Štev. 45. V Mariboru 5. novembra 1874. Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. ,. pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
>
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne spre-jem.ijo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Naprave za uboge.
Poglavitniše določbe postave za preskrbljevanje ubozih.
Ker je postava za ubožne zadeve od 12. marcija 1873 potrjena in po dež. zakoniku (V. štev. 19. 1. 1873.) razglašena, se bo tudi skušala v življenje spraviti. Dasi smo prepričani, da pridejo po tej postavi ubožci iz dežja pod kap, kakor smo že pokazali, hočemo vendar postavo bralcem v prid ob kratkem posneti, da stvar poznajo in sami presodijo.
Prvi oddelek.
Splošna ravnila za javno preskrbljevanje ubozih.
1.	Po §. 1. se imajo nekteri ubožci v stalno, drugi pa le v začasno preskrbljevanje sprejeti. Stalno se imajo preskrbljevati ubožci, ki si preužitka ali celó ne ali le deloma zamorejo prislužiti. Začasno dobivajo pomoči le domači ubožci, ki so zares potrebni, in to na toliko, na kolikor niso drugi ljudje, društva ali zasebne dobrodelne naprave po postavi dolžne za nje skrbeti.
2.	Pravico do pomoči iz"Trfrnjske ubožne kase ima le tisti, ki si ni sam kriv uboštva in pa bolniki, ki sami ne zmorejo stroškov za zdravila in postrežbe. (§. 2.^
3.	Če bi bil kdo prejemal pomoči, ktere mu ni bila treba, ker ima sam dovolj pripomočkov, je dolžen to srenjski ubožni kasi povrnoti, dolžnost veže tudi dediče. — Isto tako so dolžni povračila tisti, kterim je pripadala dolžnost podpore, pa je niso zvrševali, razun če bi sami obo-žali bili. Povračila tirjati ima pravico ona bla-gajnica, ki je v enem in drugem primerljeju podpore dajala. (§. 3.)
Kdor iz javne blagajnice podporo prejema, mora po ukazu srenj, oskrbnikov po svojih zmožnostih delati, k delu se zamore tudi prisiliti, ako le delati more. (§. 4.)
4.	Tisti, ki imajo upravo ubožnic v rokah, imajo pravico svojim ubožnicam predpisovati hišni red in nalagati strahovalnih kazni. Zvrše-
vanje hišnega reda pripada njim ali od njih postavljenim služebnikom. (§. 5.)
5. Kdor nagle pomoči potrebuje, se ne sme odpravljati k drugim za pomoč, če so tudi v to obvezani. (§. 6.)
Po §. 7. ne velja ta postava zasebni (privatni) dobrodelnosti, ampak le javni t. j. srenjski napravi za uboge. (Po tem takem zamorejo kot zasebne naprave za uboge obstajati tudi farne u b o ž n i c e.)
Drugi oddelek.	„ ,„
Javno preskrbljevanje ubozih.
I. V srenjah.
1. Vsaka krajna srenja mora za svoje ubožce skrbeti, za tiste namreč, ki imajo v njej domovinsko pravico. (§. 8.) Vnanjim gre pomoč le v nujnih potrebah (§. 18.), mora se pa to brž dotični tuji srenji, in če ta ni znana, polit, gosposki naznaniti (§. 19.) Srenja ima pravico terjati, da se ji podpora v nujni potrebi povrne (§. 20.) Če seje pomoč inostranču naklonila, in povračila od vnanje države ni dobiti, ima srenja pravico, povračilo terjati iz dež. blagajnice štajerske (§. 21.) — Ker so se pa vsled srenj, postave od 17. marc. 1849 in od 2. maja 1864 §. 2-. prejšnje samostalne (katastralne) srenje v eno politično srenjo zložile, smejo tudi zanaprej, posebno če je to pri zloženju bilo izrečeno, svoje ubožne naprave ali fonde in ustanove rabiti za svoje ubožce. Vrhovno upravo in nadzorstvo nad njihovim ubož-nim premoženjem pa ima dotična krajna srenja, s ktero so zložene (§. 12.)
Da srenje svojim dolžnostim proti ubogim zamorejo zadostovati, smejo nalagati občinskih doklad. (§. 8.) Če srenjski odbor v to privoli, se smejo ubožci tudi po hišah razvrstiti ter jim hrane in streho vsak dan druga da. Prenočišče jim gre tako, da so pred vremenskimi nezgodami varni. Ubogi posestniki so te dolžnosti prosti; drugi se zamorejo proti primerni užitnini
oprostiti. Kder ubožec hrane dobiva, mora tudi pri delu pomagati, če je za to. — Otroci pred dovršeno šolsko dobo, ubožci z nagnjusnimi bolezni ali če pred njimi ni varno, se po hišah pošiljati ne smejo. (§. 13.)
2.	Komur gre stalno preskrbljevanje, ima pravico do potrebne hrane, obleke, strehe in v bolezni zdravnikove pomoči, zdravila in postrežbe, za kar skrbi srenja, če ni kdo drugi dolžen za to skrbeti. Pri otrocih, ki so v preskrbljeva-nju, se mora tudi za vzrejo skrbeti. (§. 9) Nasproti pa ima srenja pravico določiti, k a k o š n a pomoč da ubožcu gre, iu ubožec nema pravice tir-jati, s k ter o stvarjo da se mu naj pomaga. Navadno se ne pomaga v denarjih, ampak s stvarmi, kterih ubožec ravno potrebuje. (§§. 10. 11.) Če srenja dolžnosti ne stori, ne more sicer ubožec pravde začeti, marveč se mora pritožiti po srenjskem pritožnem teku (§. 11.), toraj zdaj (če se namreč po dež. zboru ravno sklenjene premem-be srenjskega reda potrdijo) pri županu, od kte-rega gre pritožba na okr. glavarja.
3.	Osebam, ki so še za delo, ne pripada v podpora iz ubožne blagajnice (razun v nujni sili). Če se je bati, da bo kdo zanikamo zapravil svoje premoženje in tako sebe in svoje v siromaštvo pahnil, ter potem srenji nadlege delal, naj srenia po §. 273. obč. drž. zak. to sodniji naznani, da ga kot zapravljivca izreče in mu skrbnika postavi (§§. 14. 16.)
4.	Vsaka srenja si mora vse pripraviti, kar je za preskrbljevanje njenih ubozih potrebno (§. 22.); v ta namen se pa sme tudi več srenj istega okrajnega zastopa združiti (§. 23.) V tem slučaju se morajo pogoditi med sebo: kako da se bodo stroški vkupnega preskrbljevanja ubozih našli, kako porabile ubožnice in ustanove, ki pripadajo eni ali drugi združenih srenj itd. Ta pogodba je po polit. okr. gosposki deželni vladi izročiti.
Stroški za ubožne zadeve v srenji se dobivajo: a) iz dohodkov od glavnice, ki se srenji za uboge sporoči, in iz dohodkov od dobrodelnih vstanov v srenji; b) iz daril in sporočil, ki so se za uboge v srenji napravile; c) iz postavnih prihodkov in d) iz dobrovoljnih prineskov (§. 24). Med postavne prihodke srenjske ubožne denarnice spada:
a)	enprocentni davek od premakljivih in nepremakljivih stvari, ki se po prostovoljni javni dražbi prodavajo;
b)	zneski, ki se po kazenskih in drugih postavah ubožnemu zavodu prisojajo; slednjič tudi globe (Strafbetrage), ki so se dosle župnijskemu zavodu za uboge ali pa deželnemu zavodu za obdelovanje zemljišč oddajale (§. 30.)
Dobrovoljni prineski so nabire, ktere zamore srenja po §. 32. napraviti, toda le tako, da se nihčer ne sme siliti. —
Dobro je pomniti, da to vse velja edino le sa srenjske ubožne naprave, ne pa za farne;
zatorej tudi postava veleva, da, Če s temi dohodki srenja ne shaja, skrbi za ostanek tako, kakor za srenjske potrebe.
Vsi ti dohodki se stekajo v ubožno kaso, ki ima svojo posebno upravo, ter se mora vsako leto o stanju ubožne blagajnice prav tako račun napraviti, kakor zastran srenjskih stroškov (§. 25.). Vse, kar se le sploh „za uboge", „za ubožni fond" itd. sporoči in nema bolj določenega namena, pripada srenjski kasi za uboge (§. 26.)
Iz tega pa sledi, da je treba paziti, kadar se sporočila delajo, komu da namreč kdo kaj sporočiti hoče: farnim (župnijskim) ali pa srenjskim ubožcem? Če ni v sporočilu naravno č izrečeno, daje kaj župnijskemu zavodu za uboge namenjeno, gre to v srenjsko blagajnico za uboge.
5. Še drugih dohodkov zamore srenjski zastop za ubožno blagajnico najti, ako n. pr. za podeljenje domovinske ali občanske pravice (Bürgerrecht), kakor tudi ob posebnih svečanostih in prigodkih davek za ubožno blagajnico naloži (§. 31.) Drugi odstavek tega §. je prav nevaren, ker zamorejo liberalni srenjski zastopi marsi-kterib situob cerkvenim zastopnikom delati.
Beračenje se ima ubraniti in srenje so dolžne po policijskih predpisih berače odganjati. Če se srenjčan na beračenju zasači, je brž stan njegovega premoženja pregledati in po tem po tej postavi ž njim ravnati. S tujimi berači je po postavi postopati (§. 33.) — Ktera srenja se tega ne drži in drugim srenjam stroškov dela, ker svojih ubožcev ne preskrbuje ali beračem potuho daje, je dolžna dotičnim poškodovanim srenjam stroške povrniti. To odločijo na pritožbo politične oblastnije (§. 34).
Da §. 29. naravnoč farne ubožnice izjema in za nje posebnih predpisov obeta, smo že v prvem članku pokazali.
(Konec prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
Ali je dobro in koristno, deteljo strnišnico v onem letu, v kterem se je bila posejala, popasti?
Pridelek raznih deteljnih plemen je v raznih krajih po raznih vremenskih razmerah zel6 različen. V toplejših krajih našega cesarstva daje detelja že prvo leto precej obilno košnjo, potem pa še prav dobro pašo. V hladnejših krajih košnja popolnoma odpade in še paša ni kaj prida.
O tem pa, ali se sme detelja strnišnica p o-pasti, so misli kmetovalcev različne, in toraj ne bode odveč, o tem prašanju nekoliko natančnejše spregovoriti.
Znano je, da navadna detelja daje glavni pridelek v drugem letu; mora se toraj posebno na to odgovoriti: ali paša na detelji strnišnici v
prvem letu glavnemu pridelku drugega leta koristi ali škoduje?
Da se more na to prašanje pravi odgovor dobiti, je treba pri naravi te rastline začeti.
Mlada detelja je posebno v začetku kaj njež-na rastlina; korenine so tanke in nadzemeljni del obstaja iz glavnega debla in k njemu spadajočih listov. —
Na stanje rastline v jeseni je toraj od velikega upliva, ali je bila detelja med ktero drugo žito posejana, med ktero in kako gosto i. t. d.? Ker je pa pravilo in navada, da se detelja med drugo žito seje, toraj o čisti njeni setvi ne bodemo govorili. —
Če je bila detelja med rž ali ječmen, med oves ali kaj drugega vsejana, je na tem veliko ležeče, ali je to žito gosto ali redko stalo, ali je bilo visoko in bohotno, ali nizko in slabo.
Kakor so tedaj bile te razmere in kakoršno je bilo vreme, po tem se tudi stanje detelje ravna, potem ko se je žito, med ktero je bila posejana, poželo. Vrh tega je tudi še mnogo ležeče na zemlji, potem ko se je žito iz njive spravilo. Če je zemlja rahla in rastline deteljne še nježne, se more po paši res velika škoda napraviti, ker se rastlinice izdirajo in poteptajo. Če je pa detelja že močna in zemlja kakor gre trdna, se more s tem, da se detelja pusti rasti, to je, če se ne po-pase, deteljnemu pridelku veliko škodovati, kajti v tem slučaju rastejo stebla daljša in daljša, včasih cel6 do cvetja, in stebelni popki in postranske vejice se ne nasadijo, če se pa detelja o pravem času in na pravi način popase, se nasad stebelnih popkov in postranskih vejic pospeši in je toraj priporočati. S tem, da se glavno steblo odstrani, se sok primora v listnih kotičih nove popke poganjati, in v jednaki meri se tudi koreninski popki zarejajo. Če se toraj gnauje stebla na viš prepreči in sicer večkrat in o pravem času, se že jeseni deteljna rastlina kolikor mogoče popolnoma obraste, t. j. koreninski vrat obda veliko število na vse strani rastočih koreninic, in rastlina je obvarovana, da ne pozebe, in ko spomladi na novo požene, je deteljna njiva gosta, prazni prostori, ki jih je žito, med ktero je bila detelja posejana, naredilo, kolikor mogoče izpolnjeni, in plevel se ne more na njih zarejati.
Če se pa detelja jeseni ne popase, in je vrh tega v prav bohotnem stanju in se je le jeden-krat pokosila, se v drugem letu ne bode nikdar tako gosto in široko zarasla.
Iz vsega tega pridemo toraj da sklepa, da je koristno in dobro, deteljo v prvem letu popasti, ako se to o pravem časnin na pravi način zgodi.
Kar zadeva pravi čas, se naj ne začne prej pasti, nego da so se rastlinice že do dobrega razvile in da je zemlja do prave trdnosti prišla. Po tem je treba še na to gledati, da ovce deteljišča preveč ne popasejo in ne ostanejo tako dolgo na
njem, da je že popolnoma golo. Potem se mora njiva po prvi paši tako dolgo pustiti pri miru, da se nove postranske vejice popolnoma razvijejo. Slednjič se ne sme živina tako dolgo na njo zaganjati, da brž po zadnji paši mraz nastopi. Rane odgriznenih stebel se morajo pred nastopom prvega mraza zaceliti.
Ovčarji seveda niso ljudje, od kterih se more razumna paša na deteljiščih pričakovati; navadno ne prašajo dosti po koristi posestnikovi, ampak le po lastni. Zato se tako pogosto po žetvi nahajajo deteljišča s hlevnim gnojem potrošena, pod kterim se detelja bohotno razvija, kar pa ji posebno pri mnogem in velikem snegu po zimi več škoduje, kakor koristi. Treba je toraj na ovčjo pašo več pozornosti obračati, kajti krivo porabljena vso korist v škodo preobrača.
(„Pr. Ldw.")
Gospodarske skušnje.
Požlahtn ovanj e češpelj.
Navadno se domače češplje ne požlahtnu-jejo in za daljno nasajanje le koreninski izrastki rabijo. Izvrstni in dalječ po svetu znani sadjere-jec dr. Lukas je pa poskusil češplje tudi po-žlahtnovati in sicer s cepiči od navadne domače češplje. Tako požlahtnjena drevesa bolj bujno rasejo, pa tudi debelejši in okusnejši sad prinašajo. Morda hoče kdo naših častitih bralcev to skušnjo napraviti.
_ („P. Ldw.")
Prost in lahek pomoček zoper mrčes.
Neki vrtnar, kterega hiša je podgan in miši vsa živa bila, je svojo klet trgovcu v najem prepustil, ki je v nji skladišče za petrolej imel. Kmalu so podgane in miši zginole, odkar je bil petrolej v kleti. Tako je vrtnar tudi začel grSde po vrtu z vodo polivati, ktera je stala v sodih, v kterih se je petrolej prej hranjeval. In res so v kratkem vsi polži iz sočivja preminoli. Pozneje je z vodo nekoliko petroleja pomešal in v svoje veselje videl, kako so ogerci, gosenice in drugi taki škodljivci iz vrta preminjevali. Skušnja ni draga. —
Žiške iz žitnice spraviš, ako obesiš v bližnjavi kako ovčjo kožo. Žiški se preselijo v krzno, ktero se potem pazljivo vzame, potem na dvorišču kokošim iztepe, zopet na prejšnje mesto obesi in v kratkem zopet iztepe.
Štajerski dež. zbor.
XVI. seja 13. okt. Poslanec Barnfeind vpraša vlado, kaj da misli storiti, da ne bodo hranilnice v prihodnje od vloženih denarjev več dajale v trgovino bankam in drugim denarnim zavodom, kakor je po statutih dovoljeno. Posla-
nec poveda, da je vsled denarnega poloma več štajerskih hranilnic, med temi tudi ena na gornjem Štajerskem veliko zgubila, ker so denarni zavodi, pri kterih so hralnice s svojimi velikimi vlogami dobička pričakovale, naenkrat sapo zgubili in na kant prišli. Zneski, ki jih je marsi-ktera hranilnica banki v trgovino izročila, presegali so po desetkrat reservni fond, kar bi po šta-tutih ne smelo biti. Ker so v tem oziru pol. gosposke svojo dolžnost zanemarjale in na hranilnice premalo pazile, zato stavi dvoje vprašanje do vlade.
Graškemu srenj, zastopu se dovoli, da sme za 184.000 gld. vrednostnih reči državi dati v zastavo za to, da prevzame pobiranje vžitnine. — Postava zastran lovskega počitka se odloži dotle, da dež. odbor obstoječe predpise glede cenitve in povračila divjaških škod pregleda in v prihodnjem zasedanju poroča. —
Potrdi se sklep računov od leta 1873. D o-h o d k o v bilo je za 4 mil. in 752.126 gld., stroškov bilo je za 4 mil. 573.266 gld., toraj je ostalo v kasi 178.890 gld. Sklene se prošnja do vlade, da ne tirja od dežele več kot 200.000 gld. za to, da tehniko v svojo upravo prevzame, kakor se je tudi v drž. zboru v preteklem zasedanju odločilo, da je to za štajersko deželo, ki toliko za šole stori, celo zadosti. Tem bolj se je čuditi, da vlada zdaj, 100.000 gld. več tirja. Navzoči minister Stremayr je pri glasovanju — zoper svoj predpis in za predlog odborov glasoval! — Mestni srenji celjski dovoli se pobiranje krajeerjev od najemščin na 5 let.
XVII. in poslednja seja 14. okt. Ker je že prej napovedano bilo, da je s 15. okt. zborovanja konec, je šla v tej seji stvar na vso sapo, in ker je premalo časa ostalo, je mnogo stvari nerešenih.
t Pred vsem je deželni predsednik, žl. K ü b e c k, na več vprašanj odgovoril. — Na vprašanje Sni-držičevo zastran zagrajenja savskega pobrežja, da se delo nadaljuje in bo na drugo leto dovršeno ; na drugo vprašanje zastran ustanovljenja službe okr. zdravnika v Brežicah, da se vlada za to ravno pogaja, pa še ne ve vspeha. — Na vprašanje H.-Purgstalovo zastran vladnega nadzorovanja pri stavbah, da vlada za nerednosti ve in jih po postavi tudi kaznuje. —
Na vprašanje Hermana zastran vravnan-j a Drave od Ptuja doli odgovori, da že leži načrt za to pri dež. odboru v potrjenje. — Na vprašanje Bärnfeindazastran podaljšanja obroka - za reklamacije proti cenilni tarifi odgovori, da vladi postava brani (?) podaljšanja pridobiti in da za Štajersko postave spremeniti treba ni. — Seidlna r odpravi s tem, da bo vlada po najnovejši postavi od 25. maja t. 1. štolnino postavno uredila.
Vprašanje Bärnfeinda v prejšnji seji zastran ostrejše uradne protipazbe pri hranilnicah se reši z obljubo, da hoče vlada skrbeti za to, da ostanejo hranilnice dobrodelne naprave za ljudstvo. —
Potem poroča posl. dr. Lip o vstanovljenju
živinozdravniške šole v Gradci ter dokaže, da edina šola na Dunaju ne zadostuje, marveč jih je več treba; da hoče dežela nekoliko stroškov prevzeti, da pa vlada premalo pomoči ponuja. Predlaga toraj, da se naj dež. odbor zastran vsta-novitve živinozdravniške šole v Gradcu na državne stroške proti primerni deželni pomoči z vlado pogodi. Ob enem nasvetuje, da se ravnatelju pod-kovalnice in živinske zdravilnice letna plača od 800 gld. na 1800 počenši od 1. okt. 1874 poviša. — Po nekterih ugovorih se sprejmeta oba predloga.
Amen zborovanju je bil sklep, da se p rima nj kij ej deželnih stroškov za 1 mil. 805.061 gld. polovi po 38 procentni obkladi vsega direktnega davka z vsemi deželnimi dokla-dami vred.
Dopisi.
Iz mariborske okolice, koncem oktobra. (Cesarjev god, nedelje in prazniki so „Amtstagi" kamških strahov. — Seidl „Armenvater".) Zvedi slovensko ljudstvo, kako brezozirno se kamški strahovi ob cesarjevem godu, nedeljah in praznikih obnašajo. Svetli cesar obhajajo vsako leto 4. okt. svoj god, kteri je bil letos ravno na roženkransko nedeljo — na Marijin praznik. Ob cesarjevem godu, zlasti če pride na nedeljo, gredo zvesti državljani v cerkev za cesarja molit. Alj za to se kamški strahovi ne zmenijo, ampak napravijo na cesarjev god srenjski „Amtstag". V petek 2. okt. je namreč kamški srenjski svetovalec in kramar g. NaceNusterer po srenjskem beriču kamškega kovača gosp. Paka v srenjsko pisarno komandiral, da naj pride v nedeljo 4. okt. ob devetih zjutraj, ko se v Kamci pozna služba božja začne, v kanclijo povedat, koga da pod svojo streho ima. G. Seidl, prvi strah, takrat ravno ni doma bil, toraj je moral g. N. drugi strah „Vorladung" pisati.
Ko pride nedelja — cesarjev god — ne gre pošteni Pak v pisarno, ampak v farno cerkev za cesarja molit. Da pa tudi kamškemu kramarju in purgarmajstru g. Seidlnu zadosti, popiše na listič ljudi, kteri v njegovem hramu prebivajo, pristavši opombico: „denes (ob devetih) je nedelja" ter odpošlje listič na svoje mesto. Kljubu vsemu temu dobi g. Pak pozneje od g. Seidlna samega nemško „Vorladung", v kteri se je strah nagrozil, da bode kovača „zwangsweise" (posiloma) pred se tiral, ako prihodnjo nedeljo 11. okt. ob 10. uri, ko je še v Kamci božja služba, v pisarno ne pride. Kovač zopet ne gre misle: nedelja je božja in moja in ne Seidlnova. Brez dvoma bi vsak pošten državljan in dober kristjan tako ravnal, kakor g. Pak, kajti nema niti Šeidl niti Nu-sterer pravice, siliti koga, da ob cesarjevem godu, ob nedeljah in praznikih namesto v kamško farno
cerkev, pa v srenjsko kanclijo gre in to tem manj, ker je bilo že zdavnej v Kamci razglašeno, da je pri kamškem „rihtarju" samo v tvorek in petek „Amtstag" in ne tudi druge dneve.
Ali ni toraj gola resnica, kar vsi pametni ljudje trdijo, da Seidl v državnem in deželnem zboru katoliškega slovenskega ljudstva ne zastopa, ampak le brezverne liberalce in nemškutarje, ker verski čut naroda žali, kar liberalci in včasih tudi nemškutarji delajo. —
In kakor s poštenjaki ob nedeljah, dela S. kot „Armenvater" z ubogimi. Kakor se je v štev. 42. „Gosp." poročalo, morali so g. župnik in drugi dobrotniki iz svojega denarjev dati, da so se ubogi m. oktobra obdarili, sicer bi bili morali prste si lizati, ker je „Ormevoter" S. ključe od ubožne kase seboj na Dunaj odnesel. Za mesec november je sicer ključ doma pustil, denarje pa — Bog si ga vedi kje — pozabil, kajti v kasi je le malo goldinarjev; tako so ubogi na Vseh Svetih dan na cedilu ostali!
Obresti ubožne glavnice mora g. S. imeti, ker si je prilastil plačilne pole, v ktere se vzdignjene obresti vpisujejo.
Premoženje pripada ubogim kamške fare, toraj nema „Ormevoter" do obresti druge pravice, kakor da jih redno prvi dan vsacega meseca ubogim razdeli. Da pa S. celó samovoljno s farno ubožno denarnico ravna, je proti postavi, ker še farni ubožni fondi niso srenjam izročeni, še sploh nič izrečeno ni, kaj in kako da bode z njimi. — Srenjski možje in reveži v Kamci pa naj iz Seidlnove samovoljnosti posnamejo, kaj da jim je pričakovati, če bi ubožne kase ta ki m županom v roke prišle!
Iz Gradca. (Podpiralno društvo slovanskih dijakov.) V saboto dné 31. oktb. so imeli naši vseučiliščniki občen zbor, katerega je odbor za podpiralno zalogo „Slavjanskih dijakov v Gradci" sklical. Došlo je študentov čudno malo. Bilo jih je samo 21 navzočih, akoravno jih je nad 150 v raznih fakultetah vpisanih. Predsedoval je zboru g. prof. dr. Krek, ki je bil dosedanjemu in ostane še tudi prihodnjemu odboru zaloge predsednik. Iz poročila tajnikovega omenjam le, da si je tudi preteklo leto odbor po vsi moči prizadeval, da bi zalogi mnogo podpornikov, dijaštvu pa zdatne pomoči zadobil. Posebno se je trudil v tem oziru g. predsednik sam ter je mnogobrojna pisma pisal znanim rodoljubom proseč jih za blagodušne doneske. Poslalo se je tudi 7 prošenj na dež. zbore. Kaki vspeh da je ves trud imel, nam jasno kažejo številke, katere je ob tej priliki blagajnik zaloge objavil. Vsi dohodki skupaj so za preteklo leto znašali 492 gold. 45 kr. — Od tega zneska pridjalo se je glavnici 202 gold. 3 kr., zaostanek pa se je med uboge dijake v mesečnih svotah po 25— 30 gold. razdelil. —
Ako se pomisli, da je v prvem letu podpi-ralna zaloga Slavj. dijakov imela 1174 gld. 53 kr.
dohodkov, in da se je takrat 866 gld. 42 kr. vglav-ničiti moglo, se po teh številkah prav lahko meri število sedanjih dobrotnikov Slavjanskega dijaštva na tukajšnjem vseučilišču. Sicer so si dijaki sami krivi, da se jim sočutja če dalje bolj zmanjšujejo, in očitno se jim sme čestitati, da je že lani nekoliko prenaglih kričačev univerzi za vselej hx-bet obrnilo. — Saj se je pa tudi že pri tem zboru kazalo, daje letos med dijaki veča vzajemnost in edinost kakor lani. Zborovalo se je lepo mirno ter so se enoglasno za odbornike za tekoče šolsko leto izvolili gg.: Savnik, Krsnik, 1 Lubec, Jezernik, Lilek in Zakrajšek. —
Kakor vse kaže, se smemo nadjati, da si < bodo naši študentje po bolje premišljenem postopanju in pa z resno voljo gotovo zopet prejšnja sočutja pridobili, in potem tudi prošnje oskrbovalnega odbora za zalogo gotovo ne bodo več tako slabega vspeha imele, kakor lansko leto. K temu pomozi nam Bog! —
Pristavek uredništva. To je tudi naša prisrčna želja, ki se bo spolnila, brž ko bode svet videl, da se gg. študenti pri volitvah ne zaganjajo več v boj za brezverske liberalce, ampak se pridno in vsestransko izobražujejo in učijo, kar je njih prvi in poglavitni namen. Dokler se pa pri dijacih „omika" v tem razodeva, da se lovijo po frazah veri in cerkvi sovražnega, državo spod-jedajočega liberalizma in nevedno ljudstvo zoper duhovski stan šuntajo, kar spričujejo mnoge pre-žalostne skušnje, se bodo pomilovanja vrednim dijakom srca dobrotnikov vedno bolj zaperala. Bog daj toraj srečnega prevrata!
Iz Lembaha. (Letina.) V lembaški fari, kder slovito „pekersko vino" raste je bilo branje koncem oktobra dokončano. Vreme je bilo ugodno in vino je prav dobro, blizo takošno kakor lani, samo pridelalo se je malo; oral poprek je dal po štrtinjak, po nekterih vinogradih sicer več, pa po nekterih še menje. Cena je dosti visoka; štrtinjak se prodaja od 110 do 130 fl. in črez, pa kupcev je malo.
Poljska letina pa je bila prav dobra, posebno ajda je jako obrodila, žita in pšenica srednje, krompir slabo, turšica in oves dobro, bela repa je semtertje zaostala, zelja in fižola imamo dovolj.
Iz Celja, 3. nov. (Kapunovgrad na prodaj). Kronika našega mesta pravi, da je 1.1780 Ignac Frey plem. Freydenfeld, doktor zdravilstva in okrožni fizikar, pismom od 30. nov. 1780 novo beneficijo ustanovil. Za to po njem imenovano Freydenfeldovo beneficijo je on 6000 gld. v denarjih vložil in je sporočil svoj „Kapunovgrad", ki se je nekdaj Angerhof zval. — To beneficijo je napravil pobožni Freydenfeld, kakor v ustanovnem pismu sam pravi, v čast vsegamočnega Boga, ! brezmadežne Device Marije in vseh Svetnikov za to, da bi oni duhovnik, ki bo to beneficijo užival, vsak delavnik ob 10. uri, po nedeljah in praznikih pa ob 11. uri sv. mašo služil in pozno pri-
digo po praznikih imel". — Vsled denarnega poloma 1. 1815 nese unih 6000 gld. le še kakih 40 gld. obresti in v začetku prav dobra beneficija je tako slaba postala, da od nje ne more več bene-fieijat živeti; zato tudi dalje celjska kronika pravi, da so 1. 1818 po škofovem dovoljenju 6. maja Freydenfeldovo beneficijo v tretjo celjsko kapla-nijo spremenili. Zemljišče te beneficije so opatu prepustili s to pogodbo, da bo tretji kaplan od opata prejemal živež, kvartir in obresti od bene-ficijnega kapitala.
Zdajšnji g. opat bi omenjeni Kapunovgrad, kakor se čuje, rad prodal in je že preč. škofijstvu dotično prošnjo vložil. Veliko dobroto bi storil oni, ki bi poskrbel dobrotnikov, kteribito lepo posestvo za šolske sestre kupili, ako preč. konzistorij v prodajo privoli. Kraj je kakor nalašč za ta namen, zdrav in miren, ker zunaj mesta na prelepem griču. Šolske sestre bi lahko za majhno povračilo re-jenke sprejemale, kajti razun hiše, ki bi se seveda čisto prenarediti morala, dobile bi za 9000 gld. *) še blizo 3 orale posestva tik lepega mestnega parka. —
Od Pesniee 3. nor. (V pojasnilo g. Badl-novega „Poslano" v štev. 43. „Gosp.") Kot resnicoljuben dopisnik zagotavljam, da se je g. Badl pri šolskem izpitu 10. septb. t. 1. vedel kakti zvedenec in vodja izpita, ter v drugem razredu tudi sam nektera vprašanja stavil in celo odločeval predmete, iz kterih se naj vpraša. (Geografie und Geschichte.) -—
Po končani skušnji se je krajni šolski svčt zarad povekšanja šolskega poslopja posvetoval, ter po nekterih razgovorih sklenil, okrajnemu š. svčtu naznaniti, zavoljo slabih letin že zdaj z zidanjem šole ne začeti. Kar se je vpričo in ne vpričo Badlna zarad šole govorilo in nasvetovalo, ne more vse v zapisniku biti, toraj tudi navedenje onega zapisnika v „Poslanem" ničesar ne dokazuje. Mi le obžalujemo nepremišljenost, s ktero je g. Badl naš zapisnik, poslan okrajnemu š. svčtu, okoli nosil in ga porabil v tako zmedeni zavezi v svoje opravičenje, kakor da bi se bili mi njemu zaljubo zoper resnicoljubnost „Gospodarjevega" dopisnika podpisali. —
Eden v imenu več drugih udov šol. sveta.
Pristavek vredništva. Želimo, da se z imenom enkrat oglasč vsi udje krajnega šol. svčta, ki so z gospodom dopisnikom enih misli, potem - bo pravdi konec. Pogum velja!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Veliko hrupa bilo je pred vsemi Svetci na Dunaju zarad pokopališča. Dunajski srenj ski odbor je namreč napravil dal-ječ zunaj mesta proti ogerski meji veliko, „centralno pokopališče", na kteretn bi se naj
*) Je očitno predrago! .	Vredn.
vsi mrliči brez razločka vere pokopavali. Ker bi toraj imela na tem pokopališču po namenu liberalnih mestnih očetov vsa razlika med verstvi prenehati, niso hoteli dovoliti ne blagoslovljenja pokopališča niti ne križa katoličanom, kterih je ogromna večina na Dunaju. Ob enem so nameravali odpraviti vsa, dosle obstoječa pokopališča. — Liberalni srenjski zastop se je pa tako vrezal, da ga bo dolgo bolelo. Verniki raznih verstev so namreč pokazali, da imajo vendar še več verskega prepričanja kakor brezverski mestni očetje. Ž i do vi so si brž kupili prostora za svoje mrliče; protestantje in razkolniki so ostali pri svojih dosedanjih pokopališčih, v kterih imajo zadosti prostora. V imenu katoličanov se je pa nadškofijstvo obrnulo do dež. vlade s pritožbo proti predrznosti srenjskega zastopa, in vlada je odločila, da se za katoličane ostali prostor blagoslovi in v njem znamnje sv. križa postavi, kar se je brez hrupa zgodilo ter je pokopališče zdaj z večine — katoliško, na veliko jezo brezverskih mestnih očetov. — In ker se v Avstriji skoro vsa politika okoli verskih vprašanj suče, smo tudi pred kritikarji opravičeni, da smo to stvar — v politični ogled dali. — O drž. zboru poročamo obširneje prihodnjič.
Cesko. Kakor smo zadnjič rekli, tako se je zgodilo: veselje ustavakov, da so pri volitvah v drž. zbor trije mladočehi zmagali, o kterih so pričakovali, da pridejo v drž. zbor, — to veselje splavalo je po Donavi! Eden zmed njih, brž ko ne dr. Sladkovski, je namreč v „Nar. Listih" odločno pregnal vse te sanjarije, češ, da prijatelj domovine kaj tacega storiti ne more! — Začne se toraj komedija zopet od začetka: Prvosednik bo poklical 33 čeških poslancev, da naj pridejo v drž. zbor; ti bodo rekli; Ne idemo! Prvosednik poreče in ustavaška garda temu pritrdi, da so svoje mandate zgubili, in potem so zopet nove volitve, morebiti še to zimo — in tako dalje naprej! —
Ogersko. Dolgo pričakovane finančne postave novega ministra Ghyczy-a so prišje in poslanci so poslušali ministra tako tiho, da bi bil lahko čul miško tekati po zbornici, ako bi v njej miši bilo. In zvedli so — žalostno novico, da ima ogersko kraljestvo za prihodnje leto 27 milijonov primanj klj e ja, in to kljubu temu, da se je v raznih postavkih drž. proračuna za 7 mil. manj vzelo kakor je letos! Državne potrebščine znašajo 250 mil. in 302.896 gld; dohodki so sešteti za 222 mil. in 816.918 gld. — Pogre-šek misli minister dobiti iz 5procentne d o klade k vsem obstoječim davkom, iz novih davkov, posebno iz potratnine (Luxussteuer), in druzih prihodnin. „Davki bodo trdi, pa so neogibni", je rekel minister, in to pesnico pojó vsi ogerski listi. Sreča da imajo Hrvati vsled popravljene nagodbe z Magjari le pavšal vkupnih stroškov, sicer bi tudi Hrvatska plesala.
Vnanje države. Bolehnega grofa Arnim-a je prugka vlada — proti zastavi 100.000 tolarjev — iz zapora spustila, ker je preiskava na toliko dognana, da se ne more — Bismarku štrena več zamotati. Prošnjo, da bi se šel v Karlove Vari zdravit, je pa vlada Arnimu — odrekla, ker je liberalna!
V Vircburgu je bila sodnijska obravnava proti K u 11 m a n u, ki je pred letom po Bismarku ustrelil, pa ga ni do smrti zadel, kakor je želel. Obsojen je na 14 let ječe, in potem še v lOletno zgubo državljanskih pravic in policijsko nadzorstvo. Dosti ima! Najbolj veselo za katoli-čane je pa to, da tudi najostrejša preiskava po luteranskih sodnikih ni mogla stakniti nika-košne sokrivnje katoličanov ali kat društev s Kull-manom! Cloveče je delalo samo iz sovraštva do Bismarka, preganjalca katoličanov!
Dné 29. okt. se je začel drž. zbor v Bero-linu in cesar „belobradec" je bral prestol ni govor, ki ga je Bismark nacifral. Jedro dolgega govora je: Po pruski piščalki mora plesati vsa Nemčija, dá celó vsa Evropa! To-raj za vso Nemčijo ednako sodnijsko pravo in vojaštvo, pa vse pod pruskim načelništvom! Povsod se ima tudi deželna bramba po pruskem kopitu urediti. Da se pa poslanci preveč ne prestrašijo, obeta prestolni govor tudi — civilni zakon v srečni Nemčiji. Ob koncu zarožlja cesar s sabljo, rekoč: „Prijateljstvo z vladarji mogočnih držav nam je zastava miru; Nemčija je tudi zadosti močna, da se ustavi natolcevanju svoje politike, naj že pride od katere stranke si bodi l" Vse države se toraj po Bismarkovi misli klanjajo pruski politiki; če pa ktera dvomi o pravičnosti te politike, je to le „stranka", za katero ima Bismark — šibo pripravljeno! Sreča da Bog ne pušča drevesom, in tudi prusko-nemškim ne v nebo rasti!
Razne stvari.
(.Ljutomerska založnica.) Z odlokom slavne okrožne sodnije v Celju od 27. okt. t. 1. štev. 5394 je založniško društvo v Ljutomeru pod firmo: „Okrajna posojilnica v Ljutomeru" registrirano kot društvo z „neomejeno zavezo".
(Ljudska Šola) za Leitersberg in Krčevin pri Mariboru se je .dne 3. nov. z božjo službo začela. To je zdaj šola za same slovenske okoličane, ker je predmestna mladež v mestno nemško šolo povzeta. Prvosednik kr. šol. svčta omenjene ljudske šole je g. dr. Radaj, šolski ogleda g. učitelj Miklošič, v šol. svčtu je tudi vrli narodni posestnik in župan g. D o v n i k, potem ravnatelj šole in g. kateket. Ker je toraj šol. svčt po večini naroden, je upati, da ne bode edina nemščina v šoli se šopirila in pedagogika — po glavi plesala.
(Kolek, pri časopisih) znaša za 1. 1875 po državnemu proračunu 814.000 gld. Po tem, koliko
ga dajo posamesne dežele, vidi se tudi stan časopisja v njih. Dolenje-Avstrijsko daje 577.000 fl., gorenje-Avstrijsko 15.000, Solnograško 3000, Tirolsko in Predarlsko 9000, Štajersko 40.000, Koroško 1000, Kranjsko 3000,'istrijsko 12.000, Dalmacija 1300, Češko 108.000, Moravsko 20.000, Šlezko 1600, Gališko 23.000, Bukovina samo 100 gld. — Zastran Kranjskega so- „Novice" neko mikavno skrivnost na dan spravile. Zračunile so namreč, da bi morali sami slovenski časniki plačati nad 4000 gld. na leto kolkovine. Ker je toraj za Kranjsko samo 3000 gld. v računu, menj-ka še celó pri slovenskih listih 1000 goldin., uradna „laibaherica" itak kolkovine ne plačuje, pa prost je tudi liberalni „Tagblatt", ki bi sam moral vsaj 1500 gld. na leto plačevati. „Dispo-sitionsfond" — pravijo „Novice" — „ima različne poti, po kterih lahko v Ljubljano hodi". Fein! —
(Počasen Lembržan). Na dopis v „Gosp." od 24. septb. odgovarja brž ko ne učitelj sam v „Nar." dné 31. okt. ter sam sebi podkaja, g. ka-teketa pa ovaja, češ, da je zato proti šoli v Lem-brgu, ker bi se rad truda znebil, krš. nauka v L. učit hoditi. — Dopisnik v „Nar." ima kosmate ušesa ali pa kalne oči, ker je celó spregledal, kar je dopisnik v „Gosp." trdil. Trdil je, da se od g. kateketa ne more tir jati, da bi zastonj hodil v L., kder je šole toliko treba bilo kot petega kolesa na vozu. Kaj briga liberalnega učitelja, ki se v „Nar." umiva, češ, da ni nikdar govoril zoper krščanski nauk, ali imajo ljudje strošek za eno ali dve šoli!
(Celjski požigalec še živi.) Na praznik vseh Svetnikov ob 7. uri zvečer je zgorel veliki kozolec g. Karola Zime, st. pod sv. Jožefom z več 100 centi krme, in trdi se, da je bil gotovo po hudobiji zažgan.
(Novo ležiŠe premoga) so našli v varaždin-ski županiji v daljavi kakih 6 milj od štajerske meje pri Rogatcu do Drenovca. Premog je po preiskavi rudarskega svetovalca, g. viteza K. Hau-er-ja na Dunaju, eden najboljših, ki so dozdaj znani, in kakor se kaže, ga je tako obilo, da se bo kopanje prav splačalo.
(Spremembe v lavantinski Škojiji) Č. g. Ivan Nep. Simo nič je imenovan za župniku v š. Jan-žu na dravsk. polji, č. g. Ivan Sparhakl za namestnika v š. Ožbaldu.
Poslano.
Po priporoČenju „Slov. Gosp." *) so se rodoljubi vdeležili vstanovljenja „banke Slovenije", ter so vzeli delnice, na ktere bo zdaj treba 15 % doplačati. Ker so pa mnogi zastran tega v zadregi
*) Priporočali smo jo, ker smo bili in smo še prepričani o veliki vrednosti denarnih zavodov, v domovini, v kterej se žalibog tuji zavodi pasejo ter nam denar iz domovine nosijo.	Vredn.
in ne vedd, kaj bi storili, zato prosim, da slavno vredništvo „Slov. Gospodarja" blagovoli na te le vprašanja odgovoriti:
1.	Kdaj doteče obrok ali čas, v kterem se ima doplačilo storiti, da delnice ue zapadejo?}*)
2.	Kakošne nasledke bo imelo, če se do odločenega obroka doplačilo ne odrajta? Ali je potem delnica popolnoma brez vrednosti in delničar tudi vse odgovornosti odvezan ? **)
3.	Ne bi li mogoče bilo, da se banka „Slovenija" z drugo banko fuzionira, preden obrok za doplačevanje delnic preteče, ker bi potem marši -ktreri rajši doplačal ? ***)
Eden delničar v imenu mnogih.
*) V povabilu, ktero je delničarjem (ali vsakemu, ne vemo) opravilni sv6t banke dni 28. avg. t. 1. razposlal, se naroča, da se naj polovica ali 15 gld. na akcijo do 20. septb., polovica pa do 20. decembra 1874 vplača. — V dunajskem listu „Vatld." štev. 275. od 7. okt. smo pa našli naznanilo: „Zavarovalna banka „Slovenija" v Ljubljani naznanja, da pridejo akcije, na ktere se prvo doplačilo 20 gld. (?) položilo ni, po preteklem 15. novembru ob veljavo." — Nam se poslednje naznanilo poslalo ni in brali ga tudi nismo v nijednem slov. časopisu.
Vredn.
**) Nasledek je ta, da po §. 7. bankinih pravil delničar, ki ne doplača, tudi to zgubi, kar je prvokrat vplačal, da toraj nja medčasni list nijedne vrednosti več nema. —Odgovornost delničarjev prestane le tedaj, ako društvo obstaja ali se v drugem društvu zatopi (fuzionira). Če pa ni ne eno ne drugo, marveč banka lik vidira, niso akcijonarji prosti, marveč se jim uradno naloži, koliko mora vsak doplačati, da imajo zavarovani zastavo.
Vredn.
***) Prvič ni to tako hitro mogoče, drugič bi se pa vendar drznili dvomiti, da bi potem delničarji rajši do-plačevali. Doplačajmo rajši zdaj, ko je društvo v domačih rokah, da bo zamoglo samostalno obstati! Gospodom, ki so zdaj v opravilnem svfetu in v ravnateljstvu, smemo zaupati, da previdno, trezno in varčno ravnajo. V „Slovencu" razglašenih je do črke P 235 delničarjev, ki so se odločili za doplačilo. Vseh delničarjev bilo je do meseca maja 1873 kakih 986. Od teh jih je že precej odmrlo; drugi iu sicer ravno taki, ki imajo večje število delnic, se dozdaj niso oglasili, nekteri zmed njih doplačati n e morejo. Po tem takem ne bode polovica delničaijev doplačala. Kaj da misli v tem slučaju opravilni sv6t storiti, nam ni znano.	Vredn.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl. j	kr.	fl.	kr.	A-	kr.
Pšenice vagan ....	4	70	4	60	4	60	4	40
Rži „ ....	a	60	3	40	4	—	3	—-
Ječmena „ ....	3	60	3	—	2	80	2	70
Ovsa „ ....	2	30	1	90	2	30	1	90
Turšico (koruze) vagan .	3	60	3	—	3	50	2	60
Ajde	3	50	2	45	3	20	1	90
Prosa „	3	80	3	—	3	20	—	—
Krompirja „	1	90	1	60	2	—	1	50
Sena.....cent .	1	80	2	—	1	20	1	.0
Slame (v šopkih) „	1	40	1	60	—	80	—	—
„ za steljo „	—	80	1	—	—	40	—	—
Govedine funt ....	—	28	—	28	—	28	__	22
Teletine „ ....	—r	32	—	30	—	30	—	24
Svinjetine „ ....	-	34	—	30	—	30	—	34
Slanine „ ....	—	34	—	38	—	48		28
Loterij ne številke t
V	Gradcu 31. oktobra 1874: 7 88 83 5 44
Prihodnje srečkanje: 14. novembra.
Tinska <Ii'M/;l>a.
12. novembra ob 10. uri se bode 24 polov- , njakov cerkvenega vina od sv. Barbare in sv. Martina pri sv. Barbari blizo Vurberga prodajalo.
I #m#»r# dražba.
Na Martinovo, 11. novemb. okoli 10. ure se bo v S. Marjetski cerkveni kleti na Nebovi pri sv. Petru več polovnjakov letošnjega, prav dobrega vina s posodo vred dražbeno prodajalo.
S?, Marjeta uri Pesnici 2. novemb. 1874.
tVrkv. predstojništvo.
Vinska tlražha*
Na Ptujski gori se bo v ponedeljek 9. nov. t. 1. predpoldne
li tih i h 19 s ta rt in o v
izvrstnega, do 28. okt. nabranega cerkvenega in župnijskega vina z imenitnih vrhov: sv. Barbare v Halozah, Domajne, Rodnega in š. Janškega vrha, proti gotovemu denarju po dražbi prodajalo.
Na Ptujski gori (Maria Neustift bei Pettau) dne 2. nov. 1874.
_Cerkveno uredstojiiištvo.
Dražba cerkvenega vina.
V	ponedeljek 9. novembra t. 1. se bo v Lem-bahu ob 10. uri predpoldnč <50 veder letošnjega vina, ki je bilo med 26. in 30. oktobrom brano, s posodo vred po dražbi prodajalo.
Cerkveno predstojništvo v Lembahu.
Prodaja cerkvenega vina
pri NT, Petru blizo ITIaribora.
V	ponedeljek 9. novembra predpoldnč se bo SO ¡tolOnijalior letošnjega, pozno branega vina s posodo vred po dražbi prodalo.
Marko Glaser, čast. kanonik.
Ravnokar so na svetlo prišle	1—2
(v OS tli e Iti natisu)
Dekliške bukve
od rajnega Jožefa Rozmana, konjiškega nadžupnika.
Dobivajo se po prejšnji ceni v Ljubljani pri M. Gerberju, v Celji pri J. Šmidu in v Kon-jicah pri J. Vohu, farnem namestniku._
i_2 Pri g. Anton Novaku,
bukvovezu v Mariboru
in čč. oo. Frančiškanih v Mariboru
se dobijo lističi za bratovščino živega roženkranca.