečuje mirno parlamentarno delo, uničuje parlamentarizem, brez katerega se vlada le v nemškem duhu. Nemci z uničenjem parlamentarizma ne izgube ničesar, Slovenci pa vse. Svoj govor je zaključil z zagotovilom, da se je nadejati združenju nekdanje desnice. Govor se je sprejel z odobravanjem. Drugi govornik, potovalni učitelj g. Goričan, je govoril o tako primernem predmetu, da bi najrajši priobčili njegov govor v celoti, ako bi nam to prostor dopuščal. Videlo se je, da govori vsem navzočim naravnost iz srca. Kmetskemu j stanu, je dejal, gre povsod trda in pri nas ne ! najmanj. Glavni povod temu je, da kmet nima j rednih dohodkov kakor drugi stanovi, ki dobi vajo stalne plače. Kar pridela, to ima, sedaj več, sedaj manj, kakor nanesejo podnebne in druge razmere; Ako nima za posebne slučaje kaj na sttani, se mu prigodi, da je naenkrat največji revež. Zato je tudi nujno potrebno, da ne začne kmetovati s praznimi rokami, kar se pa veči¬ noma zgodi vsled nesrečne navade, da stari na loži pri oddaji posestva mlademu toliko izpla¬ čevanj, da se ie-ta svoj živi dan ne izkoplje iz dolgov. Druga napaka našega kmeta je pijanče¬ vanje. Ne pij sam in izogibaj se pijanca, ki je hujši kot tat, kajti navadni tat okrade tujca, pijanec pa svojo ženo, svoje otroke. Pijanec je sovražnik človeške družbe, svojih domačih in so¬ sedov, ker je vedno pripravljen za zdražbo in prepir, sovražnik je svoje občine, ki ga mora končno rediti itd. Nadaljna napaka našega kmeta je večno tožarjenje. Izogibajte se tožb, kajti tudi dobljena tožba je pravzaprav izgubljena. Zopet druga na paka slovenskega kmeta je, da je premalo pre¬ viden pri zidanju novih hiš ter gospodarskih po siopij itd. Po navadi se zazidi celo premoženje in končno se v nova poslopja preseli drug go spodar, ne pa oni, ki je zidal. Zidajte svojim razmeram primerne stavbe. Ravnotako je s ku- ! povanjem posestev. Ne kupujte preveč zemlje, | temveč potrudite se, da bodete na manjšem pro¬ storu več pridelali, kar se gotovo posreči, ako pametno obdelujete svojo zemljo. Predvsem je treba kmetu druge vzgoje. Ne pojte svojim otrokom stare pesmi .kmet je revež", temveč jim dajte poguma za napredek. Kmetu se še ne godi najslabše, drugi stanovi poznajo še večjo revščino. Nekaj prepotrebnega bi bilo vsaj nekoliko knjigovodstva. Vsak lahko zapisuje prejemke in izdatke in koncem leta bo videl, da najmanjši stroški in najmanjši dohodki naraščajo tekom leta do velike vsote. Potem pač ve, za kaj naj izda denar, za kaj pa ne. To bi bil že precejšen napredek. Končno naj bi se pa naš kmet povzpni do umnega kmetovanja. Pri vsaki stvari je treba razuma. Dva vesta več kot eden. Vpra šajte in poskušajte. Govornik je vedno na raz¬ polago kmetom, da jih pouči. H koncu priporoča gojitev sadjereje in ži¬ vinoreje, kot najprimernejši kmetijski stroki tid ; srčoo mi ga jemljete. Zakaj niste pr šu?" 483 tak rat če ima izgubo, in sicer zato, da se orga nizacija zavoda ne kvari in da ostanejo usluž¬ benci skupaj. 1 ua,Ul!; Sploh pa ima post™ zavod, ki prodaja le dobro blago, vodno do bia,k la V dobrih rokah. ’ e Je le Celjske in štajarske novice. (Koncert, oziroma zabavni večer Delav¬ skega podpornega društva«) obeta kaj” razno¬ vrstno zabavo. Pevski društveni zbor se zelo pridno vadi pod vodstvom gosp. dr. Schwaba. Pevske točke obetajo nekaj prav posebnega namerava se namreč prirediti, kakor čujemo’ „Ipavčev koncert 11 - pele se bodo namreč samo pesmi naSega vrlega skladatelja dr. Gustava Ipavica kar bo gotovo privabilo najmnogo- brojnejše občinstvo. Na sporedu so pa še druge zanimive točke, katere objavimo prihodnjič, kakor tudi druge podatke glede začetka zabave itd. Upamo, da se bo slavno občinstvo v čim največjem številu odzvalo vabilu društva, ki je gotovo najvrednejše vsestranske podpore. (Celjska narodna društva) so priredila prošlo soboto odhodnico svojima mnogoletnima članoma oziroma odbornikoma gg. Iv. Špindlerju in Mijo Korošcu ter g, I. Belušiču. Lepo število prijateljev odhajajočih marljivih članov celjske narodne družbe se je zbralo, da se poslove od njih, pogrešali smo pa tudi marsikoga. Vsem že¬ limo mnogo sreče na njihovih novih mestih! (Himen.) Poročil se je predvčeranjim v Celju gosp. Alojzij Gregorin, c. kr. deželnosodni svetnik v Celju, z gospico Emo Levizbnikovo iz Celja. Častitamo! (Računski sklep okrajnega zastopa za leto 1902.) Zoper sklep okrajnega zastopa od 21. avgusta t. 1., s katerim je okrajni zastop odobril računski sklep za leto 1902, so vložili celjski Nemci pritožbo na deželni odbor. — Isti se je sedaj izrekel, da ta sklep razveljavi, češ da so priloge tega računa ob času sklepa bile pri okrožnem sodišču zaradi Kosmovih ponever¬ janj in da torej okrajni zastopniki, ako bi bili hoteli te priloge pregledati, ne bi mogli jih pregledati. Celjska vahta se zaraditega valja od same radosti in po svoji navadi nesramno laže, da je okrajni zastop odobril račune, v katerih niti ni bilo natančnih številk. — Da ta listič drugo ne ve, kakor lagati, razvidi se iz tega, da se računski sklep kakor vsako leto, tiska, pošlje, vsem okrajnim zastopnikom v roke na njih dom, da so v tem računu navedeni posa mezni zneski do vinarja, kakor je to pri računih običajno, m da je račun ležal, kakor postava predpisuje, z vsemi računskimi prilogami 14 dni vsakomur na ogled, kdor bi se hotel potruditi, da bi ga pogledal. — Računski sklep se je torej moral od okrajnega zastopa odobriti, in sklep deželnega odbora ni drugo nič, kakor zopet ena mala usluga celjskim Nemcem in nemškutarjem, da napravi istim kratko, nedolžno veselje, — Z odgovorom na smehljajočih se ustnicah se je obrnila proti meni, in se začela glasno smejati. Brez sape, skoro jokajoč, z obrazom, pokritim z diščečim robcem, je rekla s težavo: »Poglejte se vendar , . . Vzadi v zrcalo . .. Oh, kakšni ste.“ S stisnjenimi obrvmi, z zobmi stisnjenimi, z bledim obrazom sem pogledal v zrcalo idijotično miren , nespremenljivo - hladnokrven, nečloveško nepremičen obraz je zijal v me. In — zasmejal sem se! Še vedno smehljajoč se, toda že tresoč se od bližajoče se jeze, z brezpa metjo obupa sem začel govorili, skoro kričati: »Vi se ne smete smejati!« In ko je utihnila, sem ji šepetaje odkril svojo ljubezen; nikoli nisem tako lepo govoril, kajti nikoli še nisem tako ljubil. Govoril sem o mukah pričakovanja, o strupu ljubosumnosti in hrepenenja, o svoji duši, kjer je bilo vse ljubezen. In videl sem, kako so se vejice nagnile in obledelo lice obsenčile, videl sem, kako je skozi motno bledost vzplapolajoč ogenj rdeče zažarel in kako se je celo njeno vitko telo brez volje k meni nagnilo. — Bila je oblečena, kakor kraljica noči skrivnostno v črne čipke, kakor v temo, kajti račun je v redu in bode z ravno istimi številkami, kedar bode Kosmova zadeva končana, odobren. (Sejem sv. Uršule), ki je bil prošlo sredo v Celju, je bil prav dobro obiskan. Ljudi se je kar trlo po ulicah in glavnem trgu. Lep denar je zopet ostal v rokah celjskih trgovcev in obrt¬ nikov. No, pa saj so se tudi pošteno potrudili ti gospodje celjski, kajti kamor si prišel, si skoraj oglušil vsled sladko vabečih klicov, s ka¬ terimi so vabili ljudje, »ki ne znajo sloven¬ ski«, s.ovensko ljudstvo v svoje nemške proda- jalnice in šotore. Nisi je čul skoraj nemške be¬ sede. Tu naj bi prišli poslušat oni graški in drugi gospodje, katerim je Celje znano le po debelih »vahtarčnih« lažeh, in slišali bi, kako je »nemška trdnjava« Celje popolnoma slovenska. Tu nisi čul nikakih zabavljic, tu nisi čul niti besede o »bindišarskih lopovih, morilcih, ubi¬ jalcih, tatovih, šuftih, ljudožrcih itd.«, kakor bla¬ govolijo sicer ti gospodje nazivati naše slovensko ljudstvo, o ne, tu se sliši le: »gospod očka, gospa mama, lepa gospodična, srček, dušica 11 in druge tako blago in milo doneče besede. In naše pošteno in dobro ljudstvo verjame tem besedam in kupoma znaša svoje krvavo zaslužene vinarje v nenasitne bisage teh zvitih kač, ki se zvečer, preštevši ogromni dobiček, krohotajo neumnosti »gospodov očetov, gospe mamic in srčkov in dušic 11 . In naši ljudje še ne izpregledajo. Ne vemo, kako naj pišemo, da jim odpremo oči, da bi iz- prevideli, kako v svoji malomarnosti rede gada na svojih prsih. Več kakor storimo, ne moremo storiti; ako nas pa vzlic temu nočete razumeti, pripišite sami sebi posledice. Le nosite jim svoj denar, le nosite ga jim kupoma, da se bodo potem lažje norčevali in krohotali vaši res ne¬ razumljivi neumnosti. (Nemčurska baba.) Ženske se rade zmer¬ jajo, če se sprejo, to je stara stvar. Pred nekaj tedni so se tri dunajske device ne posebne ka kovosti, ko so bile blizu Celja na ,.letovišču 11 , sprle z neko slovensko krčmarico in tudi tu ni manjkalo psovk — na nobeni strani; tudi tožba zaradi razžaljenja časti je bila vložena od obeh strani. Obravnaval pa je slavni eksemplar na šega justičnega uradništva dr. pl. Ducar. Obsodil je tukajšnjo domačinko na deset dni zapora zaradi žalitve sumljivih dunajskih devic, one so pa bile oproščene, akoravno je bilo dokazano, da so zmerjale krčmarico s psovko „vindiše babn 11 . Naš poročevalec je takrat radovedno vprašal, ali bi bil oproščen, kdor bi Ducarjevi gospe rekel, da'je nemčurska baba. Ker nihče do danes ni riskiral, Ducar ni imel prilike o tem tožiti ali celo soditi, kar bi bilo seveda zelo za¬ nimivo. Pa bilo bi res kaj takega neprevidno! Zadnji ponedeljek se je namreč pokazalo, da Ducarjeva pamet ni imela prav, ako je razsodila, da „vindiše babn 11 ni psovka. Krčmarica se je bila namreč na višje sodišče pritožila zoper Du- carjevo sodbo, ker je bila sama zaradi dunaj¬ skih devic prestrogo kaznovana, dunajske device v zvezdah, bliščajočih se, kakor briljanti, je bila lepa, kakor že dolgo pozabljene otroške sanje. Govoril sem — in solze so me pekle v očeh, srce je od veselja močno bilo. In videl sem končno, kako je ljubko, trpeče smehljanje njena usta odprlo in vejice vzdignilo. Počasi, plašno, z brezkončnim zaupanjem, je obrnila svojo gla¬ vico k meni in . . . takšnega smeha še nisem slišal! »Ne, ne, ne morem,« je skoro stokala in z vzdignjeno glavico se je zopet glasno zasmejala. Oh! Da bi mi bili dali le za trenotek člo¬ veški obraz. — Stisnil sem ustnice, solze so pri tekle po mojem vročem obrazu, in ta neumni obraz je ostal v svoji strašni, nepremično neokorni hladnokrvnosti. In ko sem se odstranil, me je še dolgo glasen smeh spremlja 1 , kakor da bi bila voda z visoke skale na kamenje tekla. * * * Ko smo se vračali po celi ulici raztreseni, in glasno govoreči, domov, mi je rekel tovariš: »Imel si gorostasen uspeh! Nikoli še nisem slišal takega smeha .. . Stoj, kaj delaš! Zakaj trgaš masko? Bratci obnorel je! Glejte! Tudi obleko trga! Joče se!« ... pa oproščene. In c. kr, okrožno sodišče je spoz nalo, da Ducar ni imel prav. Krčmarici je kazen znižalo in jo obsodilo samo na 20 K denarne kazni, dunajske device pa obsodilo zaradi psovke »Vindiše babn 11 tudi na kazen 20 K in povrnitev vseh kazenskih stroškov. Tako so prišle vse ženske do svoje pravice, Ducar pa zopet do dolgega — nosa. Najzanimivejše na celi stvari je to, da je zagovornik dunajskih žensk dr. Schurbi bil tako zelo prepričan, da bode sodni dvor Ducarjevo razsodbo, da bi psovka »Vindiše babn 11 ne bila žaljiva, ovrgel, ,da je izjavil, da celo stvar kar prepusti brez vsake besede raz¬ sodbi sodnega dvora. — Tako je pri nas. (Zvišanje deželnih dokladi) Nemški čas¬ niki že dalj časa pripravljajo ljudstvo na potrebo zvišanja deželnih doklad in skušajo opravičiti de¬ želno gospodarstvo. Najbolj se tukaj povdarja, da so krivi zvišanih izdatkov novi učni zavodi, kateri so se v zadnjem času ustanovili, kakor naprimer nemško učiteljišče v Mariboru, nova gozdna šola v Ljubnem na Gornjem Štajarskem, razširjenje nemške gimnazije v Ptuju, ustano¬ vitev več nemških meščanskih šol itd. Torej se morajo deželne doklade edino zarad nemških zavodov povišati. Tukaj se vidi zopet kako Nemci s slovenskim denarjem gospodarijo. Mi jim prispevamo eno tretjino k vzdržavanju nji¬ hovih zavodov in sedaj bodemo celo davek zvišan dobili in to samo zaradi nemških šol. Ali ni to v nebo vpijoča krivica? Nele da nas Nemci po¬ litično zatirajo, tem več jim moramo biti ob enem molzna krava! Le plačaj »bindišer« in pa molči, ne predrzni se le ne tudi zahtevati kake šole, za tebe ni denarja, denar, katerega ti plačaš, bodemo mi porabili, in če bodemo premalo imeli, boš moral pa več dati. Ne ve človek, kaj bi k taki korupciji rekel, ali bi jo breznačajnost ali hudobnost imenoval ? Tu se vidi nemška »velikodušnost« in nemška »kultura«. Mi plaču- jamo, plačujemo in nam se ne privošči niti ene meščanske šole. Pa kaj, saj vemo, da nam od Nemcev ni pričakovati ničesar, ker Nemec ne pozna pravice proti Slovencu; pač pa se je ču¬ diti, da take krivice narod tako mirno prenaša. Kaj je z našimi zastopniki? Bodo li oni to za¬ ušnico od Nemcev zopet tako mirno vzeli? Slo¬ venska čast zahteva, da se zvišanje davkov ne dovoli poprej, dokler se tudi za nas Slovence primerno učnih zavodov ne ustanovi. In to do¬ seči so dolžni zasopniki našega naroda, naši poslanci s kakoršnimkoli sredstvom! (Redko prikazen) je odkril v zadnjem času nekdo v najbližji celjski okolici. Čudom smo se čudili in skoraj nismo hoteli verjeti, da je to mogoče, ali vendar je res, kajti naš poročevalec je oseba, kateri smemo popolnoma zaupati. Šel je naš mož po nekem opravku v Gaberje. Ker ga je žejalo, je stopil v gostilno, ki je še pred kratkim slovela kot narodna, in poklical polič vina. Gostilničar te nekdaj slovenske gostilne, sedaj »Zur Stadt Neugraz« ga gleda debelo in vpraša nemški, česa želi. Odgovor: polič vina. Gostilničar: Bos gefelig? Polič vina. Bos binšen zi? In nista se mogla razumeti. Gost odide na to, ne da bi svojo žejo utolažil. Nauk: Ko bi vsi Slovenci tako delali, ne bi bilo takih »redkih prikazni« niti v Gaberjih niti v Celju! (Slavno o. kr. okrajno glavarstvo) še en¬ krat najvljudnejše vprašamo, zakaj je dalo ob državni cesti skozi Gaberje nabiti pločico, na kateri se čita, da je prepovedano po pešpoti goniti živino, voziti itd.? Čemu prepoved, ako se nihče ne ravna po nji. V sredo je nanesel slučaj, da je nekdo opozoril po državni cesti patrulirajočega orožnika na kmeta, ki je gnal živino po pešpoti, Češ da naj poskrbi, da se bo ona prepoved izpolnjevala. In kaj mu je odgo¬ voril orožnik? »Spodite ga Vi s pešpota 11 . Torej privatniki naj bi skrbeli zato, da se izpolnjujejo ukazi slavnega glavarstva! (Ker bode železnica Grobelno—Rogatec) v kratkem času izročena javnemu prometu, se je bati, da bode štajarski deželni odbor oziroma zbor vsled tega okrajno cesto I. razreda Celje— Rogatec izpremenil v okrajno cesto II razreda. Ker pa prispeva dežela k vzdrževanju okrajnih cest I. razreda znatne letne podpore, bi opustitev okrajne ceste Celje—Rogatec iz I. razreda imela za davkoplačevalce kakor tudi za javni protme 484 slabe posledice, se slavni okrajni zastopi: Celje, Šmarje—Jelše in Rogatec, kakor tudi občine teh okrajev pozivljejo, da vložijo prošnjo na deželni odbor štajarski glede ohranitve okrajne ceste Celje—Rogatec v 1. razredu okrajnih cest. (Veselica prostovoljne požarne hrambe v j Arjivasi), ki se je vršila dne 4. oktobra popoldne j na vrtu gosp M. Kavčiča v Petrovčah, uspela je j jako imenitno. Ljudstva bilo je nepričakovano mnogo, tako da so bili četudi obširni prostori skoraj pretesni. Takoj na pričetku veselice začela j je igrati šaljiva pošta in takoj so začele krožiti j po vseh prostorih zanimive razglednice in dopis- j niče s prav šaljivimi dovtipi; in že s tem se je : občinstvo izvrstno kratkočasilo. Kaj šele ko so j začeli krepko udarjati domači tamburaši in so i zapeli veseli pevci. Zvečer pa se je vžigal umetni j ogenj, se vrstili govori in napitnice. Zraven pa j nas je navdušilo še dobro Vince in hladno pivo j iz Kavčičeve kleti. Zatorej so nam vesele urice i vse prehitro pretekle in se je kazalec na uri pre- j naglo vrtel in nas v največjem veselju razgaal vsakega na svoj dom. Gotovo pa je storil vsak i trden sklep, da enake veselice ne bode zamudil, j (Žalec) — Olhodnca. — V torek zvečer, j t. j. dne 20. t. m. se je poslavljal od svoiih tova- j rišev in prijateljev knjigovodja deln. pivovarne j gosp. Burdych. Bil je v Žalcu obče priljubljen in | čislan uradnik, odkritosrčen prijatelj in kremenit značaj, zato je bila ločitev vsem drugovom težka, j Želimo mu vsi vse najboljše na novem mestu v Ljubljani, a najljubše nam bi bilo, ko bi se vrnil . kmalu nazaj — Pri tej priliki so darovali cenj. j gostje za „Dijaško kuhinjo" v Celju 32 K, za j koji znesek se izreka blagim darovalcem v imenu revnih dijakov najprisrčnejša zahvala. (Šoštanj.) Iz „Slov .Naroda" posnemamo, da bode v nedeljo 25 oktobra javen ljudski shod v Šoštanju. Ker je mogoče, da mi zategadel nismo poročila dobili, ker se je pismo izgubilo, ne mo¬ remo z gotovostjo trditi, ali je ta shod, ki bode seveda velikega pomena, že prihodnjo nedeljo ali pozneje. Če se bodo pa izvedelo, da se ta shod vrši, v tem slučaju poživljamo k obilni udeležbi. (Velenje.) Piše se nam sledeče: Ni še pre¬ teklo teden dni, odkar so na ljudskem shodu pri Sv. Martinu pri Velenju govorili možje ka¬ terim je probuja našega ljudstva sveto delo, in že se opazuje uspeh, katerega so napravili go¬ vori. Preprosti kmetje, kateri se do sedaj menili, da je vse, kar je z vlado in z vladnimi organi v zvezi, neovrgljivo; izjavljajo se, da sedaj uvi dijo, da je skrajni čas, otresti se jarma, kateri je slovenskemu kmetu naložen vsled ljubimkanja vlade z Nemci in z nepriznano avstrijsko na¬ rodnostjo „nemčurjev“. Slišijo se glasovi, zakaj se že ni poprej tako oznanjevalo, zakaj ne do hajajo možje veščaki bolj pogosto med nas, ter nam raztolmačijo, kako se moremo obraniti na silstva. Ako se ugodni vtis, katerega so razni govorniki na kmeta napravili, vzdrži, in se na tem polju poučevanja naših kmetov, obrtnikov, itd. vztrajno nadaljuje, ter se razni shodi prirejajo, smemo upati, da bode poginil oni „bacilus nemšku- tarius" in da bode nemškim pašam odklenkalo. Akoravno se nahajajo med našim ljudstvom elementi, kareri imajo neki neopravičeni vpliv na preprosto ljudstvo, in akoravno ti elementi jako z nemčursko gospodo simpatizujejo, ter de lajo na to o njihovi maščevalnosti nad možmi narodnega mišljenja se maščevati, ter voditelj¬ stvo v korporacijah kakor občinah, krajnih šol skih svetih itd. našim rarodnim nasprotnikom izročiti, ne da bi pomislili, koliko celemu narodu škodujejo — se ne smemo vstrašiti napornega dela v obrambo proti takim nepoštenim izdajskim namenom Ako slovenska inteligenca deluje na probujo naroda, dokazuje, da ima pred očmi le napredek naroda, da le deluje na obrambi proti podjarmljenju od strani nemčurjev in njih slaviteljev. Da zabranimo torej pretečo nevarnost, treba je poučnih shodov, na katerih naj se do¬ kaže kmetu, v čem obstoje nevarnosti preteče slovenskemu narodu, in s kakimi sredstvi se zabrani ta nevarnost. Da dosežemo naš cilj, da dosežemo temeljito zavrnitev nasprotnikovih nakan, prosimo zlasti gospode govornike izza zadnjega shoda v Šmartnem pri Velenju, in druge znane spodnještajarske boritelje, naj ne odnehajo od prirejanja shodov med nami Gor¬ janci. Ljudstvo jim bo hvaležao sledilo. (Krajni šolski svet v Tepanjah pri Ko¬ njicah) je v svoji seji dne 2. avgusta t. 1. eno¬ glasno sklenil, izraziti mojstru čebelarju, gosp. Jan. Jurančiču pri Sv. Andražu v Slov. goricah pismeno pohvalo, ker je izdelal čebelni paviljon, ki ga je okr. šolski svet pri njem naročil, res mojstrsko, lično in solidno iz najboljšega lesa in najnatančnejše po dunajski društveni meri. Zato najtopleje priporoča g. mojstra vsem slovenskim čebelarjem in kraj. šolskim svetom, ki si name¬ ravajo nabaviti čebelnjake ali panje. (Brežice.) Meseca septembra t. 1. je bila na Dunaju razstava izdelkov brivcsv, lasničarjev in lasuljarjev. Izmed 117 tu in inozemskih razstav nikov je bilo zastopanih le 7 lasuljarjev. Ob tej priliki je bil gospod Josip Hdy, slovenski brivec, lasničar in lasnljar v Brežicah ob Savi, odlikovan z zlato kolajno zadruge dunajskih lasničarjev za svoje lepe gledališke lasulje. Gospod Ho!y je bil odlikovan že meseca prosinca t. 1. na razstavi v Pragi z veliko bronasto kolajno, in je sedaj za¬ stopan na razstavi na otoku Malti. — Gledališke lasulje gosp. H .lyja priporočamo našim gospodom diletantom. (Zahvala.) Krajni šolski svet in šolsko vod stvo ljudske šole Ptujska okolica izrekata tem potom naj prisrčne j še zahvalo g Kajetanu Mur kotu, trgovcu z drobnim in modnim blagom in pleteninami v Ptuju, glavni trg št. 4 za 55 klop Čičev razne volne, katero je blagovolil podariti ubogim deklicam imenovane šole. Ptujska okolica, dne 17. oktobra 1903. (Umrl) je včeraj gosp. Gabrijel Postružnik, umirovljeni učitelj v Ljutomeru. (Ljutomer.) Za prihodnje šolsko leto 1903/4 se bodo sprejemali učenci v tukajšnjo šolo realko v torek, dne 3. novenbra t 1 ob 9 uri predpol- dnevom. Zglasiti se je v šolski sobi na glavnem trgu v Ljutomeru. Vsak na novo prišedši učenec naj s seboj prinese zadnje šolsko naznanilo ali pa odhodnico dotične šole. (Ljutomer) Za shod političnega in gospo¬ darskega društva v Ljutomeru dne 8. novembra se delajo resne priprave in utegne ta shod biti res epohalnega pomena. Ljutomerčani hočejo na vsak način slovensko meščansko šolo in so pri¬ pravljeni v tem oziru na znatne žrtve. Tudi oko liški kmetje ne odstopijo od dolgoletne zahteve, da se jim končno ustanovi kmetijska šola na Cvenu. Na shodu dne 9. novembra se bodo sešli zastopniki vseh občin ljutomerskega in ormo¬ škega in središkega okraja, da se skupno poteg I nejo za podaljšanje železniške zveze Radgona — j Ljutomer do Središča ali Ormoža, oziroma Ptuja. Povabljeni so drž. poslanec dr. M Ploj, dež. posl. I I. Kočevar in ravnatelj meščanske šole Lapajne iz Krškega in razni govorniki. (Murski Sokol). Ob ustanovitvi Murskega Sokola v Ljutomeru je pokril g. dr. Grossman za društvo stroške, ki so narastli vsled ustanovne slavnosti, v znesku 70 K. Čast mu! v Štajarski deželni zbor. (Odlomki), 17 seja dne 20. oktobra t. 1. Ob pol 12 uri otvori deželni glavar sejo ter prečita došle vloge, med drugimi predlog posl. Žičkarja in drugov glede boljše železniške zveze med Zagrebom in Z danim mostom. — Pe¬ ticije se odgodijo dotičnim odsekom. Posl. Robič utemeljuje svoj in drugov predlog, ki meri na to, da se ljudske šole lil plačilnega razreda prestavijo v II. plačilni razred. Govori približno sledeče: * Visoka zbornica! Čeravno se uresničuje vse, kar sem svojedobno glede reguliranja učiteljskih plač navedel, če¬ ravno se kaže, da je bojazen, kojo sem v isti debati svojedobno si dovolil izraziti, bila popol¬ noma upravičena in se je izkazala tekom časa utemeljena, vendar ne morem a čutom zado¬ voljstva začeti utemeljevati svojega predloga! Kako naj tudi z zadovoljstvom utemeljujem predlog, katerega posledica bo, čeravno ne hudo a vendar precejšnje obteženje davkoplačevalcev? In to v časih, ko gospodarsko stanje prebivalstva nikakor ni sijajno, ko se množe tožbe prebivalstva na deželi in v mestih, kmetov in obrtnikov od dne do dne, tožbe o velikih izdatkih, ki so v zadnji dobi silno narastli. In vendar smatram kot svojo dolžnost, podati predlog, ki meri na to, da se odpravi III. plačilni razred. Sedanje raz¬ mere ljudskih šol na deželi, namreč onih, ki so v III plačilnem razredu, so nevzdržljive, o na¬ predku ljudskega šolstva, o naravnem njegovem razvoju sploh ne more biti govora. Nasprotno, že leta in leta sem opazujemo na polju ljudskega šolstva znatno nazadovanje. In vzrok temu tiči v pomanjkanju moških učiteljskih sil V svojem tozadevnem govoru leta 1899. povodom debate o novem zakonu glede učiteljskih plač sem opomnil, da bode vkljub temu zakonu na deželi vedno več učiteljskih sil primanjkalo, in da ta novi zakon nikakor ne bo v prospeh ljudskega šolstva. Žal, gospoda moja, imel sem prav. Pri izdelovanju zakona o učiteljskih plačah so se storili veliki pogreški. Niti od daleč mi ne pride na misel, komurkoli, ki ima govoriti v visoki zbornici, kaj očitati. Toda, gospoda moja, ne¬ opravičljivo je za deželno šolsko oblast, da ni dvignila pred vstvaritvijo tega zakona svojega svarilnega glasu. Neopravičljivo je, da ista oblast ne samo ni svarila, ampak je celo v dotičnem odseku gospode potrdila v namenu, iti na to napačno pot. To se je zgodilo s tem, da se je izrazil neki član deželnega šolskega sveta: Na podlagi tega zakona se Štajarska učiteljev niti ubraniti ne bo mogla! (Klici: Čujte!) Celi sistem je bil od začetka ponesrečen, napačen, in ekscelenca gospod dež. namestnik je sam to v dotični debati prav dobro omenil. Žal, da ni svojih vladnih organov seznanil s svojimi nazori in jih ni vodil pri izdelovanju zakona o učiteljskih plačah. Pa recimo, da je ta zakon na pravi podlagi. Potem mi je na vsak način nerazumljivo, kako da se je moglo v III. plačilnem razredu osnovno plačo potisniti pod eksistenčni minimum, medtem ko je znašal slednji po zakonu od 3 maja 1874 za defiaitiv- nega učitelja v 3 plačilnem razredu 600 gld. In po četrt stoletju se je znižal isti minimum na 500 gld. Na mlajše učiteljstvo se pri izdelo¬ vanju novega zakona ni oziralo prav nič. Po zakonu od 3. majnika 1874 je imel definitivni učitelj v prvih 5 letih 600 gld, po preteku 5 let 600 gld. Torej je za 10 let na slabšem. (Klici: Pa je pozneje boljše!) Gospoda moja, ali vpraša mladi učitelj: Koliko plače bom imel čez 30 let? Ne, on vpraša; koliko bom imel prihodnje leto? Ta opomba je bila torej ne¬ umestna. Pri takšnih razmerah učiteljskih plač lahko gospodje osnujejo 10 učiteljišč na Šmar¬ skem, in vendar vse skupaj ne bo imelo uspeha, Pa ugovarja mi morda kdo: Saj bi bili to storili, saj bi ne bili znižali življenskega minima, ne nastavili tako majhnih osnovnih plač, a ozirati smo se morali na deželne finance. Tudi v tem oziru sem svojedobno izrazil upravičeno mnenje, da večje obteženje davkoplačevalcev absolutno ni bilo potrebno; bilo bi samo trebalo dati mlajšim učiteljem več, potreba pa ni bila, v višjih plačilnih stopnjah iti tako visoko. Dejstvo je (in lahko poslužim s podatki), da so dobili starejši učitelji, ko se je novi zakon uveljavil, po 400, 500 do 600 gld. naenkrat več plače Ali pa je kateri starejših učiteljev res pričakoval, da bo dobil za toliko večjo plačo? Tako visoko iti ni bilo potrebno niti s plačo niti s penzijo. Danes je seveda prepozno, sedaj ne morete nikomur nič več odvzeti. Gospoda moja, posled ce teh napak n so izostale. V istem letu še, ko se je uveljavil novi zakon, je šlo nešteto absolviranih učiteljski! kandidatov z zrelostnim spričevalom v žepu k pošti, železnici in drugam. In isto se g' di leto za letom, in bi se godilo v še veliko večji meri, ko bi ne bila n. pr. pri pošti za eno leto vrata zaprta. Toda pride kdo in mi pravi: si moramo pač pomagati z učiteljicami Gospoda moia nisem nasprotnik učiteljic, imam veliko spoštovanje pred njihovim delovanjem, toda — učiteljic 1 * mora biti na svojem mestu. Sicer pa tudi z»k 4 dol;) čuje v tem oziru, da je delokrogu učitehic z-*čr tana določna meja, ker smejo učiteljice *mo do 4. razreda. Naša deželna šolska oblast -e pa veda ne briga za ta zakon in tako se m >re g 185 diti, da je na šestrazrednici pri Sv Mariet- poleg Ptuja pet učiteljic poleg n Td učitelja. s Uda ' Omenil sem že, da z veseljem priznavam delovanje učiteljic, m to oaobito v mestih in v trgih Ako je učiteljica iz meščanske hiSe, pozna veselje m žalost življenja, pozna skrbi in trude in njeno delovanje bo med deco iz meščanskih b,š blagonosno. Toda, gospoda moja, prestavite to učiteljico na deželo; čuti se nesrečno, nima veselja živeti v teh razmerah, tudi starši učencev čutijo njeno nezadovoljnost, in kolikrat se zgodi da se ravno iz teh vzrokov čuje klic: Le ne učiteljic! — Naravno, da bo učiteljica, ki je iz kmetske hiše, imela več veselja s kmetskimi otroci, ker pozna razmere. Toda koliko učiteljic je, ki so iz kmetskih hiš? Ta točka novega zakona torej, po kateri znaša osnovna plača definitivnega učitelja 500 gld. je tako ponesrečena, da se za dolgo ne more vzdržati. Zato prosim visoko zbornico, da moj predlog temeljito pretrese in ga sprejme, formalno pa želim, da se isti izroči združenemu naučnemu in finančnemu odseku Temu govoru vrlega zagovornika ljudsko-šol skega učiteljstva je sledilo dolgo odobravanje in njegov formalni predlog je bil sprejet Nato so sledila razna poročila deželnega odbora ter posebnega odbora za občinske zadeve, koja pa za Slovence nimajo nobene važnosti. Slede predlogi: Posl. Zedlacher in dr. stavijo predlog, da se ustanovi deželna zavarovalnica za živino. Posl. Brandl in dr. stavijo predlog, naj se končno uveljavi zakon o ribarstvu. Posl. Rokitanski stav predlog, naj se končno ustanovi deželna zavarovalnica zoper točo, isti in dr. predlog, naj se ustvarijo kmetska rentna posestva. Društveno gibanje (Društvo »Gospodar* v Petrovčah) bo imelo prihodnjo nedeljo, dne 25. oktobra t 1., ob 3. uri popoldne svoj IV. občni zbor v gostilni g. Franca Jelovšeka v Petrovčah Med navadnimi točkami sporeda bode posebno zanimiv govor deželnega potovalnega učitelja g. Martina Je lovšeka o živinoreji. Z\ prijetno zabavo bodo skrbeli društveni tamburaši in pevci, za dobro postrežbo pa gostilničar g. Fr. Jelovšek. Prija¬ telji društva od blizu in daleč udeležite se zbo rovanja v prav obilnem številu. (Bralno društvo Frankolovo) zopet priredi na občno željo v nedeljo, dne 25. t. m., ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju gledališko pred¬ stavo: l. »Egiptovski Jožef", svetopisemska igra v 5 dejanjih. 2. »Skrb in Smrt", legenda v 2. dejanjih. Med posameznimi dejanji svira godba. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odbor. (Zborovanje »Bralnega društva" v Piše- cah) se vrši v nedeljo, na vseh Svetnikov dan, t. j. 1. listopada t. 1„ po rani sv. maši ob pol 9. uri predpoldne v tukajšnjem šolskem poslopju v Pišecah. Dnevni red: Razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi predsedništvo. (Akad tehn društvo »Triglav" v Gradcu) priredi v soboto, dne 24 oktobra t. 1, ob 8. uri zvečer v dcuštvenih prostorih svoj 1. redni občni zbor. Slovanski gosti dobro došli! Odbor. (Odbor akad. društva »Slovenije") za zimski tečaj 1903/04: Predsednik: cand. iur. Bo- gumil Vošnjak, podpredsednik: tehnik Milan Lenarčič, tajnik: modr. M. Dolenc, blagajnik: Fr. Povšič, knjižničar: modr. R. Molfe, arhivar: modr. A. Sodnik, gospodar: modr. M. Stibler, namestnika: modr. J. Breznik in agr. A. Pod¬ gornik, pregledniki: modr Fr. Mihalič, cand. iur. G. Žerjav in modr. J. Vesenjak. Dopisi. Iz Konjic. (Seidler, nadučitelj nemške šole v Konjicah) S tem možem se je že bavila »Domovina", To je namreč nemčur v pravem pomenu besede: rodila ga je slovenska mati, šel je študirat na učiteljišče, ker ga je podpiral in mu omogočil študije še sedaj živeči slovenski profesor, bil je kot učiteljiščnik navdušen Slo¬ venec, a sedaj preganja v zahvalo za to, da ga je mož, kateri je kot izbražen Slovenec ostal zvest svojemu narodu, ves čas njegovih študij podpiral, z besnostjo vsakega izobraženega Slo¬ venca, kateri ima toliko značaja, da ne zataji svojega naroda. — Seidler je največji prijatelj Sutterja, gostilničarja pri »solncu", kateri živi izključno od slovenskih kmetov, kajti tiste četrtinke vina, katere spije tam Seidler, mu menda niti enkrat na teden ne bi dopustile se do sitega najesti. In vendar je ta mož, kateri se da kakor dveletni otrok od Seidlerja voditi, kateri nima nobene samostojnosti, kateri kakor papiga ponavlja ono, kar mu z veliko težavo ubije Seidler v glavo, najhujše deloval in še deluje proti gostilni v »Narodnem domu". Pa to še ni dovolj. Na povelje Seidlerja je dvema izobraženima Slovencema, katera sta hodila k njemu na hrano, dal razumeti, da njima ne mara več dajati hrane. Ako vam, Sutter, slo¬ venski denar ne ugaja, povejte tudi slovenskim kmetom, kateri v tako velikem številu k vam zahajajo, da jim ne marate ničesar dati! Jezite se zelo vi, Sutter z Seidlerjem vred, nad gostilno v »Narodnem domu", pa svetujemo vam, ohladite si vašo jezo, ker gostilna v »Narodnem domu" bo nspevala, naj se že jezite, kolikor se hočete, a ljudstvo bo tekom časa spoznalo svoje prija- , telje in prišel bo čas, ko se vam bodo sline cedile po vsakem slovenskem gostu, katere sedaj na najvišje povelje vašega »nadmarkerja" Seidlerja odganjate. Pri tej priliki pa moramo odločno bičati one Slovence, kateri so odborniki vseh narodnih društev v Konjicah, kateri pa vedno zahajajo v gostilno najbujšega nasprotnika vsega, kar je slovensko, kateri tam sede v družbi najljutejšega slovenožrca Seidlerja, kateri je že marsikaterega Slovenca na podlagi neresničnih podatkov skušal spraviti iz Konjic in, ako se to ne bo nehalo, bomo prihodnjič iste Slovence s polnim imenom občinstvu predstavili. Ptujska gora. - Nekoliko v odgovor. — Z ljudmi, ki so okolu »Štajarca" in »Ptujčanke", glasil g. J. Orniga v Ptuju, je težko resno raz pravljati. Zaano je vsemu spodnještajarskemu svetu, kako so postopali s Kalchbergom, katerega so najprej nahujskali, da je rohnel in besnel proti Slovencem ter jih na najpodlejši način osebno napadal. Ko se jim je Kalchberg zameril, so ga odpodili in g Ornig gaje tožil radi žalenja časti. Kalchberg je bil obsojen na 4 tedne zapora, za kar se ima svojemu prejšnjemu »dobrotniku" J. Ornigu zahvaliti. Manj znano je, kako so odpodili prejšnjega urednika »Štajarca", Ivana Križmana, ki je isto- tako strupeno napadal Slovence kakor Kalch¬ berg. Ko se jim je zameril, ga sicer niso postavili pred sodnijo, pač pa so ga položili na »zrak", sedaj je mož brez kruha in moleduje pri Slo¬ vencih, katerim se hoče prikupiti s tem, da bi osnovali list proti »Štajarcu", katerega bi on, Križman, izdajal ter Orniga napadal. Merodajni gospodje v Celju in v Ptuju so preznačajni, da bi se poslužili teh sredstev. V tretje gre rado. Upajmo, da bo g. J Drevenšek doživel iste izkušnje kakor njegova prednika, Kalchberg in Križman. Poročilo »Štajarca" o shodu na Ptujski gori je skrajno peifilno in lažnjivo. Dr. Brumen je govoril blizu celo uro ter primerjal slučaja Grossman in Bratuša. Stvarno mu nihče ni oporekal; pri razpravljanju o Bratuševi zadevi se ni oziral na to, kar »Narod" piše, ampak je izrecno izjavil, da se opira na to, kar je »Šta- jarc" o tej zadevi v predzadnji številki pisal, ter pristavil, da to stori radi tega, ker se mu dozdeva, da je »Štajarčev" dopisnik imel na razpolago sodnijski akt ali da je bil od uradne strani informiran. Zakaj pa »gospodje" od »Štajarčeve" stranke niso stavili predloga za protiposkus pri glasovanju, zakaj niso predlagali drugih resolucij? To naj g. Drevenšek, ki se ni upal na shod priti, razjasni. Dokler je bil komisar navzoč, čuli so se vmesklici proti orožnikom in proti sodniji. Teh seveda »Štajarčev" poročevalec ni slišal ali slišati hotel, ker zagovarja krivično in nepostavno postopanje proti Bratuši To se razvidi iz »Šta- jarčevega" listka z naslovom: »K smrti obsojen in zopet oproščen". V tem spisu zavija »Štajarc" še sedaj, ko je Bratuša oproščen, resnico na škodo temu samemu in njegovi ženi. Tako je pisala tudi »Marburgarca" v številki z dne 6. oktobra 1903, da, če Bratuša ni svoje hčerke umoril, umoril je drugo dekle. Ta članek se je pri shodu prebral in zbudil veliko ogorčenje; toda vse to »Štajarc" previdno zamolči. »Štajarčevi" pripadniki so bili žganjarji prve vrste, kateri se trumoma zbirajo vsak dan v obeh žganjarijah M. Straschilla, svaka Orni- govega, Ta Maks Straschill na Bregu ima dve žganjariji v korist in osrečevanje »Štajarčevih" pripadnikov. Na tako osrečevanje slovenskega »kmeta" smeta J Ornig in M. Straschill ponosna biti. Tega jima nihče ne zavida. Edini izmed nasprotnikov, ki ima lastni razum brez duhtečega »šnopsa", bil je J. Vindiš z Brega. Ta je dr. Brumenu po sklenjenem shodu na vprašanje, zakaj se ni k besedi oglasil, rekel, da sploh proti govoru poročevalca ni bilo niče¬ sar ugovarjati. Kako blazno »Štajarc" o slučaju Bratuša piše in javnost slepari, sledi iz številke z dne 18 oktobra 1903. Trdi se namreč, da ostane Franc Bratuša v preiskovalnem zaporu radi obrekovanja svoje žene, obenem pa tudi »Štajarc" priznava, da zakonska Bratuša nista pri zdravi pameti. Mar »Štajarčev" zagovornik nemčurskih sodnikov in drž. pravdnik v Mariboru ne vč, da se slaboumni ljudje ne smejo kazensko pre¬ ganjati ? In državni pravdnik ter okrožno sodišče v Mariboru trpita, da se na tak način »opra¬ vičuje" postopanje preiskovalnih sodnikov, dr. Dachatscha, dr. Torrglerja in vit. Neupauerja? Kako je bilo mogoče, da je Franc Bratuša obstal umor hčere, ki še danes živi, vemo vsi iz uvodnega članka ljubljanskega »Slovenca" z dne 14 oktobra 1903, Toda ta članek se pri nas tiskati ne sme, ker bi živce g dr. Nemaniča v Mariboru preveč razburil. Ta članek bi morali naši državni poslanci imunizirati. Vsak, ki z govorom dr. Brumna, kateremu se je večkrat burno pritrjevalo, ne simpatizuje, je v istini divjak, človekožrc, ki naj bi pobral šila in kopita, ter jo odkuril v črno Afriko — k svojim bratom, ki človeško meso žro. Tja spada posebno tudi »Štajarc", njegov šefurednik in vsi »šnopsarji" iz Straschillovih, Kaiserjevih, Hutterjevih in drugih žganjarij. Prokletstvo ptujskega okraja so te žganjarije, ki okoliške kmete poživinjujejo. Toda g. Ornig kot mestni župan ptujski trpi vse te žganjarije v mestu in se da v »Štajarcu" kaditi kot edini dobrotnik in osreče- valec spodnještajarskega kmeta. Ubogo ljudstvo, ki takih osrečevalcev ne zapodi, nego jim še . nosi težko prisluženi denar. Ubogo ljudstvo! K. Narodno-gospodarske novice. Jabolčnik in hruškovec. (Piše Iv. Vuk.) V onih letih, ko obrodi sadno drevje, na pravlja skrben gospodar iz preobilega sadja do¬ mačo pijačo, ki pa se da tudi dobro prodati. S svežim sadjem je sicer najboljše povišati do¬ hodke svojega gospodarstva, a čestokrat se pri¬ peti, da ni dovolj kupcev, za zimo pa se tudi ne da vse posušiti in shraniti. Da se tej zadregi odpomore, napravljamo iz sadja prijetno, zdravo pijačo, ki je vinskega okusa. Ia če je ta pijača pravilno pripravljena, presega daleko kakovost slabega vina. Vendar se žalibog, še pri nas vse premalo pazi in skrbi za napravo dobrega sadjevca. Sicer se je že nekoliko obrnilo na bolje, vendar še vse premalo. Ni pa tudi vse eno, kako sadje se naj vzame za prirejanje sad¬ jevca. Sadje, katero zgodaj dozori, ne da stalne pijače. Zgodaj dozorelo sadje se lahko posuši ali še bolje proda, ker za napravo mošta ima pre malo kisline in čreslovine. Za sadjevec naj se vzame le tako sadje, katero ima dovolj čreslo¬ vine in kisline, ker tak mošt je stalen. Zato pa je najboljše sadje, ki jeseni dozori. To pa še zategadel, ker to ni predrago in da dober, ob stoječi sadjevec. Sadje pa ki šele dozori po zimi, da sicer tudi dober mošt, a to bi bila velika potrata. Tako sadje je najdražje in se najlažje 486 proda. Če smo pa vendarle primorani iz slad¬ kega sadja prirejati mošt, pa se naj pridenejo k sladkemu sadju kisla in trpka jabolka ali hruške. Mešanica raznih vrst sadja da najboljši sadjevec. Dobro je tudi, če se stolCe k drugemu sadju eno tretjino lesnik ali pa tudi hrušek, ki imajo mnogo čreslovine in kisline ter mnogo drugih dobrih snovi v sebi, katere povišajo dobroto sadjevca. Med jabolki dado najboljši jabolčnik, vrste z vinskokislim okusom, kakor rajnete vseh vrst, mašancke itd., med hruškami pa vse moštne hruške v prvi vrsti vsem dobro znana tepka. Pa tudi zimike dado izvrstno pijačo, ki se kot mošt skoraj nič ne razločuje od vinskega mošta. Nekateri nespametni gospodarji, katerim ni mar za dobro pijačo, zmešajo navadno vinski mošt z zimikovim, češ da bo več. In potem pa tarnajo, da noče nihče vina kupiti. Seveda, kdo bo pa kupoval hruškovec za pravo grozdno vino. In če se jim tudi ta goljufija parkrat posreči, pa se pozneje hujše maščuje. Zapomnimo si pa, da sadje ne sme biti prezrelo. Prezrelo sadje da težko se čisteči sad- djevec in tudi ne bo dolgo obstal. Pa tadi napol zrelo sadje ni dobro. Tak sad ima preveč kisline in torej ne da dobre pijače. Škoduje se pa tudi drevju, ker se poklati preveč mladik, ki bi pri hodnje leto rodile. Vzrok je znan vsakomu, ker na pol zrelo sadje se drži močneje, kakor zrelo. Iz tega sledi, da se mora vzeti sadje, ko je nor¬ malno dozorelo. Sadje, ki je vzeto od zgodnjega drevja, se mora takoj stisniti. Ono sadje, ki pa se vzame trdo z drevesa, je treba nekaj časa pustiti (8—14 dni), da doseže zrelost, katero imenujemo „ležavno zrelost sadja 11 . Vsled tega ležanja se razvije v sadu povoljna množina sladkorja in prijeten duh, „aroma“ imenovan, ki zelo ugodno vpliva na razvoj sadjevca. Omenim še naj, da se iz drobnega in srednjevelikega sadja dobi boljši in stanovitnejši sadievec, kakor i iz velikega in debelega. To pa zato, ker je pri drobnem v celoti več lupin in pešek, kakor pri debelem; lupine in peške imajo v sebi same take snovi, ki mošt čistijo in ga store trpežnega. Predno gremo mečkat sadje, moramo ga lepo prebrati. Vso nesnažno in gnilo sadje od straniti, ali pa izrezati tam, kjer še ni celo gnilo. Potem se naj vse sadje z vodo poliva ali v kadih umije. Sploh stroga snažnost naj vlada pri tem. To pa ne samo zato, da bi se nam i pozneje morda ne pokvarilo ali kaj, ampak tudi zato, da je snažna pijača. Kdo bo pa pil meša¬ nico od blata, gnilobe in kdove od česa še. Vsakemu človeku se mora gabiti kaj enakega. Najboljše bi še seveda bilo, da bi imeli za meč¬ kanje take mašine in bi ne hodili z nogami po drozgi. Isto velja,' seveda tudi pri prešanju grozdja. Morebiti si dotičnik že par mesecev ni umil nog. Ko gre mečkat grozdje ali tolč sadje, si jih nekoliko splakne. Ostalo omije in izje že mošt. No, potem pa mi drugi tako brozgo pi¬ jemo. Ker nimamo takih strojev, pa si vsaj do dobrega omijmo noge. Kdor si pa lahko kupi stroje, so sicer precej dragi, pa si naj naroči. Naj¬ bolje bi bilo, da si kupijo trije ali štirje skupaj. Zmečkano sadje je dobro pustiti kakih 12—24 ur, ker se da potem lažje stisniti. Vendar mora drozga biti v sodih, da ne pride preveč z zra¬ kom v dotiko, kar bi lahko povzročilo cikanje. Da dobimo štrtinjak sadjevca moramo imeti okrog 9—10 s to tov sadja. Druge slovenske novica (Shod vseh slovenskih odvetnikov) se bode vršil v Ljubljani to nedeljo dne 25 oktobra v dvorani mestnega občinskega sveta ob 10 uri dopoldne. Kakor se nam poroča, se je že na prvem shodu vseh slovenskih odvetnikov, ki se je vršil v Ljubljani leta 1898 v prilog jezikovne enakopravnosti pred višjo dež. sodnijo v Gradca, sprožila misel ustvariti organizacijo slovenskih odvetnikov v skupno zvezo, ki bi imela namen varovati stanovske in narodne težnje slovenskih odvetnikov pred vedno množečimi se napadi. Razmere se od tistega časa niso izboljšale ter so se najprvo začele na Štajarskem obračati oči- vidno na slabše. Najnovejši dogodki pa, ki nam prihajajo dan za dnevom iz Koroškega, kažejo, da se hoče tu slovenskim odvetnikom zanikati pravica eksistence in da se tam slovenščina na ravnost meče pred prag justice. Shod slovenskih odvetnikov bode torej brez dvoma jako umestna manifestacija proti tem razmeram in želeti je, da se na njem pokaže solidarnost vsega sloven¬ skega odvetništva proti agresivnim namenom naših nasprotnikov in vlade. Pripravljalnemu odboru stoji na čelu g o s p. d r. K a r o l Triller, odvetnik v Ljubljani, kateri daje tudi vsa po¬ trebna pojasnila. — Vspored je sledeči: 1. Na¬ govor odborovega načelnika dr. Karola Trillerja. 2. Poročilo o ustanovitvi zveze slovenskih odvet¬ nikov, referira dr. Valentin Krisper. 3. Poročilo o štajarskih justičnih razmerah, referira dr. Jurij Hrašovec 4. Poročilo o koroških justičnih raz¬ merah, referira dr. Ferdinand Miiller. 5. Poročilo o primorskih justičnih razmerah, re erira dr. Oto¬ kar Rybar. 6. Eventualija. (Slovenski odvetniški shod v Ljubljani.) Na čast udeležencem odvetniškega shoda priredi v imenu stolnega mesta Ljubljane gosp. župan Ivan Hribar v hotelu „pri Slonu" slavnosten banket. Dramatično društvo je ukrenilo, da se priredi ta večer velika Verdijeva opera B Otello“. Vnanjim gostom bode torej dana prijetna prilika , prepričati se tudi o velikem napredku sloven- j skega gledališča. (Ljubljanski občinski svet) je na predlog : dr. Tavčarja sprejel rezolucijo, v kateri se zahteva enakopravnost koroških Slovencev z njihovimi nemškimi sodeželani pred sodišči. Re- zolucija se izroči deželni vladi, da jo predloži ministrskemu predsedniku. (Valvazorjev spomenik v Ljubljani.) Ljub ljanski mestni svet je dovolil vladi, da postavi j slavnemu kranjskemu zgodovinarju Valvazorju spomenik pred deželnim muzejem v Ljubljani. (Profesor vabi dijake v kazino.) Profesor Jancker na drugi državni gimnaziji v Ljubljani j ima pač čudne nazore o disciplinarnem redu, ki strogo prepoveduje dijakom udeležbo pri dru- j štvenih sestankih. Pred kratkim je namreč po- j zivljal slovenske dijake, da naj se udeležujejo j sestankov nemškega „Alpenvereina" v ljubljanski j kazini. Kaj bi se zgodilo s slovenskim profesor jem, ki bi v šoli agitiral za slovensko planinsko društvo ? Kmalu bi romal kam tja gori na Gornje Avstrijsko ali pa celo v Bukovino, Nemec pa seveda sme vse. (Odlikovanje.) Poveljnik v Ljubljani gar- nizujočega pešpolka št. 27, Štefan Vučetid, je bil prideljen v službovanje belgijskemu kralju Leopoldu, ki je imejitelj 27. polka, za časa nje¬ govega bivanja na Dunaju. Polkovnik je bil odlikovan z velikim častniškim križem Leopol¬ dovega reda. (Iz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva „ Merkur" v Ljubljani.) Proste službe: 1 kontorist stenograf; 2 pomoč¬ nike mešane, 1 pomočnika manufakturne, 1 po¬ močnika špecerijske, 1 pomočnika galanterijske stroke in dva vajenca. — Službe iščejo: 4 kon- toriati ozir. kontoriatinje; 3 pomočniki manufak turne, 9 oomočnikov mešane, 4 pomočniki špe¬ cerijske, 3 pomočniki želez, ali špecerijske stroke, 1 blagajničarka in 1 vajenec. (Nesreča na kranjskem kolodvoru) Prošlo nedeljo sta na kolodvoru državne železnice trčila dva tovorna vlaka drug ob drugega. Razbilo se je veliko voz in tudi oba stroja sta bila hudo poškodovana. Oba strojevodja sta bila težko ranjena, ravnotako tudi kurjača. Promet je bil za nekaj časa cbustavljen, potniki so morali prestopati. To je bila prva nesreča na gorenjski železnici, odkar obstoji ta železnica. (Bohinjska železnica) bo gotovo najcenejša železnica v celi Avstriji, kajti tako po ceni pač ša nikjer ni plačala vlada sveta, po katerem teče železnica, kakor ravno na Gorenjskem. Kmetje se pritožujejo, da ne dobe za svoj svet niti četrtine prave vrednosti. Tako je imel neki kmet po 6 kron za kvadratni seženj svojega travnika na ponudbo, vlada mu ga pa hoče pla¬ čati po 1 K 80 v. To je res pravo odiranje ubo gega kmetovalca. Poklicani činitelji naj bi se odločno zavzeli za to zadevo, kajti sicer bo imel ubogi kmet vse kaj drugega, kakor korist od nove železnice. (Enakopravnost pred koroškimi sodišči.) Visoko presega pač še celo našega slavnega celjskega kriminalista oni slavni sodnik v Rožeku na Koroškem, o katerem smo že imeli priliko govoriti. V neki pravdi je namreč obsodil dr. Brejca na plačilo tožnih stroškov v znesku 74 K 10 v, ker je zastopal zadevo v slovenskem je¬ ziku, katerega slavni sodnik ni „zmožen“. P a naj še kdo reče, da niso v Avstriji vsi jeziki enakopravni. _ Politični pregled. (V češkem državnem zboru) nadaljujejo Nemci z obstrukcijo. Oba rektorja pražkih vse¬ učilišč sta predložila zbornici predlogi glede raz širjenja vseučiliških prostorov kateri v sedanji velikosti in ureditvi nikakor ne odgovarjajo mo¬ dernim zahtevam. — Češke stranke so imele skupno posvetovanje, pri katerem se je sklenilo, da ne ugode nemškim zahtevam. Obstrukcija se bo torej nadaljevala. Najbrž bo vsled tega de¬ želni zbor v kratkem zaključen. (Ogrska kriza ) Vsa prizadevanja, da bi se sklonilo vladarja na sprejem »narodnih" vojaških zahtev, so bila dosedaj brezuspešna. Glavno ulogo posredovalca še vedno igra dosedanji finančni minister Lukasz Nameravali so sklicati državni zbor k izrednemu zasedanja, ali Košut sam se je odločno uprl in tako ni bilo mogoče dobiti dovolj poslanskih podpisov za sklicanje. Demonstracije pred Košuto vim spomenikom v Segedinu se še vedno nadaljujejo. Madžari so pri svojih vojaških zahtevah pozabili, da je tudi dragih narodnosti v ogrski državni zvezi. Hrvatje smejo z isto pravico kakor Madžari madžarski zahtevati za svoje vojaštvo hrvatski poveljni jezik. Zato vlada tudi na Hrvatskem veliko ogorčenje proti hrvatskemu poslancu Josipovida, ki v odseku devetorice ni označil hrvatskih zahtev. Rumunski prvaki so tudi sklenili podati izjavo proti madžarskim vojaškim zahtevam. (Srbija.) Polkovnik Aleksander Mašin, svak umorjene kraljice Drage, ki je prvi streljal nanjo, je imenovan članom naj višjega vojaškega sveta. V pred kratkim izvoljenem državnem svetu je sedaj 10 radikalcev, 3 liberalci in 3 naprednjaki. (Vstaja na Balkanu) vsled prihajajoče zime ponehuje. Med Bolgarsko in Turčijo se je končno vendarle doseglo sporazumljenje. Obe bodete za¬ čeli odpuščati mobilizovane čete in sicer Turčija po dvakrat toliko kakor Bolgarska, ker je prva mobilizovala v veliko višjem številu svoje čete, kakor pa Bolgarska. Sicer pa vstaši nikakor še ne mirujejo. Veliko skrb vzbuja turški vladi vstanek srbskega prebivalstva ob črnogorski in srbski meji, ki se brani plačevati davek. Poldrug tisoč se jih je oborožilo in prestopilo k vstašem. V Monastiru sedaj deluje hitra sodba. V zadnjem času so obsodili nad 120 obtožencev na izgon v Malo Aziio. (Italijansko ministrstvo) je na izrecno za¬ htevo kralja Viktorja Emanuela podalo ostavko. Mesto dosedanjega ministrskega predsednika Za- nardellija prevzame najbrž Giolitti. (Papeževim tajnikom), naslednikom kardi¬ nala Rampolle je imenovan monsignor Merry del Val, ki je bil dosedaj začasni tajnik. Merry del Val je še mlad, šteje komaj 38 let, gojenec in učenec kardinala Rampolle, in je bil svoj čas predlagan za nuncija na dunajskem dvoru, proti čemur je pa avstrijska vlada protestirala. Sedaj je isti Merry del Val papežev državni tajnik, kar Avstriji gotovo ne bo prav ljubo. (Rusija in Armenci.) Rusija se je dosedaj še vedno kazala prijatehico Armencev, ali sedaj je prišlo do resnega razpora. Armenski patrijarb je javno preklel carja in rusko vlado. Povod temu je bila konfiskacija armenskega cerkvenega pre¬ moženja za ruske šolske namene na predlog mi¬ nistra Plehwe. Čin armenskega patrijarha je vzbudil povsod v Rusiji veliko pozornost. Vlada bo imela dovolj opraviti, predno bo povoljno ure¬ dila to zadevo. Književnost in umetnost. („SeceBsion-album") slovenskih in hrvatskih pesmi za mešan in moški zbor, vglasbil H. A- Vogrič, kapelnik v Sarajevu. To delo, posvečeno biskupu J. J. Strossmajerju, obsega tri obširne mešane zbore in sedem moških zborov Radi 487 nedostatnega prostora bodi nam natančneia h« 8 eda le o pesmi »Lahko noč«, ki j. bila n* grajena od »Slov. pevskega društva v Ptuju« in ki že raditega utegne zanimati v večji meri naše cenjene čitatelje. Ta pesem je deloma lepo občutena in nežna; prav lepo koprneče se glasi mesto »mirno le odpri oči.- Tudi konec na „orgelpunktu« f glasi se uspavajoče karakteri¬ stično: .lahko noč ljubo dekle!« Da ta pesem vkljub naštetim vrlinam ni dovršena, kriva je napačna deklamacija, n. pr. namesto rože glavce so nagnile, glasi se rože glavce so nagnile; ali n. pr. namesto ptice v gozdu potihnile glasi se: ptice v gozdu potihnile. Ravno tej deklamatorični hibi je tudi predpisovati, da be seda »potihnile« pride na forte-mesto (!) dočim beseda sama zahteva piano ali pianissimo. ! Gospod skladatelj tudi naglaša napačno posa¬ mezne zloge, v protislovju s pesnikovo metriko. | Poleg tega je še v tem oziru nekonsekventen I in deklamuje v isti pesmi pri isti metriki, enkrat ! d6kle sladko enkrat dekle sladkč. Vidi se torej, da na metriko niti mislil ni! Da tudi oblika pesmi ne odgovarja strogi stalni obliki (terminus technicus »Liedform«), in lažje odpuščamo, ker si mislimo, da je skladatelj, ki si upa na dan, pač dovolj poučen o stalnih muzikalnih oblikah in da je storil to le vsled secesijonističnega stremljenja. Vendar mora biti tako stremljenje povsem originalno, kar zadnja pesem .Bram¬ bovska« gotovo ni ; sestoji iz samih že tisočkrat uporabljenih fraz; sicer pa je za nerazvajeno ubč Ičpo doneč marš in lahko izpeljiv, ki se zna priljubiti in udomačiti. — Nasprotno naha¬ jamo v drugih skladbah mnogo tehniških težav, trilerjev, zmanjšanih septimnih in drugih zamo¬ tanih akordov in težkih prehodov, ki« se v or¬ kestru sicer lepo glasč, a izvajani J od pevcev- diletantov navadno nelepo, nečisto donč in so dostikrat povod, da pevski zbor .pada« ali .pride višje*. — Na drugi strani pa zopet po¬ grešamo lahkih prehodov tam, kjer jih uho že takorekoč samo zahteva. V pesmi »Sjedanje* n. pr. se nahaja nič manj nego osemkrat des durakord koncem posameznih kratkih odstavkov in pesem »Ljubavi«, ki nam sicer jako ugaja, sloni vseskozi na gduru, dočim bi mala modu lacija n. pr. pri .što hodu«, v ddur, to sicer lepo skladbo jako oživila. Brez takih naravnih pre hodov postanejo daljše skladbe razkosane ali enolične in monotone. Sicer je mogoče, da je gospod skladatelj to napravil tako nalašč, stoječ pod vplivom južnoslovanskega »milieuja*. — Delo je okrašeno s podobo mladega skladatelja. ^Opravljeno je vseskozi secesijonistično, note so trivoglate (!), v različnih barvah, tekst je ilu- strovan. Zanimivo delo priporočamo našim cenjenim čitateljem, — Dobi se pri g. skladatelju v lastni založbi. Društva, katera hočejo izvajati javno te skladbe, morajo kupiti od skladatelja vsaj eden komad .secession-albuma*. Bratje Sokoli! Opozarjamo še enkrat vse br. člane, da se vrši jutri v soboto ob 8. uri zvečer v čitalniski dvorani izvenreden občni zbor. Ker morate biti za spremembo pravil dve tretjini vseh članov navzočih, vas prosimo, da se istega polnoštevilno udeležite. Odbor. Za jesensko saditev bode pri meni dobiti sadnih dreves od pri¬ znano najboljših sadnih vrst, kakor KANADA raj. KASELSKA velika raj. BOBOVEC veliki renski in še druge. Naznanilo. Na Zidanem mostu gradila se bo prihodnje leto nova hiša. Stroški za vsa dela so proračunjeni na 25.000 K. Različna dela n. pr. zidarska, tesarska, klepar¬ ska, mizarska, kamnoseška, slikarska, itd, oddala se bodo vsaka za-se podjetnikom, ali pa tudi vsa dela skupaj enemu podjetniku; prednost bo imel, kdor prevzame vse skupaj. Delo bo moralo biti dovršeno do meseca avgusta 1904. Načrti in stroškovni prevdarek so na vpogled vsak dan pri gospodu Francu Juvančiču v Radečah pii Zid. mostu ki daje tudi potrebna pojasnila in tudi sprejema po¬ nudbe podjetnikov in račun. v Ameriko! V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta, se proda ali pa (433)3-1 da v najem ob zelo ugodnih plačilnih pogojih več lepih posestev z gospodarskimi poslopji. Pojasnila je dobiti brez¬ plačno v pisarni gosp. dr. Gregorina v Trstu, Molino plccolo 7. II. (434) Franc Praprotnik nadučitelj v Mozirju. Deček iz dobre hiše, kateri je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole, sprejme se takoj v trgovini z manufakturmm (425) 3-1 blagom pri F CROBATH-u v Kranju. I Kapljice ?v. JVIarka Te glasovite in nenadkriljive kapljice se^uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bo¬ lečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter kdliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modremu ter raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski hiši. Naročuje se edino in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Gornji grad st. 25, poleg cerkve sv. Marka — Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 ducat ( 113 steki.) . . ■‘3= 3S1 3 ducati (36 „ - - 11 „ 6 ducat. (60 „ - IV „ lO ducat. (1530 „ . . 353 „ Ustanovljena leta 1360. (394) 10-4 Mestna lekarna Zagreb Markov trg št. 36. m M m Trgovina z železnino „MERKUR PETER ■v O«13 ul, Graška cesta št©-\r. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele. me, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, ^rablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebijev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. tK M !H! .■.■■■.■Mi 488 |< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič na vsa slavna gasilna društva in občinska poglavarstva. Prigodom neke moje trgovine na Štajarskem, kjer imam že več cenj. odjemalcev, zvedel sem, da je pred malo dnevi neki potovalec ponujal slav. gasilnim društvom brizgalnice in drugo gasilno orodje od moje tvrdke kot izvirne, ter na ta način okoristil se pod našim imenom ža neko ponujeno robo Čast mi je na tem mestu javno izjaviti, da naša tvrdka nima na Štajarskem, Kranjskem, Primorskem, Dalmaciji, Hrvatskem in Slavoniji ter Srbiji mkoga drugega, da bi jo zastopal, ka kor mene vdano podojenega poslovodjo podruž¬ nice R A Smekala v Z-tgrebu kacbor prosim, da se slavna dsuštva v potrebi kakega naročila obrniti izvolijo. (430) 3-2 Z odličnim spoštovanjem za podružnico R A. SMEKAIra v Zagrebu FRAN SAMSA, poslovodja. flled. univ. dr. Ferd. Kunej bivši zdravnik ljubljanske bol¬ nice, usoja si slav. občinstvu naznaniti, da ordinira od današnjega dne naprej kot okrožni zdravnik na Vranskem. Vransko, 12. oktobra 1903. (421) 3-3 Vincenc Čamernik kamnoseški mojster Celje ISTova vili a a št- 11 *- Celje priporoča k sezoni svojo mnogobrojno zalogo raznovrstnih 8§> grobnih # spomenikov iz različnih marmorjev, granita in syenita po konkurenčnih cenah. Cerkvena, monumentalna in vsa v to stroko spadajoča dela. (412) Postrežba točna in solidna. 8-6 Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. TRGOVINA S -HŠjpf steklom m porcelanom IVAN KOVAČIČ prej Avg. Jeloutschan RADGONA Dolge ulice štev. 47. Priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana in vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago: steklenice in posodo za gostilničarje in domačojrabo; šipe za okna, ogledala, okvirje za po¬ dobe itd. ■ Različni krasni pred¬ meti, jako primerni za sVSSlA darila. Lepa izbera igrač za f^gtg-4 otroke po nizki ceni. mk' Postrežba točna in solidna ! ca -ca zn Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju. Varnostna) 0 * 'Vi, slač^ v polnih z fijgj Kathreinerjevetovarnfen II Monakovu. Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave« ampak izrečno vselej -- Kathreinerjevo — Kneippovo sladno kavo in objemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba. Cena zavoju 1 50 vinarjev. vsebina 500 gramov. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.