Let J LXXV«> Št« 29 Poštnina plačana v gotovini. Ljubij«*na, sob JU *• kUu«ii« 1^43 AAI Cena so cent« U* UFKAVA: UVBLJA^A. PUOCJlN U EV A UUCA 5 — TELEFON: dl-XI. 31-23. SI-**, 51-25 tU Sl-Jt — Ixfcaja *Ml OAD opoldne — Meaećn a naročnina 11.— ttr. izkuucnu zastupstvo aa ogiaa« is Kraljevine Itaiiie m moaematva ima Računi pn postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubbliciti di pro veni en ra Itallana ed ONlOfsnr Pl Hlli KITA ITAKI AN A & A.. M IVANO LJubljana štev 10-S51 enter*: UNIONE PUBBUCITA ITALLANA 8. A.. Mil« A NO. Uspešni boji v ASriki Sovražnik je v Tripoiitanijl in Tunisu utrpel nove izgube Izjalovljen napad na naš konvoj v Sredozemlju Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objav ] 5 februarja naslednje 986 vojno poročilo: Naše zašč:fnice v zapadni TripolitanJ ji ■', se bojevale z aspehom in z o.iareno !Z-tridniiko delavnostjo s sovražnikom, ki je izgubil mnogo tovornih voz. V Tun'^11 so bili v trku krajevni >popadi. mrd katerimi sq osni oddelki zajeli neko-Ifko lahkih oklopnih voz. Število sovražnikov ujetih med operacijami, omenjenimi v vo.tnem poročilu 2. februarja, se je povečalo nad tisoč. V bo^"h v zraku nad Tun'som sr» italf-nu-kf»-nrmski lovci sestrelili 15 letal. Znatna formacija dvomotornikov je brez vMikejja urpeha napadla naš konvoj na Srcdrzem^krm morju Eno izmed sovražnih l^tal je bilo uničeno od letalskega s pre ms t va. Sovražna leta'a so priletela pozno snoči v vpr valovih nad mesto in okolico Turin: mm:'4o poslopij je bilo zadetih. število žrtev pa še ni ugotovljeno. Druu.i 'etala so prodrla do področja pri Speziji in so metali bombe, ki so povzročile nepomembno škodo. Ponoči je bilo tudi mesto Trapan' cilj sovražnih poletov. Eno sovražni letalo je v plamenih strmoglavilo prj Bonagrfi [z nemškega vejnega parcela Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Severni Afriki in v Sredozemlju: V severni Afnki in Tunisu samo boji krajevnega pomena. žrtve angleških letalskih napadov na prebivalstvo s:cTje Rim, 5. febr s. Ob sovražnih leta'sk'h napadih na SicPjo od 29 oktobra 1942 do 3 februar ;a 1943 je b lo ubitih 282 oseb. ran*'en:h pa 696. Na p samezne pokrajine odpadejo izgube take le: Agr gento 10 mrtvih. 19 ranjenih, CrJta. n.sette 1 mrtev. 3 ranjen:, Cat--nia 4 mrtvi 9 ranjen h. Mess na 54 mrtvih 125 ranjenih Palermo 153 mrtvih, 360 ranjenih. Raguea 30 mrtvih, 45 ranjen h. Siracura 7 mitvm 36 ranjenih in Trapani 23 mrtvih in 09 ranjenih. Angloameričke letalske izgube v Sredozemlju Berlin, 5. febr s Kakor porečo DNB, je ameriško in angleško letalstvo na Sredozemlju izgubilo v januarju 292 letal, od teh 221 v letalskih borbah, 38 letal je sestrelila protiletalska obramba, ostala pa so bila uničena na tleh. Svečan paip's o listine o rojstvu princese Beatrice Rim. 4. febr s. Danes ob 17. je bila v Kraljevi palači Kvirinala ob vzvišeni navzočnosti Kralja :n Cesarja svečano sestavljena .istina o roj?tvu Nj Kr Visokosti princese Beatrce Savoiske Ek?e cav Galeazzo Ciano. grof di Cortelazzo m Buccari Dueeiev delegat ie fungiral kot notar Krone Eksc grof G'acomo Suardo nred?edn k senata Kralievine pa kot matični uradnik Priči na listini, ki jo je podpisal Nj Vel Kralj in Cesar, sta bila Ekcc senator velik; adnrral voivoda Pao-lo Thaon di Revel vitez naivišjega reda Annunziate. in Eksc senator marki Gu-iel-mo Imperiali od prinčev Francavilla, vitez najv šiega reda Annunziate. Belgjska kraljica mati v avdljenci pri papežu Vatikan, 4. febr s Danes je Nj. svetost Pij XII. sprejel v zasebni avdiienci Nj. , Vel kraljico-mater Belgijsko, s katero se I je dolgo prisrčno razgovarjnl Obisk je bil popolnoma zasebnega značaja. Dolžnost državljanov za delovna služba Rim. 4. febr. Z objavo v »Uradnem Mstu« m w o delu državljanov v vojnem času in o rodu izvrševanja tega dela Sc b:li sedaj dojeni zakoni izdelani tudi v formalnem pogodu tenr v pogledu nrhove splošne uporabe Kakor znano, se je namesto izraza »civilna služb*« v vseh primerih postavil izraz »mohlizaciia za deovno službo«, ker ustreza to bolj določilom m namenom, ki jih je postavil zakon, ter smislu, zarad' katerega so bil« sklenjeni ri ukrepi Obenem ♦3 objavljene tudi kazenske odredbe in disc plinarne določbe hkrati z izvrš Ino naredbo. Prv^ člen do'nča. kdo ie podvržen delov-ii službi. To so vsi moki od 14 do 70 leta vn vse ženske od 14 do 60 let^ starosti po njihovih tehničnih zmožm^tih rcr *elcsmh - bn -"h k- n s. podvrženi vojašk >lu/bi ali niso militanzrrani Mobilizacija se lahko 'zv-rš-' s pozivn;co .s! i š splošno objavo nakar mora vsak državljan dati na razpoago svoie ročno ali duševno delo javnim napravam podietiem ali zavodom ki se tičeio kakor koli javnega življenja ali narodne obrambe v vojni Noben državljan se ne more od-ecn^r1 temu delu v trenutku ko so vojaki porazme^čem po raznih frontah ter *e z orožjem v roki borijo proti sovražniku Potrebno je. da to dolžnosrt občutijo moralno vsi. tembolj, ker bo vsak državljan pozvan v de'« vno službo po svojih značilnih s»posobnost:h in torej ne bo premeten iz enega odseka dela k drugemu, marveč bo osta zaposlen pr svojem pravem delu Vse na."e fizične, du'evne in materialne zmožnosti mora o biti postavljene v službo nove. pomnožene proizvodne učinkovitosti v trenutku ko je domov na postavljena pred naj- išjo preizkušnjo. Delovne do'žnosti so oproščeni duhovn;-k pripadniki katoi"k:h zavodov, mis-ijonov itd., ki pa morajo prositi za oprosit tcv ter dokazat2, da zahtevajo njihovo oprostitev posebne družinske in zdravst\ene okoliščine Pri dodelitvi deli bodo imel prednost tisti, ki se bodo javili prostovoljno. Stranka bo izvrgla oceno državljanov ^'ede njihovih sposobnosti po zakonu o de'ovn' službi ministrstvo za korporacije pa s« bo pri organizaciji službe pos užilo svoj;h nodrejenih OTganov. prefektov 'td M'rrstrstvo za notranje zadeve bo pri tem sodelovalo s Stranko in z nvnistrstvom zi ko*rpo"acije pr svojih osrednjih in podrejenh organih Zakon o delovni dolžnosti navaja potem kazenske sankcije Za manik pres-topke prde v poštev eloba 300 lir za večje pa zapor do 5 tet Z ikon o delovn s'u/b- obvezu ie vse državljane, da po sa-^iih zmožnostih ter pos-^bn'h sj>r^>bno^'h store vse potrebno ni notranicm po'ju da se nnrod s tem izkaže vrednega svojh boiuioč:h se s^nov ter se z njimi z iie v enoten blok volje v najvišjem interesu domovine. Pcrazi sovražnega letalstva nad Nemčijo Ber^n, 5. febr. s Glede napada sovražnih bombnikov dne 4 februarja opoldne na obalne predele Severne Nemčije, se daznavajo :z pristojnega vira naslednje podrobnosti: E'kadre nemških lovcev so takoj pre-streg'e sovražno skupino in jo zap^tle v boj nad nemško obalo. Sovražna skupina je bila kmalu razpršena. Sovražna letala, ki jim je kasneje vendarle uspelo prešteti nemško ozemlje, so se zapletla v hude letalske dvoboie. v katerih je bi'o po do«e_ dnniih obvestirh gotovo sestreljenih 8 štirmotornih bombnikov. tipa Boeing Lahko se računa z izgubo nadaljnjih štirih sovražnih letal istega t.ipa. N^Efla reakcija nemškega prot'letal^kesa topništva ie izjalovila drugi dnevni napad ameriškega letalstva na nemško ozemlje. Odvržene bombe so povzročile neznatno škodo, kajti večina niih ie P^a v morje al: na odorto polje V zadnj'h ?4 urah je a^c'eško letalstvo, kakor obveščajo hikaišnii vojaški kroei izgubio 17 več-mMom;h bombnikov ki so skušali operirati nad nemškim ozemliem in zlast oad HT-ibureom. 11 č'anov posadke je bfo ujetih na ood^očni zanad^e Nemč^ie. kier so ce re^il' c o^da1! vženimi nafflo iz eo-reč:h le+al Tem "zPubam se pridružujemo v zadnjih 24 urah tudi iz^ubp ameriškega letalstva, ki ob^esaio v celoti 29 letal Izsrube an^s!ke aviacffe nad zaplenim c teh drž'v. ie izia-vil m-n ster je nonolnoma dugaćne. kakor so rćrtali sovražniki. Cede odnosov s silam1 tnvneca nakta je mm'ster podčrtal da so ti odnos^ tesnejši m bolj priiafel:sk^ ko kd^j prei kakor dok"-nj'e-jc- med dmc? m nedavno ck'cn;en; sve^nod^^ski •»porazunr la-oonske z Vemčijo in I ta** ju \To-bene sn-emembe ni bi'lf> in je ne bo v 'anon-sko-neTi^kih ;n ianoncko-;ta1i'anskih odn^:h V<:e trd:tve sovraži ka gledr uporov in možn:h sprememb v zndžanju v taboru trojnega pak* ta so samo gole duz'ie. Navdmeifiie v Bmi Tofc;o. 5 febr s Agencij- Dome- noročaio iz Ransuna. da ie 'zjava ianomkeag m'nistr-skeca nredsedn'ka To;a c'ede bl;žnie neodvs^ no vnemi vršTo svo"e dolo ter so je strogo drsalo nrrcrrla, kakor se -^a bo drža«, tudi za bodočnost. Stanje prehrane M'n*s*er za pji^del-t/-} in gozdove je ccrtal stan ? prehr^tne v raznih odsekih z vseh gled šč Iz porečila izhaja, da zadovoljno poteka udejstvovanje per fern h cr-^anizacij z us*anov-itvjjo pos?biih ctčin-sk h cdoorov. ki ugotavljajo stanje pesa-mfin kov glede na .dda o ž"ta. Ta akc.ja ki so jo s pnln m sn spi šnim razumeva-nem : prejeli po'jeclelski krogi, se bc nadaljevala, dckler ne bo z razširitvijo n večjo kontrolo rs g. tovljena p:pclna oddaja žito v zbira' #ča. Z vi liko vnemo so opravili povsod jesensko se$6V, Premagane so bile vse tei-kr<-c in zir^ct ovijena je prehrana države in rodu izvajinje pro'zvaj Inih naertov. Pol edolaki min rtor je poročal o delu, ki se pripravlja n zva a za zagotovitev vseh potrebnih sredstev za spomladansko setev. Cene poljedelskim pridelkom Odbor je nato pr. ucjl cene poljedelskih pr de'kov za leto 1942-43 Olbor je ouobrl načrt za zagotovitev stalnosti cen ter 'z-vajanja načrta za proizvodnjo in razdeljevanje živil. Z nevimi cenam pridelkov se ne b.do povišale cone za potrošnjo Določene nove cene bodo objavljene z dekretom min strstva za pro zvodnjo ter bodo veljale za celotno poljedelsko leto. Stanje prevoza Minister za promet je poročal o letovanju trgovinske mernarice. državnih železnic in drugih javnih transportnih služb. Delovanje ob premagovanju vseh tež.: t ustreza tako vojaškim, kakor civilnim potrebam. Poudaril je delež železničarjev pri doseženih uspehih, predvsem p3 mornarjev, kakor kažejo zgledi hrabrcsU in odrekanja, visokega duha žrtvovanja in globokega srr.isla do dolžnosti, zaradi k terih so te kategorije še posebno zaslužni . Odbor je izrekel najlepšo p .hvalo \vn ćelavcem, ki s svojim zadržanjem omogočajo, da se ustreza temeljnim nali te vam ti.-'nsportov države v vojni. Nove gradnje trgovinskega brodt^vja so v razvoju in tc-leziice so kljub obremenitvam v želv'* zadovoljivem stanju. Prehranjevalna in.ln i r« j:i Odbor je končno proučil stanja italijanske prehranjevanje industrije, ki Konzervira in predeluje pol jedel jske prtdeBae, Odbor je ugotovil, ila ita1 i jonska prehriuije-valna industrija zaradi slojih pop 'mh tehnično znanstven-h priprav zadošča cdlično sedanjim zahtevam piehrane U'i dt 8 J.mi-stvo za uspehe na medn.ro inih trgih v povojnem ClMk Stanje sc lx> v nad dnjtai Se zo-ijsaio. i Prihoi^inje zborovanje odbora bo 27. t. m. Izmenjava p$wih stmt S Kr. dekreti so Izvedene sprezrembe v sestavi Vlade — Zunanje ministrstva fe prevzel Duce MinistrstAO za ljudsko kulturo: nacionalni svetnik Gaetano PntvereUI, sedanji podtajnik, prevzame m nistrstvo na- Rim, 5. febr. s. S Kr. dekreti se je sestava vlade takole spremenila: Ministrsko predsodn'šrvo: mesto Lui-gia Russa prevzeme nacionalni svetnik Amilcare Kossi, predsednik narodnega združenja bojevnikov. Zunanje ministrstvo: nvnistrstvo prevzame Duce s podtajnikom Giuscpponi Bastianinijem; grof Ciano je poklican za triletno dobo v Veliki svet. Notranje ministrstvo: podtajnika Gui-da Buffar nija nadomesti Umberto Albini, dosedanji prefekt v Neaplju. Pravosodno ministrstvo: mesto grofa Grandija, ki ostane predsednik Zbornice fašijev in korporacij, prevzame nacionalni svetnik Alfred o De Marsico. Finančno ministrstvo: baron Glacomo Acerbo, predsedn k proračunske komisije t v Zbornici fašijev in korporacij, nadomesti Paola Thaona di Revel. Ministrstvo za narodno vzgojo: mesto Giuseppa Bottaia prevzame nacionalni svetnik Carlo Biggini, rektor univerze v Pisi. Mnistrstvo za jivna dela: namesto nacionalnega svetnika inž. Giuseppa Gor-le je poklican nacionalni svetnik dr. Ze-none Bennini. Ministrstvo za promet: srnator Vitto-rio Cm' nadomesti sedanjega ministra G ovania Host Venturia. Ministrstvo za korporacije: Prefekt iz Milana Carlo Henjjo prihnja na mesto sedanjega ministra Renata Riccija, mesto Alessadra Pavolinija. Ministrstvo za devi/e in valute: sedanjega ministra Raffaela Riccardija nadomesti nacionalni svetnik Ore*tO Uo-nomi. Min;strstvo za vojno proizvodnjo: pod-tajnštvo za vojno proizvodnjo se povifta v ministrstvo za vojno proizvodnjo, kateremu na čelu bo ostal general Fa\:«-grossa. Navi senatorji Rim, 6. febr. 9. S Ki. dekivti so bili naslednji nacionalni svetniki imenovani ae» senatorje: Arlotti Emilio. Asinari di San Marzan<» Guklo, Bibolini Glanbattista, Di Pani Antoni o, Bolzon Piero, Borghese Rodolfo, Biizzi Aleksandro. Brughi Altredo. Bruni CiuFeppe. Buronzo Vincenzo, O J2iab ni Alberte, Capialdi gr>>f Massimr>, Caprl Cru-cinni Luigi, Sardi Livio, Costamagn.n C trlo. Del Buffalo Edmondo, D-nega.ai Gn Durini Giangiuseppe grof di Prnzi. F n-tucci Vittorio, Faiina Cini pl Neri. C! Aiessandro, Maecarlni Carlignoni Renato, Maggini Giuseppe. Milani Govanni. Di. -sb Euger.io, Mutta Giacinto, Paoloni Fran-ceseo. Pelizzari Ludovico, Pesenti Anton o, Racheli Mario, Ftottigliano E ioardo, Russo Luigl, Sacco FTance^sco in Trapani Loni-ba.rdo Antnnio. Ili trt poskus sovjetskega krčanja pri Novorosijsku fzi^cvljr"! sovražni napadi Donu fn pri Ladi>3kem jezeru — Poraz amerških bombnikov pri poskusu napada na zapadno Nemčijo T7 H'Verirvetra elavne^a s*ana. 5 febr. Vrhovno povelin š*vo nemške vojske ie ob^v*!o done« n^?ledn4e ooroč^lo: P"ckif«» moenJh m un:re":- 1?» čolnov za izkrca van je je b!lo Močnejši «ovra?n;kn\H mn;id; ob »?!tvo reke Dona 'n reke Kuhana so b:l» zavr n.'Pii «; hudim' *7crubr»mi za «ovlpt«ke čete. V južnem f^e'n fronte ob Doncu je v sp*o«nem vladal mir. Ob «redniem Doncu in v vzhodnem odseku ob Donu *e razvija obrambna bitka z nnrašra.ioeo ^Hnvitostjo Južno od f.adcškeea jezera so b'li moč-nrfši -»ovražn'kovi napadi, ki po btli podprli « topn:«k:m opn'em in sodelovanjem oklonnih oddelkov, razbiti pred nemSkl-mi elavnim' bojnimi črtami i ze!o hudl-m: izeubami. Poskasi odđe'ka amer^klb bombnikov da b' pod zaščito oblakov podnevi napadli zapadno Nemčijo, so se izjalovili Oddelek so razkropili in vrgli nazaj nad morje lovci in protiletalsko topn;*tvo Pri tena je bilo sestreljeni 8 sovražnikovih št'ri motom? h bombnikov Med breznačrt-n»mi bombardiranji nad obaln'm ozemljem je bila povzročena neznatna škoda. V pretekli noči so posamezni sovražni bombmki pod vzeli vznemirjevalne napade nad zapadno Nemčijo. V hud;h obrambnb bojih med Donom in Doneem sta se posebno odi kovali 26 uestfalska in 320 saška pehotna divizija. Neporaženo junaštva bran Icev Stalingrada Afonafcov« 5 febr s »Abendzeitung« piše o 8taln0rajsk;h iunak'h m omenja da ie maršal Herman Gohng odkril razloge, zaradi ka« tenh je nem "ko vrhovno pove'in^tvo morilo izvesti trnki ukrep 2-ede usode 6 armade Feld-m"r:al Paulus je svo:im ostrim pogledom voditelja takoj vide! ka' je brlo treba rei-it' v cb:''rni steni okroo Stal nerada Že 5. ianu.irja ie sov-a/nk hotel poslati SVOfC ljudi, da bi se noTimpulc poveličuje v svojem uvodniku te junake in pravi da je bilo iunaštvo vedno *ra>:iiclonal-na krepost rumunske^a naroda, Id je v ovojem tisočletnem obstoju vedno prenašaj z vedrostjo in hladnokrvnostjo najhujše žrtve. Delež letalstva v bitki za Stallngrad BerMn, 5 febr s Kakor je bilo že objavljeno v Izrednem poročilu dne 3. t. m je bil delež nemSkesra letalstva v borbah, ki so trajale več tednov okrog Sta'inerada Izreden Nemško letalstvo je bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami sovražnika ki je obleera! mesto zlasti pa le prevažale vsakovrstno oskrbo ter je tako omogočilo četam 6 armade ter romunskim in hrvatskim oddelkom, da so nadaljevali z odpo- rom. To je tem bolj pomembno, če upoštevamo, da so morali nemški let:iln prema-provati često najslabše vremenske okoliščine in so se mogli posluževati za pristajanje samo strelom sovražnega topništva izpostavljenih zasilnih letaliških. Doznava se. da so letalci med hudimi borbami, ki so divjale okrog postojank v mestu, skoraj do trenutka pred koncem hrabrega odpora obleganih čet rešili 47 000 ranjencev in bolnikov katerih izguba bi sicer bila neizbežna. Sovjetsko poveljstvo išče ,,izhaxle v sili" Berlin, 6. febr. s. Značilnost vor škecra. položaja na vzhodni fronti v zadnjih 3 * urah so ojačena sovražna ofenzivna udrj-stvovanja severno od Voroneža. Na prvi pogled se zdi nerazumljivo, Iz kakšnih razlogov je sovražnik usmeril vse svojo napade proti temu odseku dolere fronte, v katerem že već mesecev z izjemo n kata« tih spopadov krajevnega značaja vlada sko raj popoln mir, to tembolj, ker so nemške čete lahko v tej dolnri dobi ojaeile svoio postojanke in zgradile močne obrambne naprave Odločitev sovjetskega vrhovnega povelinlštva je rezultat najhuiših tcžkoć, na katere rdeče čete naletavaio pr nadaljevanju ofenzive med Volgo in Dirom, fn rezultat upanja, da bodo lahko v področju, kamor so niih napadi zdaj usmerjeni, raz-razklall fronto na dvoje. Znano 1e, da sovjetske vojske, ki operira io med Volgo in Donom piežtvhajo hudo krizo zaradi naporov, ki so jih moralj it -riti snričo žilavega odoora nemških in zavezniških čet v preteklih mesecih Huda kriza se kaže zl»stl v naraščajočem neredu v oskrbovanju, BoHševlki upajo pravilo v ♦okaišmiri voiaških kroeoh. da bodo dosegli več^e uspehe v področju severno od Vornnoža. k^er pa se zadnje straže v nasnrotiu s tem, kar se do«raia za hrbtom južnoga odseka fronte, lahko naslanjajo ni razna obljudena središča tn vsa oskrbovalno fluftM je na ta način mno^o ležia Rdefi n so upoštevali da nerusko eote tudi zaradi raznih spopolnitev razpolagajo tu z mnogo bolj« širni prometnimi zvezami kakor svoj čaa med Volero in Donom. Sovieti bodo kmalu opažih kakšne varnosti je vse to. saj so ae že zdaj njih ofenzivni sunki razbili ob nemških črtah. Stran 2 »SLOVENSKI N ARO D«, sobota, 6. februarja 1943-XXI. Ste*. ;g Mestne strokovne nadaljevalne šole obrtnih vajencev in vajenfc v Ljalil|ani Ljubljana. 6. februarja. Ljubljanska občina vzdržuje pet posebnih strokovnih nadaljevalrrh šol. ki jih obiskuje 1100 vajencev in okrog 500 va-jenk. Te šole imajo po 9 mesecev šolskega pouka, tedensko po 10 ur, dvakrat v po-}■ : n«k:h urah. Učiteljev je 94 z upraviteljem vred. od teh poučuje tudi 11 učiteljic, ki imajo 646 tedensk.h ur šolskega pouka. Pripomniti pa moramo, da je še nad 500 vajencev brez šolskega pouka, ker imamo s: mo tri vi-zreči e in vsi on; vajenci, ki se oče po št:ri leta, so zadnje loto brez šole. V tem pogledu bo treba nekaj ukreniti in mu obrtnemu naraščaju priliko in možnost do boljše izobrazbe 2ivimo v en.=u. ko ne bomo imeli dovolj kvalificiranih pomočnikov, še manj pa sposobnih obrtnikov mojstrov in tovarnarjev, da bi vodili tovarniška podjetja ali delavn:ce z dobrimj kvalificiranimi delavci. M^-tna občina opravlja v pogledu strokovnega nadaljevalnega šolstva večinoma posle finančnega značaja, dočim personalne, strokovne in pedagoške zadeve rešuje Visoki komisarijat Mestna občina mora skrbet: zu 7c;radbo. kurjavo, razsvetliavo, strežbo, šolsko upravo, učila, pisara;£ki In uč.n: materijal in za vse osebne izdatke šol. Visoki komisarijat daje za strokovne nadaljevalne šole vsako 'eto državno podporo v znesku 65.000 lir. Vajenci pe plačujejo mesečne prispevke, ki znašajo tudi nad 60.000 lir. Ostalo okrog 76.000 lir prispeva mestna občina sama Učiteljstvu, učnemu osobju izplača občina 175.560 lir. upravnikom in šolskim nadzornkem 18.260 Lir. si uži tel jem za postrežbo in druga dela 2966 lir. Za kurjavo, razsvetljavo in snaženje 26.600 lir. za učne in stvarne potrebščine je bilo predvdenih v šolskem letu 1940-41 28.500 lir, v šol. letu 1933-40 so pa znašali samo 22.008 din in za rame pisarniške potrebščine le 212 lir, za leto 1940-41 predvideno na 1140 lir. Celoten proračun je predvideval za šolsko leto 1940-41 247 874 1-r V šolskem levtu 1940. je mestna občina kupila ob Linhartovi cesti zemljišče v izmeri 11.210 mi. Zato bi ne bilo težko dobiti hipotečno posojilo, ki bi ga porabili za zHaa-ije velikega poslopja z učnimi delavnicami vseh vrst. Ta šola bi bila tudi pravi »Obrtni muzej za razne moJHtrske mesečne tetfajecr. Potrebno je. da bi dobili čim prej vsem zahtevam ustrezajoče ter z učili, učnim strokovnim knjigam in orodjem dobro opremljeno šolsko poslopje za strokovne nadaljevalne šole. Zimsko blago na živilskem trgu Med dcniačim blagom kupujemo najbolj kisla zelje in reg*3 — Odkar je skopnel sneg, je več zimske zelenjave Ljubljana. 6. februarja Na pomlad že smemo misliti, vendar se ne ho še tako kmalu začela. Da je skopnol sneg tako zgodaj, je nekaj izjemnega. Snega bo najbrž v tej zimi še mnogo, morda v poznejših tednih tem več. ker ga ni zdaj. KI-Tih temu sr» nnm zdi. dn se pomlad naglo približuje. Na živilskem trgu se nudi že ista slika kakor včasih v drugI polovici marca. Odkar je skcpnel sneg, je precej zimske zelenjave, namreč motovilca. ki je ostal na vrtovih. Bolj značilno zimsko blago, ki ga kupujemo v tem času. je pa naprodaj pri zeljarjih. Kislo zelje in tudi delno repa nadome-stujeta pozimi večkrat razno drugo blago, ki ga je zdaj manj na trgu. Kislo ze?je je tudi nadomestilo za zelenjavo, čeprav pri nas gospodinje ne pripravljajo iz njega salate, ki je zelo dobra in zdravilna. Poraba zelja je bila pri nas vedno velika, v zadnjih letih je pa še narasla. Zeljarii prihajajo najbolj redno na trg ter dova-žajo vedno dovolj blaga. Doslej so pa bili s kislim zeljem še dobro založeni tudi v špecerijskih trgovinah, da ni bilo posebnega navala pri zeljarjih. Poslej nas pa bodo zalagali s svojimi izdelki le zeljarji. Zimsko blago pa moramo tudi imenovati, tisto, ki ga prodajajo branjevci. V tej zimi nismo še posebno pogrešali domače zelenjave, saj je bil trg vedno dobro založen z uvoženim blagom. Nikdar nismo še pojedli toliko cvetače in nikdar tudi še ni bila naprodaj lepša kakor zdaj. Posebno mnogo je naprodaj cvetače ves čas od božiča. Poslej se je tudi pocenila, da jo gospodinje kupujejo s tem večjim veseljem. Prodajajo jo skoraj vsi branjevci. i Trgovci z južnimi pridelki so vedno dobro založeni, da lahko postrežejo prodajalcem ko jim poide blago. Razen cvetače je pa tudi precej druge povrtnine. čeprav se nekatere vrste ne drže dobro. Tako je mnogo endivije. ki precej hitro gnije. Zadnje čase je bila prodaja občutliive zelenjave vsaj olajšana, ker ni bilo več tako hudega mraza, da blaga ni treba tako skrbno varovat1 in da se ga ne pokvari še več. Posamezni branjevci so založeni §e z nekaterimi vrstami zelenjave. Naprodaj so tudi uvožene zeljnate glave. Po celem zelju je Se vedno veliko povpraševanje na dom. n čem zelenjad-nem trgu. toda zelja je zelo malo. Naši zelenjadarji so vzimili precei pridelkov in kaže. da trg ne bo s1ahš> založen z domačimi pridelki tudi prihodnje tedne, dokler ne bo več letošnjih pridelkov. Zdaj je ugodno vreme, da bla^ro tudi laže dovažamo. zato je r>a letos trg bolje založen kakor je bil lani. Danes so prodajalci domačega blo bližino in jo ustro po-j gledal Štefka je imela vtis di irn? med seb moža. ki je izgubil listmeo Vnra:ala ga e. al-jc pravi in mu obenem tud že pokazala Fst nico Mož je prikimal, vzel li&tn:co 'n kako? da je v ravnan iu z nto domač 'c oaejto no gleda! v nek' predalček notegn'l 'z nff-ga W ?:r in jih 'zroČ'1 u^spej §teflr za nagrado Vi4o sc je odkril in h'tro edšel skozi vrata k vodijo v Prešernovo uleo. Ga. Štefka, ki je z zadovo'istvnm vzela 50 lir je odšla počasi s svojima otrokoma v ore-nričanju. da je vsa stvar zanio končana Kai kmalu pa je presenečena zvedela, da je zagrenila veliko neumnost Štefko je pii blaga in opazovala neka gospodična, ki ie stala v vrst za njo. Ko je opravila, jo je zanimalo, ali bc res izročila denar stražniku, kakor ie rekla Ko ie stonila iz pc-šte. Štefke že mkier n: bilo več Stražnik jc mimo ureial promet in pra\ nič ni kazalo, da bi bil ime' s kom onraviti Gospodična je zasumila da si ie Štefka listnico enostavno prisvojila. Ko se jc pravi oškodovanec zanimal na pošti za usodo svoie BstnJoe in denarja, je zve-dc1 tudi za to pričo. Prijavil je Štefko ob'a-stem. ker mu ni hotela vrniti najdene listmce V četrtek se je morala Štefka zagnvanat* nred sodnikom poedmccm zaradi utaje pc ^ 318. I. točka 2. Štefka ie vztrajala, da ie listnico :zroč:la do-. tičnemu. ki ga je smatrala za pravega lastnika Opisala je dogodek zelo prepričeval io in 'e odklanjala vsako krivdo Sodnik pa z njemm utemeljevanjem ni bil zadovoljen Ravnala je z najdeno stvarjo prelahkomi^ljeno Morala b se naiprej prepričati. aH ie neznanec res lastnik V7 listnici je b'la tudi leg'timaciia in že no njej bi lahko« prehod la. ali ma re* oškodovan* ca pred seboj. Pa tudi će leg'timaciie ne bilo. bi morala neznanca vsaj ore i vprašati naj ji pove kakšen poseben znak listnice, ah naiteje njeno vsebino, preden mu jo je izro- čila. Le v tem primeru bi prišla na cisto, ali ima opraviti s pravim človekoro. Štefka sodnikovega pouka nikakor ni mogla razumeti. Čeprav jo je sodnik zaradi p*mianj-kanja dclcazov oprostil kazenske odgovornosti, ni mogla verjeti, da mora pravemu lastniku povrniti škodo v znesku 1300 lir. Iz Hrvatske — Proslava 49 rojstnega dne bolgarskega kralja. Tudi v Zagrebu so proslav 1 danes teden 49. rojstni dan bolgarskega kralja Borisa ITI. V pravoslavni cerkvi je bila svečana služba božja, ki sc ji prisostvovali zastepnki vojaških in civilnih oblasti. Opoldne je bila na bolgarskem poslaništvu recepc ja. Popoldne jc imel tiskovni ataše bolgarskega poslaništva Petar Lungo pri-ložncstno predavanje v zagreblkem r.diu. — Odlikovani častn:ki hrvafv-ke legije. Poveljn k 8. italijanske armade na vzhodnem bojišču je odlikoval čaatnjke hrvatske legije polkovn ka Egona Žitnika in kapitana Ferdo Mus!ov:ča s srebrno kelajno za vojaško hrabrost. — Italijanska nagrada hrvatskim železničarjem. 29. januarja so bile izročene v prostorih ital janske vojaške delegacije v Zagrebu po naročilu italijanskega generala Eksc. Roatte nagrade hrvatskim že-'ezničarjem, ki so se odlikovali v požrtvovalnem delu na področju, kjer je Eksc. Roatta poveljnik italijanskih oborožen h sil. Med železn carje je bilo razdeljenih 1,300.000 kun in s cer ena nagrada v znesku 21.000. dve po 10.000. 176 po 5.000. ena 4.000 2 po 2.500 in 200 po 2.000 kun. — Hrvatski letalci na vzhodnem bojišču. Poveljstvo hrvatskega letalstva poroča, da so si priborili hrvatski letalci na vzhodnem bojišču 164 priznanih zmag v zraku. Poletov imajo za seboj 3698, od teh 2460 nad sovražnikovim ozemljem. — Izročitev nemških znanstvenih knjg. V prostorih nemškega znanstvenega zavoda v Zagrebu so bile v okviru lepe svečanosti izročene nemške znanstvene knjige novi bolnici na Rebru Svečanosti sta prisostvovala noleg zastopnikov nemškega poslaništva generalni ravnatelj za zdravstvo D. Stipčić in dekan medicinske fakultete zagrebške univerze dr. Spičić. Vodja nemškega znanstvenega zavoda prof. VValz je v kratkem govoru naglasal. da nadaljuje zavol navzlic vojni sveje delo na čisto gospodarskem polju. Izrazil je svoje veselje, da je prejela nazvečja bolnica Hrvatske v dar nemške medicinske knjige, in da s*o 3e tako kulturni stiki med obema državama še bolj poglobili. Monsignnre RaMčević se je v imenu bolnice zahvalil Nemčiji za velikodušen dar. — Vojaška in vojni zgodovina Hrvatske, v m.ircu izide v Zagreba kn'isra r,Vo- aška in vojna zgodovina Hrvatske«. Na-P sal j: je voia*k: strokovnjak »Hrvatske--ra Na roda t dr S'O.vko PaviCič. Te bo prvo v hrvaščini p'srano delo. obscga.'joče vsa razdobja hrvatske vojaške in vojne pretek" osti od čas v hrvatskih vladarjev do prve svetovne vejne. — En°tna r"bor-k.i organiz-ae* »a. Zafrt~p_ liki Zveze ribnrsk h zadrug Gospodarske Sloge in Osrednje ribarske zadruge v M°.-t^r^k1 so 'meli zadn;e dni več sestankov dg kater'h so re zednili v tem. da je treba »družit! vre r barske organizme! e v eno. To sc bo najbrž v kratkem tudi zg dilo. Naš novi roman V ponedeljek bo zaključen tekoči roman »Slovenskega Naroda > ABRAHAMOVA POLJA«, Id je vzbujal med našimi čitatelji veliko pozornost od začetka do konca. Zvesti svojemu načelu, da čitateljem z romani čim bolj ustrežemo, smo jim pripravili zopet izreden užitek z našim novim romanom PRODAJALEC STRUPOV Napisal ga je eden najboljših francoskih pripovednikov Georges Oh ne t, ki je zapustil nad 40 živahno pisanih, vsebinsko bogatih romanov. Med najboljša njegova dela spada vprav ta roman, ki bo gotovo vzbudil tudi med našimi čitatelji zasluženo zanimanje in odobravanje, kakor povsod po svetu, kamor je šlo to lepo delo francoske literature* prevedeno v mnoge tuje jezike. Novi roman začnemo priobčevati v torek. EvTOOskj fcJ&aaflehfci rekordi Po verificiranju zadnj h vrhunsk h re-niltatov izgleda lista evropskih relordov ' akole: ATLETI ICO m: 10.3 A. Jonoch fNemč:^'a> 193?. 3or^er (Nizozerrska) 1934. Strandberg švedske) 1936 "n Neckermaim (Nemr-iia) $29 — 200 m: 2^9 KOrnig (Nem? 192S. — 400 ni: 46 Harbig (Nem.) 1939 — ttf) m: 1:46.6 Harbg 1939. — 1000 m: !:21.5 Harb g 19c9 — 1500 m: 3:45.8 Ha^G; Č -ed.) 1042. — 20'0 m: 5:118 Ha°:qr 1912. ^n:0 m: 8 012 Kasrg 1942. — 5000 m: 13.58.2 Hagg 1912. 10 000 m: 29:52 6 "Vtaki (Fin.) 1939 — 20 000 m: 1:03 01.2 C* o!r (ifađ.) 1912. — En°urni tek: VJ9210 Normi (Fin.) 1928 — 4x 100 ni: '0 1 Nemčija (B rchmever. Hornoerger. Neckermann Scheurnz) 1939. — 4 x 400 netr.: 3:09 Velika Brit?n'ja (Wolf, Ramp- in 1936 — 4xS0O m: 7:30.4 Nemčija (Se bert. Grau. Ka nd:. Jarbig) 1941. — 4x1500 m: 15:42 švedska Jansson. Karlen Kiileme, ITerstrom> 1941 __1*0 m zsnre!:e: 14 3 Lidman išved.l :93S Finlav (Vel ka Britanija) 1938. — 0') m zaprek**: 51.6 Holl*ng (Nem.) 1939 Sk-k v v^Tno: 2 04 Kotkts (Fin ) 1936 — Skok v da'iinn: 7 90 Lons: xot kopja; 7S 70 N:kkanen 0O bk 2:168 Ra^lke (Nem). — 4x100 m: 46 4 Nemo j a (A1, bus. Kraurs, Doli nger. D5rffeldt) 1926 - 80 m čez zapreke: 11.3 Te toni (It.) 1939. — Skok v daljin«: (y.l2 m Scnulz (Nem ) 1939 — SU k v V*-;ino: 164 Csak (Mad ) 1939 van B'len •Niz.) 1933. grofica Sols (Nem.) 1938. — Met krogle: 14 38 m: Mauermaver (Nem.) 1934 — Met diska: 48 31 Mauermaver 1936. — Met kotila: 47 27 Stemheuer (Nem ) 1942. — Pc^eroboj; 418: Mauermaver 193S. Italijanske meddržavne tekme V Rimu se je pretekle dni sestala koml-s:ja Ital;janske nogometne zveze za stike z inozemstvom. Odobrila je sp_red letošnjih italijanskih meddržavnih nogometn'h tekem. Italijanska nogometna reprezentanca bo letos nastopila: V nedeljo 4. aprila v Cur:hu preti Švici, v nedeljo 2. maja v Ital;ji (kraj bo določen eele naknadno) proti Madžarski in v nedeljo 30 maja v Nemčiji proti Nemčiji. Francosko nogometno prvenstvo Francosko nogometno prvenstvo, prav za prav nogometno prvenstvo ju±ne Francije, o katerem smo že večkrat poročali, se razvja Se v naprej po predvideni p:t\ Edina resna tekmeca za zmage sta lUuba Toulouse in Grenobie. Zadnjo nedeljo je bilo kakor običajno 8 tekem v okviru XIX kela. Značilno je, da so v štirih zmaga'a gostujoča meštva. Rezultat: so naslednji: Toulouse—N'ca 3:0. Cannes--Perpig:nan 1:0. Annecv—Montpellier 3:1. Marše'le— St. Etienne"l:0. Grenobie—Nimes 1:0. Avj-jrnon—Lyon 3:1, Sete—Brive 2:0 in Ales^— Clermont 2:1. Stanje v tabeli: Toulouse 32 točk, Grenobie. 28, Cannes in Marseille 23. Annecv 20, Nimes in Sete 19 Ly;n. Montpellier. N'ca. Perp gnan in Brive 117. Ales 16. Clermcnt 14, St. Etienne 13 in Avignon 12 točk. Športne zanimivosti pred 20 leti V začetku 1. 1923. jo mednarodna lahko-atletska zveza verificirala nekaj novih svetovnih rekordov. V ospredje je prišla Finska, ker je Nurmi postavil že 5 novih svetovnih rekordov. Zanimivo je, da >^ dotlej imele v listi svetovnih rekordov Zedinjene države 39, Anglija 19. Finska ~ in Švedska 6 meM. Ob novem letu je b la v Milanu meddržavna nogometna tekma med Italijo in N'emčno. V italijanskem moštvu je bil najbolj znani igra'ec bran lec De Vechi. zmagali so Italijani 3:1. Ker v začetku januarja n; bilo snega, so moraM pri nas odoovedati vse smučarske prireditve: preložili so tudi propagandni :zJet na Bloke in smučarski tečaj v Bohinju. Dunaj^k-' WAP je gostoval po Italiji. V Pisi je bil poražen 3:2. v Livornu pa 2-1. Ounajčani so se izgovarjali na sodnike, češ ia so jih oškodovali hote. Zagrebška Concordia ie gostovala za oravoslavTie božične praznike v Beogradu n premaga nekdanjo »Jugoslavijo« 2 0 ^0-0). Praška Sparta pa je bka na turneji Spnniji. Med drugim je porazila FC Sspagnol 4:0. Slovenska zimskosporrna zveza je otvo. ila na Veliki Planini 1553 m visoko svojo ^cčo. Srn"-" irstvo je vedno bolj privlačevalo mlad no in nedeljo za nedeljo so se srganizirali r>b primernem vremenu razni -mučarski izleti. Tako čitamo, da se je smučarskega Izleta na Bloke udeležilo 64 navdušenih smučarjev. Meddržavna nogometna tekma m?d re-"*rc-ze"tanroma Svce :n bivše Avstrije se je kc^čala 2-0 za 9.\:.co. Prvak Evrope v umetnem drsanju je >osta] Dunajčan inž. Viljem Bocki, n1 11 ženskami pa Dunajčanka Plank-Sz?.bo. Svetovni rekorder v hitrostnem drsar>ju na 5^>0 (43.5). na lOOOm (1:31.8), na 1500 m (2:17.4) in na 10.000 m (17:22.6) je bil severnjak O. Mathiesen. Na 500 m je bil rekorder Harald Strom. v enoumem drsanju pa de Koning. V tekmovanju za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju je zmaga! Dimajčan inž. Kiachler, k; je tako že tretjič postal svetovni prvak. Med ženskami je zmagala Plank-Szabova. — »Tour de France« v* treh etapah. Fran-joJce kolesarske dirkače čaka leto* obsežen pri red: t ven i spored Zveza računa, da bo insg.a izvesti vse »k asicne« d rke ki jih lani in predlani m mo^Ia 'zpoijari t din o Jirka iz Bord:auxa v Par:z bo 'zoistal-i. Na-aie^to »Tooir de Francea« b(xlo izvedli tri amo>tojnc »etapne« dirke Prva b" rai-ds-ljena na šest de!o\ pod imenom »dkoii Francije«, druga na štir vsikozi src-dnjo Francijo«, tretja p- zopet na sest pod imenom »VelLka nagrada Tcnar de Francea«. Radio Ljubljana NEDELJA. 7. FEBRUARJA 1943-XXI. 8 00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 8 15 Orgelski koncert. — 11.00 Prenos pete maše iz BazTike presv. Oznanjenja v Firenzi. — 12 00 Rizln^a Evange-ija v itaFjanščini (O. G. B. Marino). — 12 15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Ko_ moma glasba — 13 40 Operna glasba. — 14.00 poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert rrdMskega orkestra *n Komornega :bo'a, vod: d'rigent D. M. Ši^anec. — Slovenca glasba. — 15 00 Poročila v slovenščini — 17 15 Dr. PUS L.: Praktična navo-di'a za kmetovalce — predavanje v slovenščini — 17.35 Pesrrv* in napevi. — 17.45 Operetna glasba — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20 00 Napoved ča^a. — Poročila v italijanščini. — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov V slovenščini — 20 30 Filmske pesmi izvaja orkester pod vodstvom dirgenta Anselini-ia. — 21.00 Simfonični koncert vodi dirigent Sfmonetto. — 21.45 Orkester vodi d'rigent Pefralia. — 22.15 Moderne pesmi vodi drrieent Zeme. — 22.45 Poročila v italijanščini. PONEDELJEK. 8. FEBRUARJA 1943-XXI 7.30 Lahka glasba. — 8.00 Napoved časa. — Poroč!Ia v italijanščini — 12.10 Plošče. — 12 30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročila Vrhovresa Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Glasba in pesmi — vodi dirigent Segurini. — 13.45 Operna slasha na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini — 14 10 Koncert FndiKkega orkestra, vod: dirigent D. M Sijanec. — Glasba na godalni orkester. — 14.40 Pisana glasba _ 15 00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved ča<^ — Poročila v italijanščini. — 17.15 Prenos iz Rimskega gledališča »EVsso«: Franc Schubert: Zimsko ootovartje. — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben, — 10.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Napoved časa, — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnovn h dogodkov v slovenšč ni. — 20.30 Sinfonič-ne priredbe iz filmov: Sinfon.čni orkester družbe EIAR vodi dirigent Ferrero. — 21.15 Koncert sopranistke K-enije KuseJ. — 21.45 Predavanje v slovenščini. — 21.55 Psana glasba. — 22.15 Orkester Cctra vodi dirigent Barzizza. — 22.45 Poročila v italijanščini Zaplmnbn imovine upornika Jevml&arja Antona Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil glede na svoj: naredbi z dne 6. novembra L942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 19i"-XXI št. 2 o zap'embi imovine upornikov, glede na predlog poveljni-štva XT\". mobiliziranega bata1 iona kr. ka-rablnjerjev gl. odd. v LJubljani), upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po elenu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201. šteti Jevnikarja Antona živ. Alojza za upornika po čl. 2.. št. 2. te naredbe in da jc torej njegova imovina za-plenjiva: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, kLStnina upornika Jevnikarja Antona, živ. Aloil |a m Fihu-ri.-ke roj. Tcni, roj. v Ljubljani dne 13. januarja 1913 in tam Uvajočega, Ravni-knijeva ulica št. 4, v prid Zavoda za upravljanje. Likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljuh- Ijaiuslcl pokrajini. Porivajoč so po člonu 7. bo v l^edb kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1912-XXI It S01 vri morebitni imetniki premičnin po katerem koli nazovu in dolžrfki Jevnikarja Antona, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te od«* ločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere imajo, s prepovedjo vrniti njemu ah' drugemu stvnri ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločbn je takoj LzVTSna In 5*e ob« Javi v Službenem listu za Ljubljansko pok] n ;!no. Ljubljana, 30. Januarja 19J3-XX1. Visoki komisar: Emili o Craztou Nakazila za fižol Prehranjevalni zavod Visokega komisarja ta za Ljubljansko pokrajino poz va vse trge vce z rac. živil5, di dvignejo nakaz la za fižol za mesec februar v Gosx>o-aki ulici 12.1. KOLEDAR Danes: Sobota, 6. februarja: Doroteja. Jutri: Nedelja, 7. februarja: Romuald, Julijana. DANAŠNJE PRiKEDITVE Kino Matica: Rigoletto in Sin rdečega Korzarja. Kino Sloga: Z ženskami se ni Saditi. Kino Union: Nezvesti soprog. K:no Moste: Pia Tolomejska in Vedeže-valec. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematograti nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Leustek, Resi jeva ces'-* št. 1: Bahovec, Kongresni trg 12 In Nada Ko;not:r, Vič, Tržaška cesta. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljala od sobote od 20. do ponedeljka d<> 8. zjutraj mestna edravnica dr. Joži.-a zitko, Ljubljana, Pleter^nikova ulica. 13. Iz Spodnje štajerske — Ohš;ren program celjskega ljudskega gledališča Celjsko ljudsko gledališče je pripravilo tudi za februar obširen spored. Prirejenih bo več zanimivih preda-* vanj. ki jih bodo večinoma ppremljale lepe sk-optične slike. Prvo predavanje je bilo včeraj, ko je predaval inž. Gothard Ma-thias iz Kapsenberga o Južni Ameriki. PREM A JNA KUHINJA — Zdi se mi. la je ta kokoš ,ki si jo kn-pila za nedeljo, za naju dva prevelika. — To se ti samo zdi, ker je ta kuhinja tako majhna. s '"""^"^»i—mHiii'ii ' m '"m i imiminimMitmnH"!^-......... Vara strokovni osnaži, prcoblika in pre-Dana Vaš klobuk, da izgleda kot nov Lastna delavnica — Zaloga klobukov. Se priporoča KlllOLF PA J K — LJI HI JAN A v. Pet a ces*a "S — Mikl^i^fva crsta 1? i Nasproti kotela Union) ste*. 2 - »SLOVENSKI N A R O D«, aobota, 6. fehruarju. m3-XXl. Stran 3 Kazni zaradi prestopkov obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misa h.i tu objavlja: Kr. policija v Ljubljani ie v mesecu januarju izrekla naslednje kazn: za prestopke in prekrške določil o prehrani: zaradi zviševanja cen: Višnjevec Roman treovec, Vožarski por 1, 200C l:T globe: Z i Franci '. . prodajalka Dftanfslej cesta 14. 500 lir globe. 10 dni zapoje obra ta inž Fer m t Bogdan ravnate'' Kmetijske družbe Škmbčeva u':ca 6. 2000 I* cl<.oe: Štupn k K iroHna mesarica Foi'an^k.i ces^a 54 1000 lir globe. P mpt Rudolf ura m k Vw Vittort< Emtnuec !M -t 42 i O M» lir globe: Ovni ček Alojzij, trgovec Stanka vas l-'^OO Ih globe: Černii Frančiška gostilm-čarka Stre ika ulica Vi KM*) ur sjobt. l(» s pi re brata; Martine Manja so*: Uni ča-ka. Šišenska cesta S 2000 >ir «>!obe 15 dn* zap< re obrata: Pogačnik Franc *reo«vec ce ta 67 I'*n» tir g!1<-be 8 dm zaoore obrata, llcršič Ludvik. astn:k trpovsk« »senci je Rimska cesta 13 be: P'ut Ivana posestmea Kot r.nznan'cn;i sTeskemu komisarju v (smotri Iju: Pol- .kar Neža, prodajalka Pokopališka cesta I. I (Hi') lir globe. 10 dni zapore obra ta Ča let a Z<>-a gostilni čarka. Tržaška cesta g jf»vi -r rfobe 10 dni zanore obrata Zaradi nakupa raeiomrantb živil brez odrezkov in ranma: Kovačič Morija, tr-covka M'kloš:čeva 34. 1000 lir elobe 20 dni zapora obrana: zaradi prodaje racioniraneea blaea brez odvzema odrezkov ter zaradi neredneera vodstva spiska o prihodu in odhodu blaga:: Korošec Ciril, vodia tvrdke Nabavni r.lna zadrusa drž- uslužbencev. Sv Petra cesta 1. 3000 lir globe: Strtiniak Marija, voditeljica javne kuhinje lastnice Zadnik Pore. Streliška 10. 500 lir globe: zaradi prodaje čajne mešanice po nedovoljeni ceni: V:dmaier Marija, trgovka Sv Petra nasip 53. 1000 lir globe: zaradi prodale goveje živine brez dovoljenja Prevoda: Beghetfo Francesco. trgovec. Tombolo Via Sommavilla 47 5000 lir globe: zaradi prodaje krompirja brc* dovoHe-nja Prevoda: Gabrovšek Mhael po=e^- n;k. Studenec. iq0q jjr gjoi^. zaradi prodaje vina le»n?ka I09? bre7 dovoljenja: Grad Franc 'reovec, Z g Kameli 19 nnznanien sreskernu poe1 ivs rstvt v Liublrani: zaradi predaje čistilneea praska no ne dovoljeni ceni: Strelec Konrad izdelovalec Podmdsčakova 42 500 lir z- zarad« opustitve izobešenja cenika: Kai-ser Ivana orodaialka Tomačevo 7 50T lir elobe. ker niso izročili predpisane količin« mleka: Bdbnik Martin posestnik Tnma-čevo 17. Cunder Fnmc. DOsestn;k T,arčp 5 Dimnik Ivan posestnik Jarše 2 Kregal Tosip oose^tnik Kleče 24 Strahnr fvan 0o?e?^nik Tomačevo 3fi Zaiec Anton posestnik Iar§e 4. AvS'č Takob po-o5*n'k Sneberje 5. Ilovar Franc oose^tp k Sne-berje 5 Peterca Valent'n oo«e?*n;k Hrs-stje 4 Kamnar Ivan. Dosestn;k Hrastie 1 Persin Franc oosestn*k. Jezica 21 Cer^n M:hiel po^e«:tn-*k Težica 52: Ramovš Ivana. popes*n:ca. Jezica 43. vsi so bi naznanjeni sreskemu poglavarstvu v Ljubljani Srcsko poglavarstvo v Novem mestu je meseca januarja zaradi prekrškov pre-hranbenih določb izreklo naslednje kszni zaradi prodaie govejega mesa na prepovedan dan: Osoink Ivan. Novo mesto. Ljubljanska ulica 300 lir globe: zaradi prodaje vina po zvišani ceni: inž Rataj Ivan Novo mesto. Ločenska ulica 500 lir globe Sresko poglavarstvo v Logatcu je de-oembr? izreklo naslednie kazni zaradi orekr^kov Drehranbenih določil: zaradi nakupa tekstilnega blaga brez odvzema točk: Poholr Franc. Ljubljana Dolemska 35 100 lir globe, zaradi mletja žita brez dovoljenja: Gut-nik Frančiška Dol Locatec 29 obsojena na zaplembo 50 kg moke: zaradi zviševanja cen: Tomazin Antonija. Gor. Logatec 45 300 lir globe in zaplemba blaga, Samotorčan Josip. Gor Logatec 14. 1000 lir globe in zaplemba blaga: zaradi opustitve prijave goveje živine: Molk Alojzij, Gor. Logatec 15. 200 lir globe. UBLDANSk! KINEMAT KINO SI.OGA — TELEFON «7-30 Odličen ljubezenski roman velike umetnice Assie Noriš Z ženskami se ni Saliti Krasen domisle k v kraJje-stvu samcev V glavnih vlogr.h: Umberto Melnati, Carlo Campanini, Lauro Gazzolo Predstave ob delavir.kih od 14.30 dalje, v nedeljo pa ob 10.30. 1-1.30 16.30 in 18.30 — Konec ob 20.15. KINO TNION — TEL F. FON 22-21 Komedija za smeh in kratek čas Nezvesti soprog v glavnih vlogah. Hans Mosar. Lucie Knglisch. Th. Li.igen in drugi komiki Predstave: ob delavnikih ob 15 in 1S.15 uri; ob nedeljah in pra:m.kih ob 10.30 14.30. 16.30 in 1S.30 uri U1NO MATICA - TELEFON 22-11 Dnevno dvojni spored: Ob »'2l5- url M.chel Simon ln Rossan" Brazzi v filmu Rigale! to Ob '>17. m f i 19. ur! veleflnn po Salganjevem puatolovskena romanu Sin rdečega Korzarj3 Luisa Ferida, Vittorio Sanni. Menm Benassi »i VNE VESTI — Na bojišču je padel pri Sidi Suvelu podporočnik zdravnik Gian Filip Bonomi, n en 1914, po rodu iz Montodina Dve leti bil v Afriki, dokler ni umrl zaradi poškodb od strojničnih strelov. — Na polju slave je padel te dni na Bal. • mu topniški poročnik Sergij Fonda, ki je bil rojen 1912 v Triestu. Po končanih |ah na znanstvenem liceju G. Ober-dan v Triestu je nastopil službo pri plovni družbi Tripcovich, kjer je služboval do svojega vpoklica pod orožje, V zadnjem Času je bil uvrščen v sestav 151 topn.-škega polka »Sassari« na balkanskom področju Ko je hitel s svojimi vojaki na i omoč tovarišem, ki so padli v zasedo, se je hrabro boril, dokler ni padel, zadet od svmčenke Pokojrrk je bil vnet pripadnik triestiriskega f&šija. — Smrt poslednjega ligurskega gatibal- dinca, iz Genove po;x>čajo; V Sampierda-reru" je umrl poslednji Iisrurski gaiibaldincc Einest Tadisi, ki ee je boi-il pod vodstvom J<»sipa GajnbaJdija za italijansko neolvis-nost. Rojen je bil v Crcmoni leta 1849. Bil je po poklicu čevljar, pa je pustil svojo čevljarsko delavnico ter se uvrstil pod prapor rdečih srajc. Udeležil se je bojev v področju Tri d en ta ter Bezzeece. — Utopil pred očmi svojcev. Brodnik Anton MeLara, star 60 let, iz kraja Putta dJ Bonden-i pri Ferraxi je prevažal s col-nem na drugi brez reke Panazo 45!etne^a J< Sipa Mazzinija ter 171otneg*a Dominika Zapp3terro. Toda nenaloma se je pretrgala žica. na kateri je bil pritrjen čoln. Močan :^čni tok je čoln zavrtel in prevrnil, tako oo se vsi trije znašli v reki Mazziniju ter Zappaterri se je posrečilo, da sta se rešila na kopno, dočim je nesrečnega Mela-ro zagrnila reka. Žalostno je. da je ubogi Melara utonil pred oči globoko presunjenih s\-ojcev, ki so z nabrežja sledili njegovi sm:tni borbi, ne da bi mu mogli poraagati. — Nalivi pri Montespinu. Nad Gorir.ijo ter pokrajino se je utrgal oblak. Lilo je kakor iz škafa. Vmes je padala t^Ča. Vode so narasle zaradi neprekinjenih nalivov. Posledice nalivov so posebno čutili pri Ucutespinu, kjer so bili zara'.i tega precej občutno poškodovani stroji obrata ir.ž. Josipa Bidotinija — Starček padrl z mostu 15 :n globoko in bil pri priči mrtev, t/socma smrtna nesreča se je pripetiia na mostu S. Chiara v Goriziji. Mimoidcči so opazili spodaj v Cornu negibno ležečega moškega. Reševalci so prihiteli na pomoč neznanemu starčku, ki je ležal mrtev v Cornu. Po raznih okoliščinah je soditi, da je nesrečni star-ček, čigar identitete še nis> mogli ugotoviti, v nočni uri stopil preveč čez ~ob ograje. Omahnil je v globino 15 metrov In obležal s počeno lobanjo. Bil je po zdravnikovi izpovedbi pri priči mrtev — Tradicionalna rimska umetnostna razstava, ki se vrši vsaka štiri leta (naziva se Quadriennale), bo otvorjena letos Ine 9 maja Izbor umetnn ki priiejo v poštev za razstavo, bo, kakor se čuje. -selo strog Priprave za omenjeno razstavo so v polnem teku. — Iz »Službenega lisra#r. ^Službeni Hat za Liubljonsko pokrajino« kos 10. z dne 3. februar ia 1943-XXI objavlja naredbe Visok^g-a Komisarja določitev ^asa za zatemnitev predpisi za p^bijan.ie ' šitev firančrih zakonov in olločbo Visokega Ko. misarja zaplemba imovine upornika .Tev-nikar-*a Antona — F*"m*«ar knr-Torei:a 73 m^tev. Rimski cTn^pn-M t-st obinv1^ ~-*'-k > katerim je b;i :me"ova" Frjd?r'T" Sn^ot z<* mini-str^ke^^ komi^ar-'a v medrK^lrraiir*?^enB koiizn*Tcitu 7n rnl»fev n^k^pi^nr* GoTi-zia Tr',,t;^ in Fbime Sasti*%«]i Po^Tv^r^-sikti Filt-Dn N»**ol' rx C:-n-amle ori V^terbu, ki ie prin^dal 3 p:->nii*skemu bataljonu, je bilo podeljeno odlikovanje spomnske ^Jate svetinje. Pri Petrovki se je hrabro bor:! do zadnjega diha navzlic smrtni rani. za katero je podlegel, potem ko je odklonil vsako zdravniško pomoč. — MiPjon Ur za dobrodelne namene. Ob rojstvu princese Beatrice Savojske je naklonila uprava hraniln:ce Iombrjrd^kih pokrajin znesek milijon lir, ki je namenjen dobrodelni delavnosti v lombard?kih pokrajinah, predvsem pa za zaščito n pomeč materam ter deci. katere očetje so pod orožjem. — Nove mil jonske ter polmil jonske na KT^de. Fnančni minister objavlja dn ce bo pričelo dne 11. t. m. novo žrebanje miljonskih ter po^miljon^kih nagrad zakladnih bonov, ki bodo zapadli dne 15. septembra 1951. — Prepoved prodaje žganja in likerjev Pimsk7 službeni list objavlja, odlok korporacijskoga ministra z dne 3. februarja, s katerim se od 5 februarja dalje preno-veduje na področju Ftare Italije prodaja žganja in likeriev Tudi ie prepovedana postrežba z žganjem in likerj1 po gostilnah, hoteb'h. pen^ion'*h ter dru&ih favr»fh lokalih. Nadaljnja proizvodnja omenjenih pijač je vezana na posebno dovoljenje korporacj-kesa ministra. — Vodnikova družba sporoča, da so letošnje knjige v drugi nakladi dotisk^ne Vsj on: član?, ki so do 20. januaria p^iia-vip svoie članstvo. dobe leiošnie knjiee tam. kjer so se prijavili. T>obe jih pa tudi člani-zamudn*k; ako se takoj prijavijo in dokler traia zaloga. — Iz tr*rovinskesra reeistra. Jugoslovanske tek^ti^ne tvornice Mautner d d Nn podTagif? sklepov izrednega občneea zbora z dne 26 novembra 1942 potrjen Ti z odlokom Virrkerrr, Komisarja za Ljublian^ko nok'Tii:nn z dn« 5 januarja 1943_XXT VHI. No 27?8'4-1942. so se spr*Tn°oiia družbena pravila v 1. in 2 Be^odiV firme odslej: slovensko: Litii^koPreboM--ke tek^t'lne tvornice d d., nemško: L^ttaL Praggwalder Tert:hverke A. G. Sede? firmo odclej: M^^ibor — Poriv uD'-»»kom. Vrtmr^ka nabavna in proda:na zadrtima v Ljubifani ie nro<'-v likvidacijo 'n vabi vce svoie eve^ituemf uDnrke da lavi jo v treh mf*~eeih likvi. datori^^m tvrdke svoje teriatve. Za tikvi. da+o^-io: Skale Janko- irr^'4'-'-k v p Ljubljana. Puri J* i* leva S R7^,!^r T^ni \n-tnar in po*o--t-«'V T.iuVinr»a Kdf^rfj^lra 16 — Prieetek operne se7one v P'arenz* Na po-ebno n-r-'zadovnnie noieraim^ke^a Dodolavora v Piacenzi in rwl pr^cravftelj-stvom mirMra za IjuoVko kulturo bp Dr;čne danes v <^^boto R frihr»Tar^a n^ o»1n.i nn coTorin. ^-Tod dnisrfm b^"i-^ uwizui'w*n«5 r>rll:ooo on*1'*«* »A;d*3T ^TvO^0^?1-^^. -r»S**. vflj^ka p-rTt-rv^T ^G^anno Rrnfcchf« ter ^Cavalpr;n p?'«rfioanp* O'p^b^rio vodstvr bo v rokah dfr***entov Gabriela Sarrtln^jr :n A1b«r**» PnoTetf*"in _ Pm^tn^cfna rtr'« vr»0«t. V m:ian^k" • •,-.,rk' n-atori^i *~a-»-+-?^'1ia te dn; ml'>^' s1!-Tianr-1: ,TvT>>rto,i} je po rodu fz Tosca-ne k?+e'"e r^'rf^ne kngwfe zp;ot v dvfurim 0+n*>n ^Tof^e-^tha R*e hr^^ nirl^ini; Vrvn^^ti nod vM«FV«Kr rv^T-r»; rpnprfmr r>rt ''fpbinp T^^d ^""'r -.1 ^rvp ry-v->->-«-*- -T "^"^ 1- I itaifefeVa »tiafni« Ma***netov8 •Ksinf^m, Monteverdijeva »Oorinda«. Verdijev »Ote- lo«. Izvajali bodo tud Bachov Pasijon po sv Matevžu. Kot solisti bodo nastopil; najbolj znani italijanski pevci in pevke Di-rig rali bodo posamezne opere Anton Guarnieri, Franco Chione. Anton Pedrot-ti. Josip Del Campo in Vinko Bellezza — Lep uspeh italijanskih flmov v Lis-boni. V lisbonskem Italijanskem domu so predvajali nekatere italijanske filme športnega značaja, ki se nanašajo p-rdv^rn na organzacijo italijanske mladine Lisbon-sk.i tisk poroča pohvalno o navedenih ita- Ijanskih filmih. — Priznanje Pkovnim umetnikom. V ■"adnji štev. umetnostne ter kulturne revije Emporitim je napisal Umbro Apolio-nTo izčrpen članek, ki se nanaša na XVI.i medpokrajinsko umetnostno razstavo v Triestu. Clankar. ki uživa sloves ene^a najboljš:h italijanckih umetnostn;h kritikov, podrobno razčlenja posamezne umetnine z dotčne razstave ter ugotavlja njihovo umetnostno višino ter kvalitatetnc-st Obenem ocenjuje ze'o pohvalno umenoH no hotenje in oblikovanje rn7S4a\iiaiočih triestinskifa likovnh umetnikov. — Nesreče. V zadnjih dveh dn«~h so bili v ljubljansko bo!n;co sprejeti naslednji ponesrečenci. Janez ?.tihelc. 20 'etn: ključav-ničar-železničar si je na krožni ža^i ebre-zal prste desnice. — Fr. Sarjak. 73 letni posestnik iz Piiave gorice, si je prf padcu v kuhinji zlomil levo nogo. — Antona Hrena, 68 letnega nezaposlenega kovača iz Ljub'jane. je nekdo po nerodnosti udaril po glavi. — Ana Tonincva, 60 letna tovarniška delavka, se je ran la na r7es^;ci. — Lo-'ziia Lavrič. SS lct~a žena pooe '.ni'Ta iz LoSkega potoka, je padla na skednju tako močno, da si je poškodovala hrbtenico. — Smrt uer'rdncga piffatclj?.. r dvčeraj. ^^j'm je umrl v Btrlinu sloveč: ni-ate'i Rudolf Herzog. Ooživel je Ior>o ^-'-"-t va let. Nemško časopi-:'e poroča :zcrpno o njegovih delih ter njegovem pomenu v nemški književnosti. —lj ZeJo ejesta megla, v zadnjih dneh zagTinja mesto vsako jutro gorta megla. Včeraj se je dvignila šele opoldne. Davi je bila še gostejš-*. in tako vlažna, da so zaradi nje poledenele poti. Včeraj je zračni tlak še naraščal, danes pa barometer ž? kaže nihanje. Včeraj popoldne se ni več tako osrrelo kakor v četrtek. Najvš-a temperatura je znašala 4 3 stop. Davi je bi'o malo hladneje kakor včeraj zjutraj: minimalna temperatura je znašala —4.2 stop. Ali bo vreme ostalo lepo še prihodnje dni ni več tako zanesljivo. Mrzlo pa najbrž ne bo več bolj. —lj V zadnjih 20 letih je imela Ljubljana par prvovrstnih koncertov na čelu. Pred leti je koncertiral pri nas najslavnejši čelist sedanje dobe. glasoviti Spanec Cassado. V ponedeljek bomo imeli zopet koncert na čelu. na katerega se moramo upravičeno \Teseliti. saj uživa umetnik. Anton J?migro. ki bo pri nas koncertiral sloves zrelega, izredno nadarjenega umetnika, ki trna svoj instrument v vsakem pogledu popolnoma v oblasti in izvabi i ~ iz njega naravnost čudovite tone Zato opozarjamo na ta izredni koncert. Umetnika Janigra bo spremljal na klavirja pi*vo;st Mari"~n Linovšek. Sp^rel je izredno pestro šesta"!jen. iz klasičnih in modernih sktacb in različnih literatur tako da bo prav gotovo za-dovoljil vsrkega poslu&alca Janigrov koncert bo v ponedeljek dn« 8 t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki fi'har-monični dvorani Pre^nroda;a vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Združenfe javnih usJužb-n^ev L"ub 'fantke pekraMne. Glavna skunččme Z m-ženja je izvol'la dne 30 januarja t. 1. naslednji nadzorstveni o-ibor: K^kaTj Jože nDmoo^nik višiega državnega tožilca. £irca Igrr.c'j. visi? finančni svetnic MeseJt Ivan davčni inspektor pri finančni lir^kci-i. za namestnika pa- Jan Jank■•. ir.sr>ekt~r finančnega ministrstva v pok ter B'-'kš Joža davčni inspektor v pok Nadzorstveni odber, kojesra naloga je. da stalno nadzoruje poslovanje, posebni tudi poslovanje druženja, je že pričel rx>s?ovati —lj Združenje kmet°\*alcev L izbijan k pok?raj'ne poziva vse kmetovalce, ki potrebujejo pronustnice v s\'rho oVelovani^ pol-dr. se čim prej najkasneje pa do 15. feb*n-ar:a t. L zglase v njegovi pisarni: Gospo-svetska cesta 2 1 S seboi morajo prinesti staro propustnico in potrdilo Gosp darske ?a urada, da in k"-1?ko zenalje imaja. Ta ™>ziv velja vsem kmetovalcem ki so 2« kedaj ali š> nikoli p^r-'ll pri Z^nženjn za propnstnice, ne zadeva pa on'h !cme*o valcev, ki *e imajo dovoljen le za prehod • z'mskcni časa do ?8. febia^arhi t. L O vo-'"•enia le-teh za preho1 nr-ko kon*r^!n ^rte bodo no tem roku podaJjSaiia. ne d bi bilo t"reba nenovne nri-ave. O e*ventue3-nih spremembah bo Eeu1 nimfe s^-^r- čilo v ^'seh listih. —lj Dodatne živilske nakaznice sa težake za mesec februar bo mestni preskrboval n j urad zače! del1 ti po Številkah potrdil tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 8. t. m.' potrdila s številkami 1 do 100, v torek 9. t. m. številke 101 do 200. v sredo 10. t. m štev lke 201 do 300. v četrtek 11. t. m. številke 301 do 400. v petek 12. t. m. Številke 401 do 500. v soboto 13. t. m. številke 501 do 600 v ponedeljek 15 t. m. številke 601 do 700. v torek 16. t. m. Številke 701 do 800 v sred; 17. t. m. št-v lke SOI do 900 in v četrtek IS t. m Številke 901 do 1000 Od petka 19 t. m. dalje bo mestni preskrbovalni urad sprejemni re-k'amccije. Opozarjamo, da bodo upravi- ene: d bi; dodatne živilske nakazn ce samo s potrdilom n t sam do 25. v—kega meseca, ko morajo biti nakazn ce prevzete. Podjetja morajo še isti mesec vnvt: po-trjene sezname Mev. m Urad posluje v ta namen vsak dan od S. do 12. ure in od 15. d IS ure v palači Bata. I nadstropje, oba §t 3 —Tj Umrli v Ljubljani od 29. januarja do 4. februarja Be.l^t Mar ja r^j Baudaš. 79 let. Vdova čevljarja, Smartinska c 10, Spehar Neža., rej. Anžič 83 let. vdeva delavca tob. tov.. Hradeckega c. 20; Debevc Jasin 73 let. Čuva-, tob tov., Vidovdnnska cesta 9: D lene Mar ja 35 let. delavka. Vdovdanska c. 9.: Dcstal Avgusta voiena Lunder. 60 let, uč teljica, Gestrinova ni. 8 prit.; Rupnik Marija rej. Verbič. 90 let. vdova deiavca Pokopil ška ul. 26: Nachti-gal Mr.rija 87 let. kuharica, Japljeva ul. 2; K?.plan Ivana roj. Debevc. 55 let. vdova čevljarja. Vidovdanska c. 9; Verb č Franc. 75 let. nadučtelj v p., Vid: vdan k a c. 9; Erker Pavla. 43 let. hči už tkar.ee. Vidovdanska c. 9; Piber Franc. 35 let, uradnik Vis kom sari ata. Dolenjska c 10; Toma-žič S Iva, 3 leta. hči žel. uslužbenca v p., K'drova ul. 43; Belič Amal ja, 35 le-, trgovska pomočnica. Za garažami 10; Mayer Angela roj škof. 43 let. žena narednka. V dnikova c. 265; Rupar Gašper. 73 let. posestnik. Vidovdanska c. 9; Bavdaž Lucija. 82 let. š vil;ia. Krakovska ul. 10; Zavri Marijana roj. Žajc 56 let. žena delavca, Vdovdanska c. 9; Jančar Jakob. SO let. po estnik V'č 49; Kajfež Marija, roj. Bockaj. 41 let Kor>*tkova ul. 31. — V ljubljanski b- In»ci so umrli: Semmelrock Jerica, roj. Scheilander 85 let. zasebniea. Celovška c. 50; Potočnik Jožef. 5 mesecev, s n delavke. Gal.ievica 10S; Planinaek Anton. 87 let. zasebn k, Kolezijska ul. 3; Sever Ivana. 41 let h carica Buda nia vas 18. Videm-Dobrepolje; štbernik Marija, 15 dni. Stranska vas 5, pri Grosupljem; Lam-pert Amalija roj. Žvckelj, 31 let, Drago-mer 13 pri Ljubljani; Jamn k Franč'ška. 41 let, žena trg. služitelja, Levičnikova ul. 26; Jenko Ivana. roj. S.tar, 50 let. žena posestnika. Vodnikova c. 52; Zidan Pavel, 3 tedne Galjevica 151; Grad Jos pina, 84 let. zasebnica. Stcž ce 40; Tomazin Mar ja r j. D:l:nSek. 85 let, žena vpok. or'žnika. Bavdkova ul. 11; Jazbn-ek Ivana roj Ra-petec 70 let. vdova žel. sprevodnika. Ve-rovškova ul. 13; Rctar Mari a, 50 let. za-s"rn:ca. Glavarjeva ul 13; Merhar Franc. 72 let, obč. revež Travnik IS, obč Loški p tok pr. Kočevju. Iz pokrajine Trieste — Nagradi za rojstvo dvojčkov. Triestin-ski prefekt je izročil iz Ducejevega sklada Arturju Lauriniju v Triestu 700 lir ob rojstvu dvojčkov Bruna in Franca. Ivanu Busanu pa 600 lir ob rojstvu dvojčkov Lida in Tilha. — Ob slikarski razstavi Ramira Mrnffa v Triestu. Umetnine, ki jih je razstavil Ramiro Meng v Michclazzijcvi galeriji v Triestu, so vzbudile toplo priznanje strokovne umetnostne kritike, k; ugotavlja, da se je predstavil R Mcng umetnostno čutečemu občinstvu v vsej umetnostni jasnosti in doenanosti Svoj slo\-e? enega naj-odličnejših italijanskih akvarelstov je s svojo razstavo na n^vo potrdil. Posebno pozornost zas'užijo nie:io\i beneški akvareli MaloJcateremu likovnemu umetniku ?o se Benetke tau'o Iskreno, doaVvljeno na-5mehni1e, kakor so le M mgVL 2va plastika odlikuje te njegove nmetrme. ki čut:5 iz njih pravi dih Benetk, njegovega si-njega ozračja n nepozabnih prirodnih lo* r»ot. M^rje, kopališča, pokrajine, rad jo, vse ie prikazano tako nenosrodno. kak OZ more to le resničen unvtn-k V n^vnih umot-nnah Čut;5 neko gotovost oblikovanja ter ustvarjanja, k? prekineva v umetnostnih I težnjab in navd h Ih, Mengova razstavo Je J med najlepšuni, kar iih ie bi'o v zadnjem j Sašu v Triestu. kjer je mtlsel ra Mkovno umetnost ze!o crlcboko 7aaidran. Več umet- • nin ie bPo nakupiienih. — Poročili so -o te dni v Tifestu zaosn-nik Fmii Godina in livilja FranČ^ika • Acruavita, nradnni Bruno Povelj in r^aseb-nioa Bruna Kaue c. KINO MOSTE Pia Tricanejska Film je izredno globoke in pretresljive vsebine, režiran spretno in efektno in bo vsakega globoko ganil Komik Macario v filmu smeha Vedeževalec Delavnik ob 17.. nedelja ob 14. in 17. Predprodaja v nedeljo od 10.30 dalje —lj Strojnike in kurjače vabimo na članski sestanek, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 9.30 v prostorih Oddelka industrijskih lo-lojemalcev PDZ. Miklošičeva cesta 22 I, &'ba št. 6. Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje kolektivne pogodbe in druge važ ne strokovne zadeve, zato pričakujemo zanesljive in točne udeležbe. — Oddelek industrijsko] delojemalcev Pokrajinske delavske zveze. —lj Ne vlagajte prošenj ra službe prt mestni • bčini! — Mestno županstvo opozarja, da je vlaganje prošenj za karkršno koli službo pri mestni obč:ni popolnoma brez upa na uspeh ter zato tudi najvplivnejše intervenc je pomenijo samo nadlego in potrato časa. —lj Svigljeve slike, ki so razstavljene v K oso vem salonu v prehodu Nebotičnika, vzbujajo splošno pozornost. Umetnik nas povede v gcstjlnc, od koder odkorakamo cb Ljubljane' do Save in se nato znajdemo v Kamniški BistrieL Od tu naredimo zlet do Rima in si lahko ogledamo lepoto jutra ob Tiber in Villo Brghese. Zan mi-ve so tudi ost^l rueb Razstava bo odprta le kratek čas. —lj Lietacija zastavljenih predmetov j bo v petek 12. februarja ob 15. v uradnih piostorih mestne zastavljalnice, Poljanska cesta 15. —lj Sindikat mesarjev in kloba^ičr.rjev v L ubijani sporoča cenjenemu občinstvu, da se hodo v torek 9. februarja od Vs 7 do 11. ure pri vseh mesarjih prodajale krvavice po 10 dkg na osebo. Kdor do 11. ure ne divgne krvavic, nima pravice pozneje zahtevati jih o i mesarja. Krvavice stanejo 10 Ur kg. —lj Domače krva%ice — odlčna kuhinja — izvrstna vina — nudi gostilna Lovšin« —lj Pogrešan. Včeraj zjutraj ob 7 je odšei z doma naš oče. Star je 60 let, bolan, z dokumenti na ime: Josip štepic, pečar, Ljubljana - Rožna dolina. Pred jamska 61 Na sebi je imel zelen kratek površnik, temno obleko, rjavo čepico in rjav šal. Prosimo vsakogar, ki bi kaj velel o njem, da nam proti nagradi takoj sporoči na zgoraj navedeni naslov. D R A M A Soboti, s februarja, ob 17.30: Za ljubi jena žena. Red A. Nedelja 7 rebr • Ob 14.: PoMk+vo po- sl"-*n»e sanje. Miadtnsks predstava. Za 1- njfirrnt v sezoni. Cone od 10 lir navi I it« Ob 17-30: Deseti brat. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Pone'e!;ek. 8 februarja ob 15: Peterčkove pnolednjt sanje. Zaključena predstava za Gill. Ponedeljek, s. februarja: zaprto. ★ Petereek se poplavlja. V nedeiio. 7. t. m. ob 14. bo zadnja predstava boŽJČne i-!ra Pavla Golie »Peterčkove poslednj <>«. V tei opremi, zasedbi, foscenac'j] in režiji se T.pcterC\vK ne bo več pojavil M or'ru. Zad^a preddava bo po Itovilu 71. Ko ie :rledaln in poslušalo v Ljubljani okoli 90000 i;udi. Prihodnji le«len bo pn^miera GoMoolJoOO komei, insconaclji in režiji se -»PeterČck-r ne bo več pojavfl nn odru. Zadnja predstava bo po številu 71. Igp. jo g7er7"!o in poslušalo v Ljubljani okoH HO.000 ljudi. OPERA Sobota, 6. februarja ob 17; Thai.s. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 7. februarja ob 16: »Traviata. Iz\»en. Cene od 24 lir navzdol. * J. Massenet: »ThatK«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Athanael-Primožič. Niciaa-Llpusček, Palemon-Dolničr.r, sužen j-Gre-gorin, Thais-Heybalova, Krobila-Mlejniko-va, Mirtala-Polajnarjeva, Albina-Spanova. Dirigent: N. štritof; režiser: C. Deb-evee; zborovodja: R. Simoneti; koreograf: ini. P. GolovJn; scenograf: A. Gerlovičeva; načrte aa kostume: J. Vilfanova. V nedeljski »Travlati« bo pela vlogo Vio-lctte Ivanka Ribičeva, Alfreda-Drago Čuden, očeta Germonta-Velvoslav Janko. Ostala zasedba vlog je običajna. Po daljšem času bo pela Violetto Ribičeva, ki je že ponovno z uspehom nastopila v tej partiji, v kateri prihaja njeno zrelo tehnično znanje lo polne veljave, prav kakor njena velika odrska rutina v igri. 'nserirajte v „S1. Narodu14! "i A L I 1GLASI D1E GALERIE fotorevija od avgusta do decembra 1936 — kupim. Ponudbe pod Fotorevija« na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda «. LOKAL. primeren za trgovino ali obrt. se odda. Via Bleiweiss 84 (pri Stadionu). Poizve se pri Glavnik, Pogačarjev trg St. 1. KROMPIR ZA JELO na odrezke deeember in januar dobite, dokler zaloga traja, pri Sever & Komp., Ariel-le Rea 5 (Gosposvet-ska cesta). POMARANČE IN SUHE GORE prodaja Gospodarska zveza — Ljubljana. Bleivvelsova cesta 29 SENO IN SLAMO ' kupuje - Gospodarska zveza — Ljubljana, Bleiweisova coata 29. INSERIRAJ Tužnim srcem naznanjamo vsem sorentnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil nas dobri soprog, oče, stric in svak, gospod ANTON MARINČIČ Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 7. februarja ob U 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Janeza — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. februarja 1943. *a!njo«: MARIJA, iena; NADA, TONČKA, OLGA, hčerka in ostalo sorodstvo ' Vi! ♦ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, aobota, 6. Mrotrja l*4t-XXL iurv. 29 Ko so v Ljubljani pobirali ino DJhođki Lfubijane v Ljubljana, 6. februarja i Srednjeveška Ljubljana je potrebovala j tudi sorazmerno velike dohodke, čeprav je . bila majhna. Mesto je imelo pač posebne ! potrebe. Mnogo je zlasti potrebovala denarja za vzdrževanje mestnega obzidja in obrambnih naprav. Toda Ljubljana je bila tedaj sorazmerno srečno mesto, saj je uži- | vala največ svoboščin med kranjskimi me-Fti. Vladarji, deželni knezi, so bili Ljubljani zelo naklonjeni. Dobro so se zavedali, da je bila Ljubljana pomembna trdnjava. Le redko kateri drugi trgovci so uživali v tistih časih toliko svoboščin kakor ljubljanski. Ob neki priliki smo ze povedali, da so kranjski trgovci trgovali daleC izven mej kranjske dežele. Ljubljanska trgovina je zelo slovela. Ljubljana je živela predvsem od trgovin*-; nekaj časa je bilo mesto zelo bogato, čeprav se to ni moglo pokazati tako dobro na zunaj. »Živimo zgolj od trgcvine« Ljubljansko trgovstvo je imelo pogosto priliko nagi asa ti, a:i Ljubljana živi predvsem od trgovine ter da je treba varovati njene pravice proti kmečki trgovini. Tožili so n. pr. tako: »Kaj naj počnemo mi. ubogi ljudje v mestu od kod naj vzamemo denar za plačevanje davkov tei zmagujemo tolikšna bremena Živimo zgolj od trgovine .. .« Posebno so tožili, ko so se časi zelo poslabšali, ker so Turki, ki so prod.rali vedno globlje v Evropo, zaprli našim trgovcem stare trgovske poti. Naši trgovci so bili odrezani od Hrvatske in morja tei so jim tako usahnili najboljši viri dohodkov. Dokler je pa bila ljubljanska trgovina neovirana tei ni bilo konkurence, je Ljubljana preživljala res zlate čase. Posebni mestni dohodki Ljubljana je uživala tudi razne posebne dohodke, izvirajoče posredno od ugovine. Mesto je varovalo predvsem pravice svojih meščanov ter si je prizadevalo, da bi bilo zaščiteno čim bolj pred tekmovanjem drugih trgovcev. Med takšne posebne dohodke je treba predvsem šteti mostnino. Toda mostnino so pobirali po mestih in trgih deželni knezi. V Ljubljani je mostnina dajala velike dohodke. V našem mestu je bila mostnina kmalu oddana v najem magistratu, in sicer že l. 1432. Ljubjančani so pa imeli v najemu mostnino ne le v Ljubljani, temveč tudi v Godoviču. Po patentu Friderika IV. 1. 1471 je znašala mostnina od tovornega konja., prignanega čez čevljarski most — ta most je bil nekaj časa edini ljubljanski in se v začetku ni imenoval po čevljarjih — vinar od navadnih in po 2 vinarja ob sejmskih dneh. Mesto je uživalo le delno dohodke mostnine, dokler jo je imelo v najemu. Od 1. 1513 je pa mesto samo uživalo dohodke mostnine, ki jih je Ljubljani podaril Maksimilijan 1. Poslej je bila mostnina tudi precej višja ter so bili dohodki znatni. Koliko so pcbirali Stan viri pričajo, da je znašala mostnina L 1561 od vsakega tovora špecerijskega blaga, žefrana, popra in podobnega blaga, kakor tudi od sukna, žameta, sviie, zlata, srebra itd. po 24 krajcarjev. To je bilo precej za tiste čase, ko je imel denar še veliko vrednost. Manjša je bila mostnina od žita in sob, in sicer krajcar za tovor. Posamezniki so bili oproščeni plačevanja mostnine. Tako so bili oproščeni jezuiti, ko so se priselili v Ljubljano. Znano je, da so jezuiti prezidaii skoraj ves okraj pri Sv. Jakobu. Podrli so precej hiš. Masto je pa moralo še nadalje plačevati deželnemu knezu davek od teh bis. čeprav so bili jezuiti oproščeni plačevanja mostnine, ki so ga tovorili v mesto za svoje potrebe. Zato so se mešCani obrnili na kneza, naj bi jim dal za to kakšno odškodnino ali dovolil zvišanje mostnine. Mostnina je bila v resnici zvišana L 1614; tedaj je bila celo podvojena. Zvišanje mostnine je pa Ferdinand IV. dovolil pod pogojem, da mesto prestavi mesnice s čevljarskega mostu kam drugam. Ta zahteva je razumljiva, saj je bil tam vhod v mesto; most je bil že tako ozek. Mesnice, to se pravi stojnice, kjer pa mesarji niso le prodajali ter razstavljali mesa kakor dandanes v tržnici, temveč tudi delno klali in razse-kavali, nedvomno niso krasile vhoda v mesto, razen tega se je pa od nj:h širil včasih zelo neprijeten vonj. Tam so vstopali v mesto najbolj odlični gosti in razumljivo je, da je vladar vihal nos, ko so ga sprejemali ob vhodu ter mu nudili srebrne mestne ključe — a vsa slovesnost je bila pokvarjena z neblagimi dišavami. Meščani so izpolnili ta pogoj, a ne le to: postavili so širši most in na njem so bile poslej kramarske in zeljarske lope. Novi most je veljal 10.000 gld., kar je bila za tiste čase zelo velika vsota Mesto samo bi najbrž stroškov ne zmoglo tako lahko, a neknj so prispevali tudi plemiči, zato jih je pa magistrat opro- časih — Mesto je živelo predvsem od stil plačevanja mostnine. Na to so pa meščani pozneje pozabili ter so terjali mostnino tudi od plemičev. Nastal je spor. Plemiči so se pritožili cesarju, ki jim pa ni ugodil, saj je bilo treba varovati mestne pravice, čeprav niso bile povsem utemeljene, proti plemičem, kajti mesta so imela strateški pomen in v tistih časih je Ljubljana potrebovala precej denarja za utrjevanje. Mostnina je bila tedaj zelo zvišana. Iz tarife je tudi lepo razvidno katere vrste blago je prihajalo tedaj v Ljubljano. Govore v splošnem o tovorih, kar kaže. da so tedaj mnogo več tovorili kakor vozili; ceste pač niso bile primerne za prevažanje tovorov. Koliko je pa vseboval tovor ? Za tovor vina je znano, da je znašal 100 bokalov. Posebne točne mere pa tedaj seveda ni bilo. Kaj so tovorili Med raznim trgovskim blagom, ki je tedaj prihajalo v Ljubljano, naj omenimo vsaj neKatere glavne vrste. Vina so nedvomno tovorili mnogo, saj ga je steklo celo morje ne le po grlih meščanov, temveč tudi neštetih drugih obiskovalcev mesta, kar smemo sodit! po izredno številnih ljubljanskih gostilnah. Blago, ki so ga tovorili v mesto, je bilo precej pestro: laneno olje. sadje, majolike, čevlji in klobuki, predivo, vosek, usnje ter irhovina. kože volov, žeblji, sir, svinjina, žito. kruh. sol. kožuhi, krzno, div-ja ma itd. Vse to blago bi v glavnem lahko ra;. '.elili med živila in druge uporabne predmete. Toda mostnine niso določali po tem kriteriju. — Tedaj je bilo menda tihotap-stvo težje, ker je bilo mesto obzidano. Da bi se kdo ne izognil plačevanju mostnine, niso pobirali le pri mostovih — kar je bil menda prvotni namen — temveč pri vseh mestnih vratih V tist'h čnsih je imela Ljubljana dva mostova: zgornjega, poznejšega i čevljarskega (pozneje nekaj časa tudi Hra-I dečke ga most) in spodnjega, poznejšega špitalskega. Kako so pobirali mostnino Pobiralci mostnine so bili mestni ualuft- I benci, predhodniki dandašnjih mitnicarjev. i Denar so spravljali v puščice, saj pač tedaj niso še poznali listkov. Goljufije so bile seveda mogoče, saj je uslužbenec lahko vtak- ; nil denar kam drugam in ne v puščico. K.'jub temu pa lahko sklepamo po nabra- ' nih zneskih pri posameznih mestnih vratih, kako je bil tedaj razvit promet- To bi pa ! nam tudi ne bilo znano, ko bi L 1747 blagaj- j nik knežjega gubernija, namestnik deželnega glavarja in ravnatelj kranjskih cest, ne zahteval, naj mu magistrat polaga vsakih 14 dni račune dohodkov mestnega dvojnega vinarja in polovico oddaje cestnega sklada. Največji promet je bil pri šp italskih vratih, saj so tam nabrali na leto 5048 gld. 40 krajcarjev, iz tega sklepajo, da je največ trgovcev prihajalo v Ljubljano od severne strani. Mnogo manjši so bili nabrani zneski pri drugih mestnih vratih. Pri samostanskih vratih, na sedanjem Krekovem trgu, so nabrali le S5 gld. 24 kr. Mnogo manj so nabrali pri križevniških vratih, kar najbolj preseneča, saj bi pričakovali, da je bil tam zaradi Tržaške ceste zelo živahen promet: le 62 gld. 51 kr. Morda so se uvozniki izogibali teh vrat, ker so bila zelo ozka, ter so raje vozili v ovinku skozi katera druga. Pri karlovških vratih, kamor se je usmerjal promet z Dolenjskega, so nabrali 196 gld. 9 kr. — Pobiranje mostnine nikakor ni bilo vzorno, saj je bilo do 1. 1718 v navadi, da je mostninar kreditiral mostnino voznikom in menda se je marsikdo izmuznil da ni plačal. Kljub temu so pa bili dohodki od mostnine precej lepi. E krafna oddaja premoženja v Turčiji Znašala naj bi 45* milijsnov turških funtov, v držav-iii blak'jjr.? Je pa prišlo zaenkrat samo 180 mllijsnov Plačila premoženjskega davka odnosno enkratna oddaja premoženja v Turčiji je dosegla v Istanbulu 90 milijonov turških funtov. Oblasti so doslej aretirale okrog 300 zamudnikov. Prva skupina na prisilno delo obsojenih davkoplačevalcev, ki niso izpolnili svoje dolžnosti, je bila že poslana v Vzhodno Anatoujo. kjer je pripravljeno v taborišču šotorov za 10.000 internirancev. Ministrstvo javnih del računa, da bo posla nih na prisilno delo okrog 100.000 internirancev. Pod naslovom sOdlo.ne in trde besede ministrskega predsednika« piše »Tasvirief-kar* o zadnjih izj.- ai ministrskega predsednika Zaradzogla o enkratni oddaji premoženja. Izvestni inozemski komentarji o tem zakonu, piše list, so odjeknili tudi v inozemstvu. Iz inozemstva se sliši, da so gotovo ljudje, ki pripadajo naši rasi in ki so obogateli s tem da so Turke do ki .i iz-sesali, niso pa imeli nobenih dolžnosti do države, gradili svoje unanje na vtisu, ki jih bo napravil zakon o enkratni oddaji premoženja na inozemstvo. To velja zlasti za Žide. Te drzne nade, ki bi jih skoraj Janko označili za veleizdajo, so bile z besedo ministrskega predsednika končno\eljavno pokopane. Ko je potekel rok za oddajo premoženja so segle oblasti po vseh prisilnih ukrep, v smislu zakona. Takoj je bilo ukre.ieno vse potrebno za prevoz aretiranih davkoplačevalcev na prisiln delo v rudnike in na gradnjo cest v vzhodni Anatoliji Davčne oblasti pošiljajo sezname zamudnikov notranjemu ministrstvu, ki odieja vpoklic m koncentracijo zamudnikov v Koncentracijskih tabor.ščih pod policijskim nadzorstvom. Davčne oblasti so prejele več tisoč prošenj, za revizijo zakona odnosno znižanja davka na premoženje. Več tis^č takJh prošenj je prejela tudi pisarna Nr.io.lne skupščine. Slednja ni zavzela še nobenega stališča, dočim so davčne oblasti skoraj vse prošnje odklonile. Največji je zaostanek v Istambulu, kjer so vplačali davkoplačevalci samo 90 milijonov turskih funtov, dočim bi morala prejeti državna blagajna 344 milijonov. Po vsej državi bo zanašala enkratna oddaja premoženja 450 milijonov. Istanbui-ska finančna direkcija je morala črtati i 1 milijonov v lastnem proračunu, ker se je pri podrobni proučitvi pokazalo, da so mnogi davkoplačevalci in tvrdke, ki hi morale plačati davek na premoženje že od leta 1939. deloma v konkuizu ali jih pa sploh ni več. Od prvotnih 450 milijonov turških funtov, kolikor bi morali priti iz tega naslova v državno blagajno, so šli nazaj na 180 milijonov. Zaenkrat je pa dosežen ta znesek samo do 40r^. Ankara in Smima sta dali blizu 90rr. Istanbul pa samo 25% določenega zneska. Tisti davkoplačevalci, ki so izpolnili svojo dolžnost vsaj do 20'r odnosno, ki so vplačali toliko na nje odpadajočega zneska v gotovini, ne bodo poslani na prisilno delo, če si preskrbe za zaostanek jamstvo odnosno kredit denarnega zavoda. Mnogi davkoplačevalci, posebno židje, so se hoteli umakniti in zbežati iz Turčije, pa so jih na meji polovili. L st »Ulus« se odločno obrača proti protitožbam in ugovorom proti zakonu o enkratni oddaji premoženja češ, da tu ne gre za obubožanje gotovih slojev prebivalstva temveč za obogatitev skupnosti. V sedanji vojni krizi se to ne sme smatrati za vojno žrtev, temveč za narodno dolžnost, ki jo morajo izpolniti vsi. Tistim, ki niso izpolnili svoje dolžnosti, so oblasti zaplenile odgovarjajočo množino premičnin, ki pridejo na javno dražbo. Da- j bi se pa onemogočile zlorabe bodo piiso-stvovali javnim dražbam zastopniki Trgov- j ske zbornice. Urada za kmetijske proizvode tere Zveze uvoznikov in izvoznikov. Fo vsej Tu »čiji so doslej prejele davčne uprave iz naslova enkratne oddaje premoženja okrog 1S0 milijonov turških funiov V koncentracijsko taborišče na prisilno delo poslani davkoplačevalci so prosdi naj bi jim kazen odgodili in se znaten del na nje odpadajočega davka že plačaji, tako da jim l>o kazen najniž spregledana. V Instanbulu je za el z ikon o enkratni ■ .'.uji premcžiccj^a 60.000 davkoplačevalcev. Od teh jih 40.000 Se ni izpolnilo svrje dolžnosti. V Izmeril je zamunikov 700, v Ankari pa 600. NeStoveSfea trcsii V neki vasi blizu Aten je bila aretirana kmetica Kot:>pouli. ker je hotela kamenjati svojega S letnega sinčka. Preiskava je do-gnala, da je nekaj mesecev prej drugega svojega sinčka za lavila. Sodni zdravniki so izrazili mnenje, da trpi aretirana kmetica na tako zvani maniji rodbinskih mno-žestvenih umorov. Z:«to je odredilo državno tožiteljsfvo strožjo preiskavo glede njenih družinskih razmer. Aretirana kmetica je imela štiri otroke Enega je že zadavila, drugi je pa k sivči ušel r.asilri smrti, o dveh pa sploh ai nohtnega sledu; Mati zatrjuj1, da sta pri -ort.clnkih. ne nove pa kje/Najbrž jo tuli ta dva umorila. Obla- .v Italijanska straža na obali KorsJke sti celo domnevajo, da je umorila celo svojega moža. Povedati namreč ne mere kdaj. kje in kako je umrl. Zaslišali so jo že opetovano, pa se vse njene izpovedbe močno nasprotujejo. Nemška biln'ška blagajna v Srbiji Nemški minister za delo je ustanovil v Beogradu nemško bolniško blagajno ki prevzame bolniško zavarovanje v zasedenih pokrajinah. To je podružnica splošne okrožne bolniške blagajne za spodnjedonavsko pokrajino v St. Poltnu. Pri nji so zavarovani načeloma vsi na naseljenih srbskih pokrajinah zaposleni nemški državljani in z [ njimi izenačene osebe. Izvzeti so samo tisti j delavci in nameščenci, ki so jih poslali is Nemčije obrati ali uprave. Ti ostanejo zavarovani pri svojih bolniških blagajnah v Nemčiji. Gre za delavce In nameščence, ki dobivajo plače pri svojih podjetjih v Nemčiji, pa so začasno zaposleni v zasedenih srbskih pokrajinah. Inteligenca Živali Naravoslovci so se zanimali kako Je z Inteligenco živali in prišli so do spoznanja, da so v živalskem svetu najpametnejši šim-panzi, njim slede orangutani, na tretjem mestu je slon, na četrtem pa goVila. Pes, ki ga smatramo za zelo pametnega. Je po inteligenci šele na petem, bober na šestem, konj na sedmem, tjuln na osmem, medvea na devetem, mačka pa na desetem. Križanka st. 30 Besede pomenijo Vodoravno: i. zabrana, 7. otočje v In- dJjskem oceanu, 14. nevarna bolezen, 15. Massa (avtom, značka), 17. ustanovitelj izumrle madžarske ' ladarske dinastije, 18. rimska številka 4. 2u. padavina; 21. sTbski narodni ples. 2:>. p ipadnik izumrlega slovanskega plemena. 24. oblika pomožnega glagola, 27? gradbeni material, 27. nasilna sprememba razvoja, 30, vrednostni papir, 31. svetopisemska oseba. 32. v miru živeča, ki je nihče ne nadleguje. 33. samostojen nastop. 34. kmečko orodje, 36. večja prireditev. 38. near'jec. 39. kazalni zaimek, 40. voznik. 42. prleštu kazalni zaimek, 43. rimski boq z dvema obrazoma, 45. dialektični medmet, 46. utežna enota. 48. osebni zaimek. 49. kem k, ki je izumil dinamit. 51. priimek osebe iz svetovnozna-n.ega Tolstojevega romana. 52. otočje v Indijskem oceanu. Navpično: 1. slovnični pojem, 2. sredi dela, 3. enota naravne mere, 4. pripadnik evropskega naroda. 5. pomemben, upoštevanja vreden. 6. orbij 8 živalski glas, 9. tatvina, 10 membrana, kožica, 11. del parnega stroja. 12 tuja kratica za »v letu Gopodovom*. 13. ena izmed strank v spo-ru za svete podobe, 15. sovjetski politik, 16. domnevati, predvidevati, 19. lesena posoda. 21. hajduk, odmetnik, 22. klasifikacija, redovanje, 24. balkansko pristanišče. 26. vas v širši okolici Ljubljane, 28. znano mi je, 29. kratica za akademsk: naslov. 30. borba, bojevanje, 35. največji četveronožec, 37. desni pritok Visle, 40. grška boginja krivice. 41. hoditi, premikati se, 43. kemična prvina, zdravilo, 44. brez besede, tih, 46. kraica za spol. 47. veznik, 49. kratica za neznančevo ime, 50. italijanski spolnik. Rešitev križanke št. 29 Vodoravno: 2. aparata, 8. tara, 10. amen, 11. aleluja, 13. ja, 14. Italec, 16. Abaco, 18. ima, 19. aven^a, 21. srna, 22. Irene, 24. rruv-lota, 26. at, 27. izivat4. 29. Rusit 31. aziL 32. Astrida, 34. T(heof le) G(authier). 35. azilen, 37. dreti. 39. ebi 40. opitajo. 43. ejl, 43. Ineni, 45. P kaso, 47. 11, 48. urediti, 50. kura, 51. Ep'r. Navpično: 1. staja, 2. are, 3. palice. i raja, 5. Amalije, 6. te. 7. Anica, 9. Alaba-ma, 12. utoniti, 15. emanati, 17. avalist, 20. Iravadi, 21. smaragd, 23. etileni, 25. oz ratl, 28. azaleje, 30. ustroji, 33 iziti se, 36. ebou nitii 38. Epikur, 41. anede, 42. epik, 44. Ilir, 46. ara. 49. I (van) P(regelj). AJ. O. CURWOOD: ferahamovs 59 ROMAN polja Pes, ki je bil slišal vzkrik, se je obrnil in planil k vojaku. Ta nepričakovani napad me je tolikanj presenetil, da sem na vse grlo zavpila in pograbila eno izmed šib, s katerimi se je otrok igral, da bi udarila žival in rešila njeno žrtev; preden pa sem utegnila kaj storiti, sem v svoje neizrekljivo začudenje videla, da se pes in vojak očitno poznata, kajti oba sta hotela ponoreti od veselja. Početje psa in moji kriki so prestrašili malega Jeemsa, ki je na ves glas zajokal: skratka, tak vrišč je nastal, da sta Tonijeta in moj oče prihitela k vratom gledat, kaj je. Kako naj kdaj pozabim, kar se se je tedaj zgodilo? Tonijeta je najprej planila k svojemu otroku, nato pa je opazila moža pri vrtnih vratih . .. Do smrti se bom spominjala krika, ki ga je zagnala Kakor hi trenil je bila v objemu ubo gega vojaka: brezumno ga ie poljuMiala in ihtel? tako. da je vse to — ta prizor, poskakovanje psa in otrokovo vekanie. da o svoji čudni podobi <; tisto palico v roki ne govorim — nazadnje zbudilo pozornost mimogredočih ...« Tako je Jeems našel ženo in otroka, ki se mu je bil rodil med ločitvijo XXII Prve minute po Jeemsovem vstopu \ hišo : biničrskiii, kamor mu ga S Toiujeco vred peljala Nancv in njen oče, medicin k.> je- zamorska sužnja nesia dečka za njima, so se mu zdele podobno neresnične kakor tiste minut' na Abrahamovih poljih, preden se je bil onesvestil. Ko s< prišli \ hišo, mu je Nancv položila otroka v naročje, če prav so ostale malčkove roke ovite okrog materi nega vratu; šele tedaj se jc .uvedel, da ima sina Ta misel ga je tolikanj ganila in pretresla, da ni opazil Hepsibe Adamsa, ki je tipaje prišel v sobo. češ kaj se je zgodilo. Hepsiba s svojim okroglim, rdečim obrazom in ugaslimi (»čini je z glasom, drhtečim od veselja klica' Jeemsa po imenu »To je nov dokaz,« pravi Nancv v svojem pismu »da Bog nazadnje vselej usliši tistega, kdor se ga m naveliča prositi.« In da je bil Bog z dobrotljivo roko vodil njuno usodo, je Jeems zatrdno verjel, ko mu je Tonijeta opisala, kaj vse je bila doživela po svojem begu z Čenufsaja. Povedala je, kako je bil Hepsiba v Prepovedani dolini ujet od Mohikancev. kako jim je ušel. kako so ga v drugo ujeli Seneke. ki so ga oslenili. in kako je ona zaman prosila Tajaogo in Šindasa milosti zanj, ko so ga privedli v Čenufsajo. »Sam Bog me je moral potem voditi.« je na i dalje* aLi. »kajti obupana sem bila tolikanj, da prav za prav se danes ne vem. kako so se dogodki priprav jaJi in razvijati Ba.a sem se /are, kaj bo-> j .;-.»!. ko se vrneš i i najdeš strica umorjenega, po tem, ko s., ga bih 'e oslepili; in šele ko sem stopil, i \ Adfebajevo kočo, me je, kakor v odgovor na moje molitve, i/prelctela misel, da mora viseti nekje na steni lovski nož Našla sem ga in z njim porezala vrvi, s katerimi je bil zvezan Hepsiba. potem sem napravila v kožnati šotor razpor, skozi katerega sva sc Spi izila ven, na kar sva previdno krenila h kanuju, k sem ga bila videla nedaleč od orjdod privezanega ob bregu Še prej pa sem pu -.tila Divji golobici naročilo zate Zasledovali s«, naju m naju dohiteti; tedaj m» je ugasnil vsakršen up Toda moj obup ni bil tolikšen kakor moju radost potem, ko sem slišala iz Taja« govih ust zagotovilo, da se nama ni ničesar bati in da lahko mirno pristaneva. ker se nama ne bo nič zgodilo -in d as nama ie razložil, kai mislita storiti kaiti Tajaoga je taikoj. ko sva stopila na suho, sam odšel nekam v temo Rekel nama je. da sta iz tega. kar ie Hil povedal I lepsiba. /e tri dni nred nrihodom v Čenufsajo zvedela, da je ujetnik, ki je bil takrat na žalost že oslepljen, tvoj stric m moj drag pri 'atelj Rešiti ca nista več utegnila zakaj vojščaki so hPi razjurjeni in so terjali, da tujec ki jim ie '-»il ubil tri tovariše umre ob mučenem kolu Sin lasa je poslal glavar naprej z ukazom nai te ■»nravi dru£?nm talen da ne boš nav/očon ob uiet nit-ovem prihodu Ta čas. ko ie Šrncfas govori1 sem izprevidela da ie v teh divjakih prav toMkr dobrote kakor v katerem koli drugem ljudstvu, kajti vsi trije, Šindas, Tajaoga in Adeba so bili postali izdajalci Senekov, da bi nama rešili življenje. Pri svetlobi plamenice je Sindas izbral dolgo kito las, strahotno podobnih mojim, ter namočil kožo, ki sc jih je držala, v krvi, ki mu je vrela iz rane na prsih: zadal si jo je bil sam prav v ta namen Ta kita je bila skalp neke francosko-indi-janske mešanke, in malo je manjkalo, da nisem »medlela. ko sem jo pri svetlobi bakle videla tako okrvavljeno. Tedaj sva s Hensibo znova sedla v kanu in odrinila dalje. Čez nekaj ur naju je šindas še enkrat dohitel in nama povedal, da je Tajaoga s skalpom v roki plesal vpričo ljudstva in da me 'majo vsi za mrtvo Ostal je z nama dokler nismo naleteli na oddelek francoskih vojakov iz Forta Frontenaca. in jaz sem mu vsak dan obvezovala -nnn na prsih« Toni.ieta je za hip obmolknila, kakor bi v duhu znova videla vse. kar se je bilo zgodilo tiste dni; notem je nadaljevala: »Tisto noč, ko so naja dohitela na besru In sva se morala ustaviti m priti na suho. sem govorila a Tajagogo v štiri oči. čeprav le nekaj trenutkov, med tem, ko je Sindas streeel kri. ki mu je tekla iz rane Sam Bog je menda hotel, da me ie bil vzljubil Jeems, skoraj takisto kakor njo ki sem bila prišla na njeno mesto. Tako hladan in neeiben je bil. da bi ga bPa v temi lahko tanela za kip iz kamna. Toda obliub*! mi je storiti vse da prideš za menoj, kakor hitro bo mogoče, ne da bi njegovi ljudje kaj zaaumiH. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani