*ZHAJA vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, e efon 630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K NOVI USI Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 50.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 55.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ST. 1827 TRST, ČETRTEK 30. APRILA 1992 LET. XLI. Dobrodošli, sveti Ko bodo bralci dobili v roke 0 številko Novega lista, bo pa-Janez Pavel II. že na pastir-? obisku v deželi Furlaniji Julijski krajini, oziroma v vseh ®Erih škofijah naše dežele. Ob venJ zgodovinskem dogodku se Zeljam, pričakovanju in voščilom 'j^rnikov iskreno pridružuje tu-naš list, ki svetemu očetu hkrati izreka prisrčno dobrodošlico. ia"ez Pavel II. ...Eno naših naj iskrenejših vo-je, da bi obisk v polni meri osegel cilj, ki si ga je poglavar aloliške Cerkve postavil, za kar ?e le dni še posebej vroče dviga-1° E Vsemogočnemu molitve in Pr°snje vernih množic. Glede na mnoge mučne pri-°*e in na žal številne primere Pphujšljivega vedenja in ravnaje bi predvsem želeli, da bi *sk Kristusovega namestnika j* Zemlji prispeval k zares ^canskemu sožitju med narodi, 2* živijo v tem koščku Evrope. afes krščansko in omikano so-* )e naj zavlada zlasti v glavnem krestu dežele Furlanije Julijske ajine, se pravi v Trstu, saj je sil300'- so Prav *u na delu žee' ^ so ze °E napovedi pape-yega obiska in nato do njegovi3 Začetka ščuvale ljudi k na-ko •^Stn* nestrpnosti in celo iz-kans^ale napovedani potek obis-p v vT«tu ter zlasti napovedani uiw ZCV Pozdrav slovenskim ver-* v njihovem materinem je-uien V s^rar,Earske ter volilne nalil** 0 Po predčasnem odstopu predsednika republike Začela se je kriza, ki utegne povzročiti velika presenečenja BORIS PAHOR V TRŽAŠKI RIŽARNI Predsednik republike France-sco Cossiga je odstopil dva meseca pred rednim iztekom svojega sedemletnega mandata (3. julija letos). V dolgem govoru, ki so ga prenašala vsa tri omrežja državne radiotelevizije, je natančno obrazložil razloge, zaradi katerih se je odločil za takšen korak. Ugotovil je predvsem, kako so ljudje na zadnjih državnozborskih volitvah dokazali, da si želijo in tudi zahtevajo korenite institucionalne spremembe; zahtevajo, naj se naredi konec sedanjemu sistemu, po katerem so široke plasti ljudstva po nekakšnem sporazumu »odrezane od oblasti«, ki je zagotovljena le nekaterim političnim silam. Predsednik Cossiga je poudaril, da »epohalne spremembe na Vzhodu terjajo korenite spremembe tudi na Zahodu« in torej v Italiji, ki se bo morala v kratkem Francesco Cossiga soočati z določili, sprejetimi v nizozemskem mestu Mastricht. Sestaviti je treba po njegovem »močno vlado«, za kar pa je potreben tudi »močan parlament«. Kot predsednik republike se čuti osamljenega — je nadaljeval Cossiga — zaradi česar ne more biti kos zahtevnim nalogam. To je tudi glavni razlog, zaradi katerega se je odločil za odstop. Kaj se bo zdaj zgodilo? Po ustavi naloge državnega poglavarja začasno opravlja predsednik senata Spadolini. Predsednik poslanske zbornice Scalfaro pa mora v 15 dneh od odstopa sklicati skupno zasedanje senatorjev, poslancev in predstavnikov posameznih dežel, da se izvoli novi predsednik republike. Ta bo nato po posvetih s predstavniki parlamentarnih skupin, s predsednikoma obeh zakonodajnih zbornic in z bivšim predsednikom republike Leonejem imenoval mandatarja za sestavo nove vlade. V Italiji se je torej pričela kriza, ki je zelo kočljiva in ki utegne povzročiti velika presenečenja. Pred nekaj dnevi se mi je ponudila priložnost, da sem z alzaškimi znanci obiskal taborišče Natziveiler-Struthof v Vogezih, ki je bilo ena izmed kazenskih kolonij za tiste, ki so ljubili svobodo. In večina tiste zebra-ste množice se ni vrnila na svoje domove. Tam se je nekega dne znašel poleg mene mož, ki bi mi po letih lahko bil oče, mož z nemirnimi očmi človeka, ki čaka na razlago ali na nasvet. A kaj bi mu lahko rekel? Sam je bil slišal že ob prihodu, da je izhod iz bodeče žice lahko samo skozi dimnik nad pečjo, kije nenehoma gorela tam spodaj, na najnižjem izmed tistih paštnov, vsekanih v pobočje hriba. Za nekaj dni sva bila ušla snegu, v baraki sva izrezovala iz čudaških krp čudaške pramene, medtem ko so vse celice najinih teles hrepenele po kruhu. No, in v tisti kafkovski atmosferi je moj sosed zaslutil, kako si bodo po vojski ljudje pri nas skupno organizirali harmonično in srečno življenje. Mojemu sogovorniku je bilo ime Gabriele Foschiatti od gibanja »Giustizia e libertd«. In ko sem ga poslušal, so se mi njegove besede zdele kot pravljica, ki bi se na čudovit način porodila tik krematorijske peči. Vesel sem je bil, a hkrati nekoliko v dvomu, dokler se na srečo nisem vrnil domov in ugotovil, da Foschiatti jev a vizija ni bila samo zamisel plemenitega človeka, ampak je bil on tudi avtor načrta, ki je na evropski ravni reševal vprašanja etničnih in jezikovnih identitet. In nanj sem pomislil prejšnji teden na paštnih v Vogezih, ker sem se bil podal zdoma razočaran ob nekaterih protislovenskih fobijah, ki so okuže-vale ozračje med volilno kampanjo in ob pripravah na papežev prihod. In njega sem se spomnil tudi ob vabilu na današnjo slovesnost. Ker ni nobenega dvoma, da so nekatere razglašene pogojenosti in a-nahronistična prvenstva afront proti Foschiattijevemu duhu in proti duhu vseh tistih, ki so se žrtvovali v prepričanju, da so početniki nove etike v novi Evropi. Če torej to naše današnje romanje naj ne bo samo vaja v retoriki, potem morajo Foschiattijevi sklepi postati resničnost. »Nacionalni princip,« tako je namreč on poudarjal v ilegali, »mora prerasti v višjo vrednoto... ki naj se potrdi in vključi v splošno človeško korist. Ne smejo ga zamenjati lili* H Prof. Boris Pahor med svojini govorom na nedeljski svečanosti v Rižarni (foto D. Križmančič) RADIO TRST A ■ NEDELJA, 3. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Lažnivi dedek«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«; 15.30 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 4. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljice; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.301.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematike; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Za spretne roke«; 15.30 Strmeče uho; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Živeti je naša usoda; 17.40 Mladi val. ■ TOREK, 5. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 I.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Nepoznane odrske sanje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 17.40 Mladi val. ■ SREDA, 6. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 LA. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Male neznane države; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Simboli in še kaj; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe: Glasovi iz Sibirije; 17.30 Potpuri; 17.40 Mladi val. ■ ČETRTEK, 7. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 9.35 Dvajset minut z...; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 I.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Moji prijatelji za boljši svet; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Spoznajmo Slovenijo; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Obtoženci drugega tržaškega procesa; 17.50 Mladi val. ■ PETEK, 8. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 9.00 »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni.«; 9.30 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 LA. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Šaljivo — resno; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Barvni ringa-raja«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.30 O poeziji 80. let; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val. ■ SOBOTA, 9. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Zapisi o literatih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu. Godalni kvartet Glasbene matice; 11.30 I.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Oddaja iz Rezije; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Dušan Jovanovič: »Zid, jezero«; 18.50 Orkestralna glasba. V Čestitke Slovenske skupnosti Giovanni Spaciolini Oscar Luigi Scalfaro Slovenska skupnost je z brzojavkama čestitala obema novima predsednikoma zbornic italijanskega parlamenta — predsedniku senata G. Spadoliniju in predsedniku poslanske zbornice O. L. Scalfaru. Izrekla jima je voščilo za uspešno delo, pri tem pa opozorila na dejstvo, da sta med bistvenimi obveznostmi, ki bi jih morala izpolniti nova zakonodajna doba, tudi odobritev pravičnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino in pa zajamčeno avtonomno zastopstvo manjšin v okviru načrtovane volilne reforme. Brezigar o urbanističnem zakonu Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je pretekli teden v tiskovnem poročilu izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je V. svetovalska komisija sprejela v okviru zakona 381 (ki spreminja deželni urbanistični zakon 52/90), tudi člen 13. Ta člen je izredno pomemben, saj ukinja točke b) in c) člena 66 omenjenega urbanističnega zakona. Tako je bil končno rešen problem, piše Brezigar v svojem tiskovnem poročilu, ki je predvsem v zadnjih mesecih povzročil veli- Boris Pahor... 4im o ozke in skope municipalne ali regionalne zahteve brez časti...« (Galliano Fogar, Gabriele Foschiatti, Del Bian-co str. 125). Za naša ljudstva, ki so šla skozi preizkušnje vseh treh večjih diktatur XX. stoletja, bi morala oporoka našega elitnega someščana in tiste vseh neimenovanih postati obveza za jutrišnji dan na tem kraju, ki ni samo pomnik edine uničevalske centrale v mediteranskem prostoru, ampak tudi simbol vseh lagerjev, kjer so naše ljudi spreminjali v pepel sredi ogromnega holokavsta sinov neštetih dežel Evrope. Ker pa v teh dneh mislimo tudi na zmago in bojevnike, je prav, da si zapomnimo besede Saint-Exuperyja, vklesane v zid Memoriala deportacije na Ile de France: »Ni mogoče uporabiti iste merilne enote za svobodnega bojevnika in za tistega, ki ga stre-jo v temi noči.« * * * Kitajska je pred dnevi priznala Slovenijo in Hrvaško. Ti državi in Bosno ter Hercegovino je še prej priznala Tunizija. ko nevšečnosti prebivalcem, predvsem tistim, ki živijo na območju tržaške občine. Te norme so bile pretirano restriktivne, poleg tega pa so jih izredno togo tolmačile tudi javne ustanove, ki tako niso dovolile niti normalnega čiščenja in vzdrževanja gozdnih površin. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti je zato deželni odbor opozoril na ta problem z vprašanjem dne 19. februarja tega leta. Odbor je kmalu nato poskrbel za spremembo urbanističnega zakona. Brezigar v svojem poročilu izreka še željo, da bi o tem zakonu čimprej razpravljal tudi deželni svet. Brezigar in Vivian proti sestavi ožjega odbora Poskus združevanja političnih sil v mešane skupine v deželnem svetu je takoj pokazal svoje vrzeli, ugotavljata v tiskovnem poročilu deželna svetovalca Bojan Brezigar (Slovenska skupnost) in Renato Vivian (Zeleni marjetice), ki sta pretekli teden glasovala proti sestavi ožjega odbora za pripravo zakona o volilni reformi. Svetovalca pišeta, da takšen sistem onemogoča zastopstvo najšibkejših v tem odboru. Nikakor ni mogoče, še trdita, da bi lahko tako različne politične sile t.i. mešane skupine (poleg Ssk jo sestavljata še stranki Zeleni marjetice in Furlansko gibanje), izoblikovale skupna stališča. Poleg tega sta v tej mešani skupini dve pozicijski in ena opozicijska stranka, kar še dodatno zapleta položaj. Vodja skupine je svetovalec Furlanskega gibanja De Agostini, ki bo seveda v zgoraj omenjenem ožjem odboru zastopal interese opozicije, zaključujeta v tiskovnem poročilu Brezigar in Vivian in ob koncu poudarjata, da bodo zanju vse odločitve tega odbora neobvezujoče. V zveznem zboru skupščine Sffil so v ponedeljek, 27. aprila, odobril1 ustavo Zvezne republike Jugoslavija V bistvu to državo sestavljata Srbi]11 in Črna gora. Bila naj bi naslednic0 stare Jugoslavije. Zastava je ostalc ista, le da nima več peterokrake rdC' če zvezde. Dobrodošli, 4m i o Gre za ravnanje in obnašanje, ki ju omikani in kulturni ljudje morajo odločno odklanjati in obsojati in ki predstavljata za kristjane pravo pohujšanje. Slovenski verniki in sploh celotna slovenska narodnostna skupnost v deželi se ob pričakovanju pastirskega obiska Janeza Pavla II. morali žal doživeti marsikatero žalitev, marsikatero ponižanje. Kako naj si na primer razlagamo pisanje naj večjega italijanskega dnevnika (Cor-riere della sera), katerega dopisnik je 14. aprila letos ugotovil, da se je tržaški listarski poslanec hvalil, da je med volilno kampanjo z uspehom poudarjal, kako je nujno, da se med papeževo sveto mašo v Trstu vključi tudi molitev v nemškem jeziku, da se na ta način »ublaži šok, ki g3 bodo povzročile slovenske moli*) ve in petje.« Poslanec v tej zveZ* izraža prepričanje, da bi »sl°' venska molitev in petje omadeŽ3' vali italijansko identiteto Trsta " Ali ni takšno modrovanje za naS žaljivo in poniževalno? Prepričani smo, da moreta prr sotnost sv. očeta in pozornost, k* jo bo javno izkazal vsem narod' nim skupinam v deželi, prispf vati, da se takšna poganska O**' selnost odpravi ter da se končo® v naši deželi začno uveljavlj3*1 pošteni, pravični, skratka krščaO' ski odnosi med narodnimi sk*1' pinami, ki jim je usojeno skup' no živeti v tem predelu Evrope' S temi željami in voščili izte' kamo iskreno dobrodošlico p3' pežu J. Pavlu II. ob njegove111 prvem obisku v naših krajih- Pogovor s predsednikom ZSKD Acetom Mermoljo Potrebnih več idej za koristno kulturno politiko V Dijaškem domu v Trstu je v soboto, 11. t.m., potekal celodnev-n* posvet o kulturi, ki ga je priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza. Posegli so številni slovenski predstavniki, izčrpna pa je bita tudi razprava ob koncu srečanja. O posvetu samem, predvsem pa o stanju slovenske kulture v zamejstvu, smo se pogovorili z Acetom •Mermoljo, predsednikom Zveze slovenskih kulturnih društev. težnja, da bi politični in državni forumi vsebinsko usmerjali kulturo. Prav tako se mi zdi zastarela teza, naj v gospodarski krizi kultura počaka, da se gospodarstvo okrepi, saj so gospodarstvo, politika in kultura soodvisni. Tudi v krizi mora biti razvoj kompleksen, kultura in znanje pa sta bogastvo, ki se mu Slovenci ne moremo odpovedati. Navijam torej za takšno kulturno politiko, ki se v danih okoliščinah trudi, da bi kulturo omogočila in jo »zavarovala«, saj tako narod varuje sebe in svojo identiteto, država pa svojo državnost. Podobno naj bi veljalo tudi za našo slovensko zamejsko stvarnost, kjer so problemi v marsičem podobni vseslovenskim problemom. Kaj lahko na kulturnem področju pričakujemo od Slovenije? Kot sem že omenil, doživlja Slovenija hudo gospodarsko krizo in je zato težko pričakovati, da bi nam v bližnji bodočnosti materialno več pomagala, kot nam sedaj. Pričakujem pa si, da se bo v Sloveniji krepil občutek, da smo tudi Slovenci, ki živimo izven državnih mej, dragocen in sestavni del vseslovenskega kulturnega občestva. Dragocen tudi zato, ker vsa povojna leta živimo v zahodni Evropi in poznamo njene vrline a tudi napake, njene prednosti a tudi pasti in nezdrave apetite. »Kultura ima svoj bistveni pomen kot komunikacijska možnost med dvema sktipnostima,« ste dejali v svojem posegu v Dijaškem domu. Ali ta trditev velja tudi za nas Slovence v zamejstvu, ki smo se doslej tudi na kulturnem področju vse preveč ločevali? V prvi vrsti je treba naglasiti, da je odnos večine do manjšine pogojen, in to predvsem kulturno, v širšem smislu besede,. Dejansko sta pri nas in v Evropi prisotni dve tendenci. Ena vodi k uveljavljanju in priznavanju raznolikosti subjektov; od narodnih do etničnih, od kulturnih do gospodarskih. Druga vztraja pri logiki dominacije močnejših nad šibkejšimi. Tudi manjšina ima lahko v teh procesih svojo vlogo, seveda v smeri uveljavljanja mnogoterih subjektov in medsebojnih spoštljivih odnosov, skratka, pri ustvarjanju kulture sožitja. Za 'ct' Mermolja ta svojem posegu ste uvodoma Sovorili o praznini, ki jo danes ču-1i° mnogi kulturni delavci. Kje s° Vzroki za to in kje je izhod iz vize? Občutke stiske rojeva več dežnikov. Pri zaostrovanju finančnih problemov se več kulturni-predvsem tistih, ki poklicno . etajo v raznih ustanovah, pora-ta konkretno vprašanje ekzisten-^ne ogroženosti. Potem je tu ne-eP občutek, da tisti, ki realno ust-Varjajo kulturne dobrine, ne raz-P°lagajo s svojim delom. Tu je ita-'tanska politična birokracija, ko §re za razdeljevanje podpor. Tu s° različni politični in politično-tarankarski interesi v sami manj-lnk ki pogojujejo, ali bi želeli pogojevati kulturne dejavnosti in °nčno je tu večkrat neizpolnje-sa želja, da bi kulturni delavci bili ^avtorji pri temeljnih odločitvah vsebinskimi predlogi. Kje je iz-iz krize? Jasnega in dokon-nega recepta še ne vidim, vidim Pa veliko potrebo, da skupnost in n]ene komponente izdelajo Vse tasno kulturno politiko, ki teme-* na omogočanju kulturne dejav-°sti in se ne zaustavi ob nekak-t ern lastninjenju ustanov in kul-j/nih dobrin, kar seveda ne iz-Dcuje skupnega upravljanja, na-Pr°tno. Vendar mora biti to moro upravljanje, ki kulturo pred-Sena omogoča. „ bi povedali o vlogi, ponte- , smeri, ki naj jo ubere naša Sp*Urna politika tudi glede na retnetnbe v matični domovini? ta Sloveniji se je seveda razvi-PorfC konceptov glede kulturne 1 !ke. Meni je vsekakor Slovence v zamejstvu velja po mojem to, da prehajamo k novim odnosom, kar seveda ne pomeni, da se vsevprek poljubljamo in objemamo. Dejstvo pa je, da smo na poti politične pluralizacije ustanov in organizacij, kar pa za kulturo ne pomeni edinega končnega cilja. Politična pluralizacija lahko obrodi sadove le, če bo omogočila kulturi več možnosti. Skratka, če bo sproščala pluralizem najrazličnejšim tendencam in jih dojemala kot vrednoto in če bo priznala primerno dostojanstvo najrazličnejšim panogam in seveda tako poklicni kot ljubiteljski kulturi. Brez neposrednega sodelovanja kulturnikov seveda ne bo šlo, saj je naša perspektiva le v bogastvu predlogov in vsebin. Kaj bi bilo treba še storiti za razvoj naše slovenske kulture v zamejstvu in za njeno večjo uveljavitev tudi v italijanskem svetu? Vsaka ustanova, vsak posameznik in vsaka organizacija imajo seveda svoje probleme. Pri tem ne gre zanemariti naše bistvene kulturne »delavnice«, to je šole. Na vseh teh področjih je treba težiti h kvaliteti in krepiti zavest, da sta kultura in jezik naša najizrazitejša in najširša označevalca pripadnosti in biti. Italijanski svet nam nudi možnosti in zapore. Izkoristiti je treba vse možnosti in to brez kompleksov. Treba je biti prisotni, kjer najdemo možnosti dialoga. Kako ocenjujete posvet SKGZ o kulturi in kateri so najpombnej-ši zaključki, ki so izšli iz tega srečanja? Posvet SKGZ je dal več idej za koristno kulturno politiko. Pravih zaključkov ni bilo, saj ni bil to cilj. Razprava se mora nadaljevati, bistvo pa je, da bo to razprava vseh dejavnikov. Kultura ni le stvar kulturnikov, ampak vse skupnosti in njenih »delov«: od gospodarstva do politike, od športa do drugih dejavnosti, ki so del našega življenja. Pogovor je zapisala Helena Jovanovič Slovenski parlament včeraj in danes lo tuja Veliko se je že pisalo o pomenu izvolitve goriškega Slovenca v rimski senat. S tem v zvezi so razni (in ne nazadnje sam novoizvoljeni senator) poudarjali dejstvo nekake zgodovinske kontinuitete. Po sedemdesetih letih naj bi prav ta izvolitev pričala o polpretekli predvojni tradiciji slovenskih poslancev v rimskem parlamentu. Posebej za Goriško so se navajala imena poslancev Srebemiča in Besednjaka (kot bi se lahko na splošno še Sčeka, Vilfana in Podgornika). Na prvi pogled zveni vse lepo in prav, vendar ni prav tako. Zlasti ne, ker ni prav tako točno. Jože Srebernič je bil takrat izvoljen kot kandidat italijanske komunistične partije, sicer Slovenec iz Solkana. Izbral je torej pot, ki jo danes oz. ves drugi povojni čas izbirajo slovenski levičarji, ki so tudi kandidirali posebej na listi včeraj PCI, danes pa PDS ali Stranke komunistične prenove. To je torej primer vseh izvoljenih poslancev ali senatorjev, izvoljenih na Tržaškem od Bemetičeve do Spetiča in sedaj na Goriškem sen. Bratine. Vsekakor je tu povezava s poslancem Sre-berničem popolnoma na mestu in nimamo kaj proti nji, saj odraža zgodovinsko in politično logično stvarnost. Vse to je pač temeljilo in temelji na dveh osnovnih silnicah: na zvestobi partijskemu marksističnemu programu (morda danes bolj bledemu) in pripadnosti vsedržavni italijanski stranki. Pri tem pa še dejstvo, da vsak tako izvoljen slovenski parlamentarec nujno dolguje velik del tudi italijanskim glasovom... Vse drugače pa je v primeru samostojnega političnega nastopanja. Kdo se danes lahko z mirnim srcem sklicuje na tradicije zgoraj omenjenih slovenskih predvojnih poslancev, ki so pod znakom lipove vejice šli v neenak boj, da so lahko v rimskem parlamentu neumorno branili in zagovarjali slovenske pravice in manjšinske interese? Prav gotovo ne tisti, ki so jim do izvolitve odločilno pripomogli italijanski glasovi! Zato naj se ne sklicujejo na tiste svetle predhodnike slovenskega političnega življenja na Primorskem, ki so v težkih trenutkih slovenske zgodovine v zamejstvu izbrali kot samostojnega nastopanja — tudi v povezavi z južnotirolsko manjšino. Zato bomo Slovenci v Italiji, kot ostale zavedne manjšine od Alp do Sredozemlja, le v lastnem samostojnem nastopu in tako izvoljenih predstavnikov videli pravi in pristen odraz naše manjšine. Se zlasti na volitvah! a.b. * * * Tržaška Skupina 85 želi primerno počastiti 100-letnico rojstva slovenskega skladatelja Marija Kogoja, ki je bil rojen v Trstu in je danes, kljub svoji nesporni glasbeni nadarjenosti, še vedno zapostavljen. Mnoga prizadevanja za ovrednotenje njegove vloge so se doslej izkazala za neuspešna. Njegovo ime, predvsem pa njegova dela, so torej še danes znana le ožjemu krogu ljubiteljev glasbene umetnosti. Člani Skupine 85 so se zato pismeno obrnili na sredstva javnega obveščanja, da bi temu velikemu slovenskemu ekspresionističnemu skladatelju namenila več pozornosti, ki jo nedvomno zasluži. Ob udeležbi predstavnikov Mladinske sekcije Ssk Seminar Mladine evropskih narodnostnih skupnosti Predstavniki Mladinske sekcije Slovenske skupnosti so se od 11. do 17. aprila udeležili Velikonočnega seminarja Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS). Seminar so letos organizirali pripadniki danske manjšine na Nemškem v svojem študijskem centru v kraju Christian-slyst, ki leži 40 kilometrov jugovzhodno od Flensburga, v nemški deželi Schlesvvig-Holstein. Mladina evropskih narodnostnih skupnosti (MENS) je organizacija, ki združuje mladinske organizacije raznih jezikovnih, etničnih in narodnostnih manjšin v Evropi. Pri svojem delu se zavzema za ohranitev kulture, jezika in pravic manjšin ter podpira njihovo samostojno politično nastopanje. Zgodovina MENS-a sega v leto 1963, ko so mladi na srečanju Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti v Aosti organizirali mladinsko komisijo FUENS-a. Prvi seminar je bil v Flensburgu leta 1965. Nekaj let kasneje si je komisija zadala ambicioznejše cilje in se reorganizirala v samostojno mednarodno mladinsko organizacijo MENS. V slednjo so se z leti včlanile razne mladinske skupine od gradiščanskih Flrvatov do Bretoncev, od Kataloncev do Nemcev na Danskem in še mnogo drugih manjšinskih mladinskih organizacij iz zahodne Evrope. Po 27 letih se torej MENS vrača v Flensburg in ni naključje, da se prav tu za MENS začenja nov ciklus. Z demokratizacijo v državah v srednji in vzhodni Evropi ima MENS pred sabo nove naloge in izzive. Prav zaradi tega so številne manjšinske organizacije iz bivšega socialističnega bloka kot opazovalke prisostvovale letošnjemu seminarju. Nekatere izmed njih so se udeležile že lanskega seminarja v Bretaniji, tako da so se lahko letos že prijavile za polnopravno članstvo, kot npr. organizacija mladih madžarskih Nemcev (GJU), ki je bila letos sprejeta kot polnopravna članica. Seminarju pa so prisostvovali še luziški Srbi, Nemci v Romuniji in še mnogi drugi. Sam seminar bi lahko razdelili v dve tematski skupini: predstavitev položaja danske manjšine v Nemčiji in razprava o bodočem delovanju MENS-a. Danska skupina v Južnem Schlesvvigu, kot Danci označujejo pokrajino, v kateri živijo, šteje približno 50.000 oseb. Dokončna meja med Dansko in Nemčijo se je izoblikovala leta 1920 s plebiscitom, ki je dodelil Severni Schles-wig Danski, Južni Schleswig pa Nemčiji. Danska pa ni pozabila na svojo manjšino, tako da se lahko danes manjšina pohvali z zelo dobro organiziranostjo. Glavna manjšinska kulturna organizacija se imenuje Sydslesvigs Fore-ning in združuje približno 20.000 članov. Ta kulturna organizacija tesno sodeluje s stranko SSW, ki predstavlja skupni volilni nastop danske manjšine v Južnem Schlesvvigu. Stranka SSW razpolaga s približno 25.000 glasovi, ki pa ne bi zadostovali za izvolitev svojega predstavnika v deželni svet. Strogi volilni zakon, ki predvideva pet odstotno volilno klav-zolo za vstop v deželni parlament, vsebuje izjemo za to manjšinsko stranko, ki je tako direktno zastopana v deželnem svetu. Poleg odlično organiziranega šolstva v svojem jeziku ima danska manjšina na razpolago svoje župnije, izredno bogato knjižnico in tudi obsežen dnevnik Flensborg Avis, ki izhaja v nakladi preko 7.000 izvodov. Omembe vredna je organizacija SdU, ki združuje mlade pripadnike danske manjšine in ki s svojo zelo bogato ponudbo katalizira delovanje na športnem, kulturnem, skavtskem, glasbenem in še marsikaterem področju. Za te namene razpolaga tudi z bogatim večnamenskim mladin- skim centrom, z dvanajstimi domovi za prosti čas in z že omenjenim študijskim centrom, v katerem je potekal seminar. Organizacija SdU je bila tudi gostiteljica letošnjega Velikonočnega seminarja, ki je odlično uspel in potrdil medmanjšinsko sodelovanje in solidarnost. Glede samega delovanja predsedstva MENS-a v preteklem letu moramo omeniti aktivno sodelovanje na raznih srečanjih, seminarjih in posredovanje v težkih konkretnih situacijah, ki so se v zvezi z manjšinami pojavljale predvsem v bivši Jugoslaviji in Skupnosti neodvisnih držav. Predsedstvo je v sklopu svojega delovanja obiskalo razne države in preverilo dejansko stanje narodnostnih manjšin, kot opazovalec je sodelovalo na nekaterih konferencah KVSE, organiziralo je seminar za manjšine iz vzhodne Evrope v Bratislavi, itd. MENS želi postati sodobna vseevropska mladinska manjšinska organizacija in se mora zato tudi ustrezno pripraviti. V ta namen je bil na seminarju predstavljen nov osnutek statuta, ki pa bo sprejet na prihodnjem Velikonočnem seminarju, ki se bo odvijal VOLILNI TELEFON Ssk -ZNAK ODPRTOSTI VSEM Vsi Slovenci iz Tržaške pokrajine, posamezniki in organizacije, ki bi želeli predlagati kaj konkretnega za učinkovitejše politično nastopanje naše narodnostne skupnosti, izreči kritiko ali pa pohvaliti določene pobude v prid naše manjšine, lahko pokličejo na pokrajinski sedež Slovenske skupnosti v Trstu, ki odgovarja na telefonsko številko 040/639126, vsak delavnik (razen sobote) od 11.30 do 13. ure. Ta zanimiva in koristna pobuda — saj vsak član manjšine lahko izrazi svoje mnenje, ki ga bo Ssk upoštevala — sodi v okvir priprav na bližnje občinske in pokrajinske volitve 7. in 8. junija. »Volilni telefon« bo deloval do srede, 6. maja. Pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je v zvezi s to pobudo poudaril naslednje: »Smo v posebno važnem zgodovinskem trenutku, v katerem se postavljajo temelji za novo dobo. V državi, v kateri živimo, bo v kratkem prišlo tudi do ustavnih reform. To je torej pravi trenutek, ko moramo Slovenci pokazati, da smo in da hoče- mo obstati. V tem trenutku moramo doseči, da se uredijo naši temeljni problemi. Od tod tudi potreba po združevanju sil. Položaj, v katerem se danes nahajamo, je tudi posledica dosedanje politike, ki je glavnino Slovencev vodila v vključevanje v vsedržavne stranke. Če bomo še nadalje šli po stari poti, ne moremo pričakovati, da bodo rezultati boljši. To še posebej velja za tržaške upravne volitve, kjer imamo Slovenci možnost, da se močno uveljavimo, če združimo svoje sile. Volilni telefon, ki smo ga uvedli, hoče biti po eni strani znak odprtosti in dokaz našega namena, da prisluhnemo vsem. Po drugi strani pa se mi zdi prav, da tako volilni program kot tudi kandidati čimbolj ustrezajo stvarnosti, ki naj bi jo zastopali. Upam, da bo odziv dober.« Na sedež Slovenske skupnosti je v teh dneh že telefoniralo nekaj oseb (volilni telefon je bil odprt v sredo, 22. aprila). Vsi so predvsem poudarili potrebo po končni združitvi vseh Slovencev v zamejstvu obenem pa dali tudi nekaj koristnih predlogov. v Barceloni, v organizaciji mladih Kataloncev. Na letošnjem Velikonočne® seminarju so bile na vrsti tudi volitve za zamenjavo treh članov sicer petčlanskega predsedstva MENS-a. Po statutu trajajo funkcije dve leti, in sicer tako, da sta eno leto izvoljena dva člana, naslednje leto pa ostali trije. Letos sta DRUŠTVENA GOSTILNA Martin P. & Liliana J. vabita cenjene goste na obisk ob katerikoli uri malice: ocvrte ribe, ribe na žaru Prosek 280, Trst - Tel. 040/225039 zaprto ob četrtkih bila potrjena podpredsednik Fra; njo Schruiff (HAK - Gradiščanski Hrvati) in blagajničarka Sybrich VVillemsma (FJ - Zahodni Frizijci) S predsedniškega mesta je odstopil Duri Denoth (LR - Retoroma; ni), ki je s svojimi izredno dobrin11 poznanji, umirjenim nastopom i poznavanjem velikega števila evropskih jezikov odlično vodij MENS zadnji dve leti. Vsi članj MENS-a bomo gotovo pogrešal* njegovo strokovnost in zavzetost za manjšinska vprašanja. Na nje' govo mesto je bil skoraj soglasne izvoljen Andre Goebels (PDB belgijski Nemci). Ostali dve funkciji pa bosta po statutu obdržala Christian Demeure-Vallee (VE ' Bretonci) in sicer kot podpredsed; nik in Juergen Kuehl (SdU - Dan® v Nemčiji) kot tajnik. Zaključil se je torej letošnji Velikonočni seminar, na katerem s° bili prisotni kot predstavniki MS" Ssk Peter Rustja, Tomaž PetaroS in Franko Guštin. Uspehi sem1/ narja niso samo v tem, da smo s1 predstavniki raznih manjšinski mladinskih organizacij lahko °' gledali manjšinsko stvarnost v Južnem Schlesvvigu, ampak tudi v izmenjavi informacij in novih izkušenj, ki jih lahko uspešno pre' nesemo na domača tla in tako prl/ pomoremo k rasti naše skupnost' v Italiji. Franko Guštin 3 DAROVI IN PRISPEVKI H. P. je darovala 30.000 lir za tiskovni sklad Novega lista. Skavtsko Jurjevanje Kraški kamen in poezija v Katoliški knjigami v Gorici J Kamnite maske Pavla Hrovatina, ki so na ogled v Katoliški knjigarni v Gorici (foto D. Križmančič) S TRŽAŠKEGA ... Jurjevanja, največjega skavtskega Praznika v letu, ki je bilo za Tržaške skavte v nedeljo, 26. t.m., se je udeležilo več kot 200 članov. Srečanje je Potekalo v Pernarčičevi ogradi pri Mavhinjah. Tokrat je skavtsko obljubo napravilo 20 volčičev in veveric — najmlajših skavtov — ter 24 izvidnikov in vodnic. V organizacijo jih je sprejela načelnica prof. Vera Tuta ban, mašo pa je daroval g. Tone Be- denčič. Več kot 60 skavtov se je na Jurje-vanje pripravilo že dan prej, saj so noc med soboto in nedeljo prespali v šotorih v Pernarčičevi ogradi. Niso pa •meli mirnega spanja, ker so jih modli nepovabljeni obiskovalci, ki so mlslili, da so duhoviti. V okviru Jurjevanja je bil na sporedu tudi orientacijski pohod po oko-bci, nato pa so vsi sedli pred taborni °genj in skupaj zapeli. Tega pomembnega praznika so se udeležili tudi Predstavniki skavtske organizacije iz Slovenije. Za podatek naj še povemo, da bo 'etos skavtska organizacija na Trža-skem slavila svojo 40 obletnico ustanovitve. V tem času je nedvomno podala najštevilčnejša mladinska orga-nizacija pri nas. V Sloveniji pa je bila ta organizacija ustanovljena pred 70. leti 'IH r /f r ' 1 f-i c ' * -1 t r ■ rrt "■' ' ■ ■ • ’ ••• IN GORIŠKEGA Slovenski skavti z Goriškega pa bodo uneli Jurjevanje v Jamljah v petek, 1. ma-lfl; °b 10. uri. O tem dogodku so sami na-P'Sali naslednje... Skavti se bomo kot vsako leto obrali 1. maja na tradicionalnem Jur- V Društvu slovenskih izobražen-Cev v Trstu je bil v ponedeljek, 27. j;"*., nadvse slovesen večer ob pode-Jtvi literarne nagrade»Vstajenje«, ki 1° ]e letos prejel pisatelj Vinko Ošlak Z