Štev. 210. POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI Ni« Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 3. (vhod čez dvorliče nad tlikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. V Ljubljani, v četrtek, 15. septembra 1904. Izhaja vsak dan, lzvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Vel]« po pošti prejemaa! ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i. Viprejema naročnino, Inserate In rcklamacIJ*. — I n o e r a 11 ee računajo enostopna petitvrsta (dolilna T3 milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat II b, aa Irlkral g ta, za več kot trikrat B b. T reklamnih noticah atane enoatopnn garmondvnlt 94 b. — Pri večkratnem objavljenja primeren populi. Uprarnliketa telefona iter. 188. proti ljudstvu. (Iz učiteljskih krogov.) Ne vero, kaj vse ao morali obljubiti liberalni prvaki g. Gaoglu, da Be zaganja z »Učit. Tovarišem« s tako silo v kat. narodno stranko. Morda pa dela to ie gole hvaležnosti, da je prilezel na konja. To je dolžan, namreč delati iz hvaležnosti za „Narodovce«, tndi tovariš g. Dimnik. Toda mislim, da ni učitelja, ki bi bil prepričan, da bo kaj koristila ufiiteljstvu ta umetno napravljena gonja, ki jo vprizarjajo Gangl in drug z »Učit. Tovarišem« ! Katoliško narodna stranka ne more biti načelno nasprotna povišanju učiteljskih plač. Da tudi v resnici ni, to je tudi že pokazala večkrat. Dejstvo je tudi, da je učiteljatvo v »klerikalni« Spodnji Avstriji najbolje plačano v Avstriji. Kes je, da se tupatam tudi pojavi kako nasprotstvo upravičenim zattevam učiteljstva, a predno to z brutalno Bilo obsojamo, položimo roko na arce pa te vprašajmo, če morebiti niso to izzvali nekateri učitelji sami ? Prvo vaše izzivanje je, da stojite v službi liberalizma, ki zavira vsak pokret na Slovenskem, da stojite v strank', ki je ljudskim težnjam skrajno naBprotna! Ne pozabite, da ate ljudski učitelji, in kot taki bi ne smeli se bratiti s stranke, ki je z našimi največjimi nasprotniki v zvezi. Postavili ste se v nasprotje z ljudstvom in z duhovščino, vkljub temu, da vas vaši gospodje nadzorniki opominjajo na slogo. S tem Bte pozabili, kaj ste dolžni svojemu ugledu in svojemu stanu. Vsak pedagogičoo naobražen učitelj vendar ve, da mu je potrebna, če hoče sploh v vzgoji kaj doaeči, najožja zveza z roditelji in vzgojitelji, to je, s starši in duhovniki. Resnica pa je, da imajo nekateri učitelji že sedaj skrajno neugodno in omejeno stališče med ljudstvom vsled neumnega liberalnega naBtopanja. Ljudstvo take učitelje že sedaj z največjo nezaupnostjo opazuje in to nas druge, ki obsojamo to liberalno go njo, boli 1 Dolžnost učitelja je, da si zago tovi ugled, ki mu je neobhodno potreben v vsako Bvrho v šoli in izven šole. Obžalovati pa moramo, da že sedaj dobimo kraje, kjer je učiteljski ugled vsled predrznega našlo panja liberalnih tovarišev padel pod ničlo 1 Da v takih krajih šolstvo trpi, zaupanje sta-rišev do vzgojiteljev gineva, je neovrgljivo dejstvo 1 In tega preziranja učiteljskega stanu ■o predvsem krivi piaači »Učit. Tovariša«, ki poživljajo v sila neumnih člankih »V boj na divje Amonite« druge tovariše, da bi šli ■anje v žerjavico po kostanj. Poživljati koga v boj zoper stranko, v katere taboru je slovensko ljudstvo, morejo le kaki valpti liberalnih mogotcev. Druga velika hiba je, da hočete biti moderni, to se pravi brezverni. Ljudstvo vas vidi in se vaB ogiblje. Vemo, da znate biti tudi pobožni, a to le takrat, kadar vam kaže 1 Vem, da se bote silno jezili. Vem pa tudi, da kličete: »Sola mora slutiti duhu časa", ki je pa valed nestalnih načel in razmer dandanes tak, jutri zopet drugačen. Vzgoja se mora naslanjati na nekaj staN nega. a stalne so pa le krščanske resnioe, katere pa nekateri liberalni učitelji zametu jejo. Trpka je taka obsodba ! Djkazov imamo dovolj v „Udit. Tovarišu' in včasih še celo v .Popotniku". Tako vedenje in taki nazori vas postavljajo nehote proti Ijudjtvut ^^g^Mfifmo rali predvsem služiti._' ^^»/ffi „Paničina" slavnost. (Konec.) Sveti oče Pij X. „Daničarjem". Od sv. očeta je došel na udanostno brzojavko naslednji brzojavni odgovor : »Biatissimus Pater ad exhibitum fideli-tatis te-iticr.onium gratiaa agyla serdeczne pozdrawienia. — Božydarski, študent Krakovvski. Brno, 13. sept Nechat »Danica« dale vycho> a Iegie katoliet ych intelligemu braihm Siovincum! Živela »D«.nicaB. — Kresfan-h k o ao c. organisace moravska S r a m e k. O 1 o m u c , 13 sept. Všecho zdaru l raje snalam vašim a dalšimu rozk\etu »Danice" vola mnogaja ljeta. — A j a a e k A d o 11, {.redserla Literarri jednoty boho-slovcuv olomouctych. Cerkno, i3. sept Cvetu slovenskega dijaštva, pogumnim in značajnim borilcem za krščanska načela, kličejo krepko in neustrašno naprej .' — Cerkljanski duhovniki. Rusko-japonska vojska. Položaj na bojiš5u. Peterburg, 14 septembra. Iz današnjih poročil Kuropatkinovih se posname, da nameravajo sedaj Japonci najprej pričeti b sovražnostmi zahodno od Mukdena. Tudi vzhodno od Mukdena pripravljaj« Japonci važno gibanje. Tokio, 14. sept, (Ob 3. uri popol dne ) General Oyama poroča, da je ostal znatni ruski oddelek na jugu reke Hunho in da Rusi višine na obeh straneh reke Ljao pri Tjelinanu utrjujejo.; London, 14. septembra. Japonci pomnoiujejo čete v Ljaojanu z novimi četami. Hunbuzi se biatijo s Kitajci in zbirajo velike čete za neko operacijo v Mandžuriji. Oddelki njihovih čet imajo zasedene gore severno od Njučvana. London, 14. septembra. Pogled na bojišče pri Ljaojanu je strašen. Sredi bo-jišia gori mnogo grmad, na katerih še vedno Japonci sežigajo mrliče. Na bojišiu se vidi na stotine grobov ruskih vojakov Na te grobove so zasadili Japonci male lesene križe. V visokem žitu je še mnogo mrtvecev, btrašen smrad izdaja, kje leže. Na stotine psov in vran kroii po bojišču. Železniški most so Japonoi v par urah popravili. Zgo reli so samo leseni deli, železne zveze pa so ostale nepoškodovane. London, 14 septembra. Dne 6. in 7. t. m. je bilo v Mukdenu še 40.000 Ru sov, pripravljenih iti dalje proti Harbinu. Rusi so pri Mukdenu baje ne nameravajo boriti, ampak še-le pri Tjenlinu. London, 14. septembra. Olličen vojaški dopsnik nekega londonskega lista pravi, da bodo Japonci a svojo oslabljeno armado in počasnimi zvezami težko kaj opravili proti Rusom, če se ti postavijo na pogorje pred Tjenlinom preko železnice in če v dolini čete za utrdbami nastopijo proti japonski t f jnzivi. London, 14. septembra. Tukajšnji listi trdijo, da ao dobili iz Peterhurga vest, da ni res, da bi bil general Linjevič pretrgal zv napad. Ea bataljon je izgubil vse častnike. Polk je izgubil 1200 do 1300 mož. Japonci ao zasledovali Ruse do jutra. Ker Japonci niso imeli dovolj mostov. so se morali na južnem obrežju reke Tajoiho ustaviti. O preskrbovanju Port Arturja z vodo priobčuje »Ruski invalid« Bledeče: Dasi je v trdnjavinem okrožju jezero s sladko vodo in se ob Zlati gori izteka reka Lunho v morje, ni ta voda vporabljiva za pijačo. Voda povzroča bolečine v želodcu, vsled Česar so v Port Arturju zgradili vodovod I. 1902 štiri vrste od mesta. Ako so to točko zasedli Ja oonci, ne bo mogoče več, da bi vodovod funkcioniral. A ako so tudi Japonci vzeli vodovod, s tem še niao preprečili Rusom, da bi ne mogli Bi nabaviti pitne vode. Brezdvoj beno imajo v priatanišču naprave za pripravo sladke vode iz morske vode. A poleg tega imajo Rusi v trdnjavi veliko tovarno za izdelovanje pitne vode, ki je popolnoma varna pred sovražnikovim streljanjem. Končno so pa v trdnjavi tudi veliki nabiralci za vodo, ki gotovo jako uspešno služijo pri nabavi vode. Japonske izgube pri Ljaojanu ao Japonci prenizko cenili. Tako trdi dopis nik londonskega lista „Daily Telegraph", da so imeli Japonci »koro gotovo 30.000 mož izgube, ne pa 17.000. lati dopisnik tudi pravi, da ni nobenega dokaza, da bi Rusi rabili „dum dum" kroglje. Ojama se baha. London, 14. septembra. (Iz Tjen-c;na.) Maršal Ojama je izjavil v Ljaojanu: Kuropatkin je reB tvrd, vendar pa mora spoznati, v kakem obupnem položaju se nahaja in pojmiti, da je izigral. Rusija lahko mirne) dalje mobilizira, Japonska ji more postaviti nasproti dvojno število boljših čet, ki bodo hitrejše na bojišču. Japonsko prostovoljno brodovje. B e r o 1 i n , 14. septembra. Gotejva stvar je, da se zgradi japonsko prostovoljno brodovje potom javne subskripcije. Nekaj ladij Japonska nakupi, nekaj novih ladij pa bo zgrajenih na Japonskem. Posledice vojske. Sedanja ruako-japonaka vojska bo vplivala tudi pri nas, ker bo armadno povelj-ništvo upoštevalo skušnje vojske. Najbrže bo izdatno pomnoženo topništvo, a zmanjšano število konjenice. Pri nabavi novih to- pov bodo tudi porabil/ izkuSnje vojske in v delali z oklopi zavarovane vozove za stiz-livo, dočim so preje nameravali uvesti re-ta namen nezavarovane vozove. Vihar v Mukdenu. Poročila iz Mukdena trdijo, da je divjal ondi pretekli četrtek strahovit vihar. V obžalovanja vrednem položaju ao bile čete, ki ao morale prenočevati na prostem. Nižje ležeče pokrajine so bile poplavljene. Vjetniki. It Tokia poročajo, da vlada premišljuje, kako naj zaposli vjete ruske vojake, kat?rih je sedaj 30(0 in kateri postopajo brez dela, atroški zanje pa bodo na leto nad 500.000 jenov. Iz Vladivoatoka poročajo, da je razsodišče sklenil) angleški parnik »Kalhas« in njegov nevtralni tovor izpustiti, pač pa pridržati 300 vreč moke in več drugih strari, namenjenih na Ja-ponsKo. Baltiška eskadra. Ako je baltiško brodovje res že na potu, ni še gotovo. Ie Peterburga je včeraj zvečer zopet došla ve«t, da ja odpokovanje baltiškega brodovja v zadnjem trenotku od> godeno, ker ni bilo pričakovanih poročil iz vzhodne Azje. Na potu v vzhodno Azijo se bo brodovje dalje časa ustalilo v Ravalu. Novi podmorski čolni za Japonsko. Holandaka družba v San Franciako dela noč in dan, da izgotovi za Japonsko pet podmorskih čolnov, ki bodo presegali baje vsa dosedanja dela na tem polju. Avstrijski ataše ranjen. Z Dunaja poročajo, da je bil v bitki pri Ljaojanu lahko ranjen avstriiaki vojni ataše v ruski armadi grof Szeptycki. Port Artur. Peterburg, 14 sept. (Uradno.) General Steselj je poslal carju brzojavno poročilo o japonskem napadu na levo rusko krilo, na eno utrdbo in na goro Kudjančan v Port Arturju z dne 28. m. m. Steselj pravi, da je bil naptd na vseh točkah odbit Rusi so imeli 3 vojake mrtve, 2 častnika in 98 vojakov ranjenih. Mrtve Japonce bo pokopavali ruski vojaki, a sovražnik je streljal na ruske vojake „Rdečega križa*. London, 14. septembra. Včeraj zjutraj so Japonci dve uri bombardirali Port Artur. Dunaj, 14. sept. „Neue Freie Presse« pravi, da je verjetna vest, da bo Steselj vzdržal Port Artur še tri mesece, ker utrdbe obstoje z nič manj nego 56 utrdb, ki so deloma obdane b Gcolnimi oklopi. Boji na Kamčatki. Petropavlovsk na Kamčatki, 14 septembra. Že meseca maja so se pokazali v izlivih rek na Kamčatki japonski čolni. Sredi junija ae je na vzhodnem obrežju izkrcalo 150 japonskih mornarjev, ki bo plenili vasi in zahtevali, naj prebivalitvo prizna japonsko nadoblast. Na strehi kapelice v Ja-rino bo razobesili japonako zastavo in izjavili, da je pokrajina sedaj japonska last Dne 20 junija je 200 ruskih vojakov pregnalo Japonce in odatranilo zastavo in oklice. Ruai so sežgali pet japonskih čolnov in ubili 70 Japoncev. Japonske patrulje s telefonom. Vsako japonako patruljo spremlja izurjen telefonist, ki nosi b seboj zvitek zelo drobne žice. Mod prodiranjem izpuščajo žico. Ce hoje patrulja stopiti v zvezo z glavno četo, zasadijo v zemljo bajonet. Telefonist ima v Bvojem terniatru mikrofon in tako patrulja o vsem važnem lahko takoj obvesti glavno četo. A tudi poaamezne patrulje so telefon:čno zvezane. Ta vojni tele-iou je tako urejen, da ne more telefonirati sovražnik ž njim, ako mu pride slučajno v reka. Japonski »Rdeči kril«. G avna bolnišnica japonskega »Rdečega križa« je v okolici mesti Tokio. Zgrajena je iz kamenja in opeke, a obsega tudi večje itevilo velikih in zračnih lesenih lop. V glavnem poslopju je sprejemna soba japonske cesarice, laboratorij, kuhinje, operaeijska dvo rana in knjižnica. Poleg glavnega poslopja je enonadetropna dolga hiša z verando. Hod niki so naiejeni iz poliranega lesa in je po slopje tako zračno, da je v največji vročini hladno v njem. V tem poslopju leže ranjeni častniki, ki se zabavajo s čitanjem, igrami in sprejemanjem obiskovalcev. Nekateri japonski ranjeni častniki so še jako mladi, a vkljub temu homaj čakajc, da bi se jim za oelile rane in bi mogli zopet odriniti na bojišče. Kratek drevored loči častnike od bolnega navadnega moštva, izmed katerih je ogromna množica šele prvič v svojem življenju uporabljala postelje, ker Japonci spe navadno na preprogah, katere razprostirajo po tleh. Bolniki imajo vsi bele obleke, tako-zvane »kimone« s prišitim rdečim križem na rokavih in z belimi kapami. Na razpo Iago imajo cele kupe časopisov, med njimi tudi angleške liste s podobami. Po dvakrat na teden obiskujejo ranjene vojake plemenite Japonke, ki tudi izdelujejo obveze. Zna čilno je, da ranjenci ozdravijo jako hitro, osobito ruski ranjenci. Največ jih je ranjenih v nogo. Da bi ob vojski ne primanjko valo strežnic, je japonski »Rdeči križ", še ko je bil mir, ustanovil 116 skupin sa postrežbo ranjencev, in sicer 98 ženskih in 18 moških. Vsaka taka skupina obstoji iz dveh zdravnikov, enega lekarnarja, dveh nadstrež nikov in 20 strežnikov, oziroma postrežnic. Skupina mora skrbeti za 100 ranjencev. fla prevažanje ranjencev skrbe tri skupine Japonski »Rdeči križ" ima tudi štiri ladje za ranjence. Sidaj ima japonski »Rleči križ" v svoji službi 14 višjih zdravnikov, 292 zdrav nikov, 45 lekarnarjev, 1148 ženskih in 756 moških strežnikov ter 3 razkužetalce, skupno torej 2958 oseb. Češki deželni zbor. Nemška ljudska stranka priobčuje izjavo glede taktike v češkem deželnem zboru. — Stranka bo vztrajala na svojem dosedanjem stališču. A pri tem ne upešteva stališča nemške napredne stranke, ki si je postavila za načelo vodilo: brez državnega zbora in deželnega zbora. Stranka bo v češkem deželnem zboru cbstruirala toliko časa, dokler ne bo uresničen saj del Nemcem obljubljenih korcesij. Tcrej bodo v češkem deželnem zboru Nemci najbrže preprečili zborovanje z obstrukcijo. Itusi o Korberjevem potovanju v Galicijo. Peterburški »Krai« piše o Ko:borjevem gališkem potovanju: Korber je bil v Gil ciji kot prvi državni uradni« in kot pelitik. Prijazno in morebiti še preveč prisrčno je bil sprejet. Gaiiška načelnika državne in avto nomne uprave sta Ko-berja sprejela gostoljubno in ga obenem opozorila ra važne de želne potrebščine. Iz Korberjevih govorov je ranidno, da zaupa sedanjim voditeljem Galicije. Različna so mnenja o političnih vzro kih Korberjevega potovanja. Prevladuje pa mnenje, da čuti ministrski predsednik po trebo, vladati s parlamentom, in zato izkuša pride b ti poljski klub za svojo večino. Gotovo je, da bo Korber o Galiciji solil dru gaČe, kakor je prej. Dalmatinski cesarski namestnik in Hrvatje. Zagrebški listi pišejo: Dasi vztraja »Narodni L si" pri svoji trditvi, da je namestnik Htndel žalil čustva Dalmatincev in je uredništvo prioravljeno to dokazati pred scdaijo, je baron Hindel molčal, kakor molči tudi njegovo glasilo „9motra". Tudi dalmatinsko prebivalstvo je zaradi te iz ave nad vse ogorčeno, kar ee je osobito pokazalo pri Bokolski slavnosti v Makarski. Grom? viti klici ogorčenja so odmevali po dvorani, ko te je omenilo, da je Handel rekel, da Dilmatineo nima čustva za čast. V Splitu bo zaradi te zadeve velik protestni shod, ako bo shod sploh dovolila vlada. »Hr* Kruna" poroča, da bo dalma tinski deželni odbor zahteval, naj se odpokliče baron Handel. Pravijo, da je poslanec dr. Tresič pozval namestnika na dvoboj. Dalmatinski poslanci pripravljajo v tej zadevi skupen nastop in je predsednik stranke prava dr. Trumbič odpotoval v Dubrovnik, da se o tej zadevi posvetuje s predsedai kom hrvaškega kluba, dr. Cingryo. Baron Handel je odpotoval na Dunaj. Načrti novega ruskega ministra notranjih zadev. »Eoho de Pariš« priobčuje razgovor svojega poročevalca s novim ruskim ministrom za notranje zadeve. Izjavil je sledeče: Nisem bil ravno vesel, ko me je csr imeno- val ministrom. Ne da bi se bal morebiti od govornosti ali dela, le to mi ni prijalo, ker uisem navajen peterburškega ozračja in sem bil kot generalni guverner v Vilni nad vse zadovoljen. Tudi nisem krepak in nadleguje me naduha. A ker je car zahteval, sem se uklonil. Velikih prememb v ruski notranji politiki naj nikdo ne pričakuie od mene. Držal ss bom načrta, ki ga je obrazložil car v ukazu meseca svečana 1. 1903. V kolikor niso v nasprotju z obstoječim redom, se bom držal svobodomiselnih načel. Po prepričanju sem privrženec decentralizacije, ker po mo jem mnenju ni potrebno, da bi se moralo vse rešiti v Peterburgu. Pooblastil bom obstoječe deželne in občinske zastope, da bodo po ljudskih željah ured li šoUtro, zalaganje armade, ceste ter železnice. Z dooro organi zaoijo kmečkih in mestnih zemstev bomo izkušali, da se obranimo parlamentarizma, ki nas po svojem razvoju prav nič ne navdušuje. Le Angleška je zadovoljna s parlamentarizmom. Kar se tiče odgovornosti mini etrov, so ti odvisni od carja, ki je vladar po božji milosti. Rusija za parlamentarizem ni zrela. Sovražim vsako versko zasledo vanje in sem prijatelj z gotovimi pomisleki svobode vesti. Poizkušal bom, da bodo spo-znavalci različnih veroizpovedanj v veliki državi lahko mirno živeli eden poleg drugega. Nisem sovražnik judov, a če jim damo iste pravice, kakor jih imajo pravoslavni, bodo prišli prehitro do prevelike veljave. L milobo se vedno dosežejo uspehi. Pri kronanju srbskega kralja bodo zastopane Rusija, Italija, Francoska in Grška po svojih belgrajskih zastopnikih. 01 drugih vlasti še ni odgovora, a skoro gotovo je, da bodo tudi one odposlale svoje zastopnike. V Belgrad je že došel črnogorski prestolonaslednik s svojo Boprogo in ministrom za zunanje zadeve. Bukovinskim deželnim glavarjem ie imenoval cesar deželnega poslanca barona V a s s i 1 k a , njegovim namestnikom pa dež. poslanca dr. Sstfana Smalkocke-g a. Dosedan^mu deželnemu glavarju Lupulu je za njegovo dolgoletno in uspešno delovanje izrečeno cesarjevo priznanje. Mednarodna pogodba proti anarhistom. Rusija je. kakor poroča pariški »Mat'n«, predložila velevlastim novo mednarodno pogodbo proti anarhistom. A s to pogodbo niso zadovoljne Angleška, Francoska, Italija in Zedinjene države, dasi so Avstrija, Nemčija, Turška, Švedska, Danska, Sriea, Ru menija, Srbija in Bolgarija že podpisale pogodbo. Najvažnejše določilo pogodbe slove: Vsak anarhist, ki je izgnan iz kake driave, ki je podpisala pogodbo, se mora vročiti po-1 ciji one države, v katero pripada kot državljan. Ker Angleška in Francoska nista podpisali pogodbe, ta tudi ne bo imela praktičnih posledic proti anarhistom. Shod angleške strokovne organizacije. V Leeds je bil zadnji ponedeljek 37. ve liki shod ali kongres angleške delavske strokovno organ'zaci|e „Trade Union". Važnost te vzorne delavske organizacije čutijo že tudi na političnem parlamentarnem polju. Č ani te organizacije niso soc. demokratje, a kljub temu delujejo nad v*e za korist delavskih slojev V svojih polit čnih zahtevah je orga nizacija zmerna, a zato tudi zabelježuje znatne uspphe na političnem polju v kor st delavstvu. D ie 6 t. m. je imel predsednik shola in ang!eški poslanec R. Bell vele-važea polit'čen gover. Kritikoval je vladino delovanje. Vlada je zapravila mnogo denarja za vojaške namene v deželi Somali in 2a ekspedic jo v Tibet, a storila ni ničesar, da bi preprečila prelivanje krvi v Makedoniji. Grajal je, ker je vlada v Južno Air ko zva bila mnogo kitajskih de'avosv, a v preteklem državnozborskem zasedanju na polju soc alne zakonodaje ni ničesar storila. Govornik je zahteval, da naj skrbi vlada učencem, ki pohajajo šole, za kosilo Izjavil ee je proti carini in obsojal politiko Ghamberla na. Končno je poživljal zborovale«, da naj vztrajajo v svojih zahtevah za zboljšanje delavskih razmer, za zboljšanje šol in pa za BtaroBtno rento delavcem, ki niB) več zmožni delati. Strankarski shod nemške socialne demokracije. Vodstvu strankarskega shoda nemške soeialne demokracije, ki bo v Bremenu, je bilo predloženih o taktiki 117 predlogov, izmed katerih so nekateri naperieni tudi proti taktiki strankarskega shoda v Draždanih. — Zahtevajo stvarnih in dostojnih debat. Nekateri zahtevajo, da pri ožjih volitvah socialna demokracija ne podpira nobene meščanske stranke Priporočajo tuli agitacijo v armadi; v ta namen naj s« dele med vojake primerni letaki. Iz Maroka. Iz Pariza poročajo, da se je Franciji posrečilo poravnati razpor med Angleško in maroškim sultanom, ki je nastal zaradi maroškega vojnega ministra El Menbhija. Temu je sultan zagotovil osebno svobodo in dobi nazaj vsa svoja posestva. Zagotovila se je tudi varnost njegovi rodovini pod pogojem, da še enkrat za dlje časa odpotuje v Egipt. Štajerske novice. š Mladeniški Marijini shod pri Sv. Treh Kraljih v Slov. Goricah. L istim krasnim namenom, kot dekleta pri Sv. Trojici, so se zbrali mladeniči v nedeljo, dne 28. avgusta, pri Sv. Treh Kraljih v župniji benediški. Došlo jih je čez 600 Procesije bo prišle od Sv. Rjprta, od Sv. Ane, od Svete Trojice, od Sv. Anton?, od Nagove in Sv. Benedikta ter od Sv. P«tra pri R dgoni. Pe trški procesiji so Be pridružili ogrsko slovenski mladeniči iz Tišine in Murske Sobote. Duhovnikov se je od drugod zbralo šest. Hribček S/. Treh Kraljev je bil poln domačinov in sosedov, ki so veselega srca zrli na prihajajoče mlademške procesije. ,Pred glavnimi vrati je benediška mladeniška Marijina družba pričakovala s križem in za stavo brate od drugod. Navdušeno pojoč so došli trojiški mladeniči, ki imajo pač na da leč okrog najlepšo zastavo. Veselo »o pritr kovali zvonovi, mogočno so gromeli topiči prihajajočim v pozdrav. Veličastna cerkev je bila via v zastavah. Štirje krasni slavoloki s pomenljivimi napisi eo v bližini cerkve poveličevali slovesnost. Ob 10 uri zapojj domači moški abir Hribarjevo »Marijin sin", nato nastopi kot cerkveni govornik Ivan S k a m 1 e c , antonjevški kaplan, ki v prelepih besedah opiše mlad'ničem srečo nedolžnega mladeniškega življenja. Nato služi duhovni svetovalec in župnik benediški, Fr. Zmazek, slovesno sveto mašo, med katero pristopi lepo šte vilo mladeničev k sv. obhajilu. Po cerkvenem opravilu se podajo vsi mladeniči na bližnji prostor pred gostilno Konrada Rei terja, kjer se je pričel kmalu nato mladeniški Marijini zbor. Z mlade-niško budnico ga otvorijn benediški pevci, benediški mladenič F r. R o š k a r pa v imenu benediškega bralnega društva in mla deniške zveze pozdravi kij iskreno vse mladeniče, zlasti ša ogrske Slovence. Slavnostni govor govori benediški mladenič F r. C a f, ki navdušuje svoje tovariše, kako naj bi bili vssk čas pravi katoliški mladeniči in kot taki zvesti sinovi Marijini, pa tudi pravi slovenski mladeniči. Ferdo Geratič (br. Benedikt) deklamuje pes m »Dedova knjiga". Pozdrave nato govori Jakob K^vačič (Sv. Peter Dri Radgoni), Janez Šuc (Sv. Ropert). F r. Žmavc (Sv. Ropert) po vdarja zasluge gospoda Gjmilšeka za mla deniško gibanje. Novak (Sv. Vrban pri Piuju), svari tovariše pred slabim berilom, zlasti »Štajercem". Kaj izvrstno nastODijo kot govorniki mladeniči od Sv. Aitona. S t e 1 • car priporoča geslo »bvoji k svojim!" Lini so nas mladeniče peovali pri Sv. Trojici in pri Sv. Lenartu, in potem še po liBtib, letos smo med svojimi brati B j nedičani v pravem miru, v pravem veseljn. Zsdinimo se vsi za ges'o »Svoji k svojim"! P o 1 j a n e c je navduševal svoje tovariše, naj bi bili prešinjeni medsebojne ljubezni, složni za vse dobro ter pokazali sveta svojo pravo katoliško-narod-n o omiko. Balaškovič kot t-etji Aitcnjevčan povdarja, naj bi ga ne bilo med mladeniči narod nega izdajalca, ljubezen do vere in domovine kažimo vsi v delih. S u c (Sveti Ropert) priporoča mladeničem tudi vsestransko gespodarsko izobrazbo. Kaplan Gomil š e k pozdravlja in navdušuje ogrske Slovence in navede nekaj točk, ki so po-sebnu važne za bcdoie mlademško delovanje. Oglasi se »udi ogrsko slovenski mlade nič Janez Gabor iz T.šine, ki se v krasnem govorčku zahvaljuje za ganljivi v z prejem in za lepe vzglede, ki jih vidijo on in njegovi tovariši na štajerskih mladeničih, zntrjuje, da bodo v bodoče še rajši priha jali med svoje brute. u e m 1 j i fl A 1 o j • zij (Sv. Peter) deklamuje pesmi »Maščevanja dan" in »Stražniku ob meji slovenski", P o • točnik Peter (Sv. Peter) pa »B.doč-nost je slovanska". Vmes so neumorno po-pevali benediški pevci. Vsi mladeniči so sku pa| zapeli velegrajsko himno in kočno mladenič R o š k a r zahvali vse navioče za obilno udeležbo, za krasni red, za navdu šene govore ter zaključujoč zbor zakliče v slovo vsem bratom: Bog z vami in Marija! — To vam je bilo kaj krasno zborovanje, mladeniči pa vsi polni navdušenja za svoj in narodni napredek ter za pošteno mladeniško življenje. Ob 3 uri so bile nato slo resne večernice. Slovo je govoril kaplan Gomil-šek. C?li čas so soyražniki že strašili, kako se bodo mladeniči klali in pobijali, pa ni ga bilo najmanjšega nereda. Kako tudi? Saj so se zbrali samo olikani, pošteni mladeniči, Tako so bili nemčurji in ptujske grdcb9 najsijajneje osramočeni. Pristaši mladeniškega gibanja drage volje prepuščajo surovosti »Sta" jerčevim" pristašem. — Z zadovoljstvom se oziramo nazaj na oba shoda. Ob najlepšem vremenu, ob obilni udeležbi sta se izvršila zares častno za našo obojno mladino. Ubrali smo odločno katoliško struno, pa nastopili smo revno tako tudi odločno narodno. Mladi rod nam mor- hiti rod veren, pa t g d i narodno. s Slov. krščansko društvo »Domovina" v Gradcu priredi v nedtlio 18. t. m. v dvorani gostilne »/jum wilden Mann«, Jakominigasse Št. 3 ob štirih popoldne veselico b petjem, tamburanjem in dvema gledališkima igrama ter šaljivo pošto. Petje, tamburanje, kakor gledališki predstavi izvršujejo pevski, oziroma tamburaški zbor in diletantje društva »Domovine«. Ustopnina nri blagajni 25 kr., v predkupu 20 kr. Ustopnice ter vsakojaka pojasnila bo dcbiio v društvenih prostorih, Stigergasse št. 2, I nadstropje. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. š Prlhova V okraju Konjice slovita dve Mariji posvečeni cerkvi, namreč na Bri-njevi gori in pa Prihovi. V prvi so se, kakor smo že poročali, na Malo Gospoinico ibrale na »mladeniški shod« osebe moškega spola v okraju konjiškem. Sedaj pa se nam piše, da so včeraj procesije iz vseh župnij dekanovine konjiške prišle na Pri-hovo. š Katero je največje čudo v Brežicah? Novi »Deutsches Heim«. Vsak tujec obstoji pred to stavbo kot nekako ztgonttko: je li je to kaka japonska pagoda, ali kaka velikanska kletka? Stavba je silno neokretna in neokusna, po bcgve kakšnem staro-nenoškem kopitu zgrajena. Nekdo je pri prvem pogledu tako| našel etičnost te stavbe z gradovi starih nemških poštenjakov »Raub-ritterjev«. Razpadli so njih gradovi, tudi ta stavba ne bo dosegla svojega namena, je v fizičnem in moralnem obziru na slabem temelju. š Is Brežic. V nedeljo, 11. t. m , je priredila »Čitalnica« v B ež cah igro »Deseti brat«. Igrali bo jo dijaki in sicer prav izvrstno. Posebno so se odlikovali Deseti brat, Krjavelj in Krivec. Dobro so igrali tudi Dolef in Kvae, kakor tudi drugi igralci. Obisk je bil mogobrojnejši, kakor se je pričakovalo. Hvala zato gg. dijakom, katerim kličemo: »Vztrajno naprej!« — Pri tej priliki pa so zopet brežiški zlikovci pokazali svojo turško omiko. Kraljičev vajenec V u z -d a r i č in neki V r a t i č sta prav rokovnjaški z nožem napadla slovenskega dijaka, ki je šel mirno k predstavi. Dijak je bil z nožem ranjen na glavi in na hrbtu, da je prišel ves s krvjo ob it v »Narodni dom«, kjer ga je obvezal g. dr. S k u š e k. Najbolj žalostno je to, da sta omenjena napadalca po rojstvu Slovet ct. To je sad vigoje pri renegatih in v nemški šoli, kjer je politika na dnevnem redu. Starimi, dajajte svoje otroke v slovensko šolo, da se ne izneverijo vam in svojemu narodu. Čudno pa je, da naš policaj, Žerjav, ki je doma tam nekje v Dolih, ni prepreč 1 hudobnega napada, kev je bil prav blizu. Poskrbeli bomo, da bode občina prisiljena odstraniti take redtrje. š Luče 12 sept Blizu tričetrt ure od g irske vasi Luče pod vznožju mogočne Ra-dohe je dimo krasna sotesk?, skozi katero se vije bistra Savinja Tu je znana Igla in presihajoči studenec. Človek ee ne nagleda tega kraja, če ga tudi dan za dnevom ogleduje. Zdi mu se, kakor bi vse lepote naravne gorskega kraja bile nakopičena na tem krajo, kateri se lahko meri se svojo dra-žestjO s toliko hvaljeno Švico. K>aj je znamenit tudi zavoljo ustanka v Solčavi 1. 1851. in čaka spretnega peresa, katero bi oveko-večilo ta dogodek iz slovenske preteklosti, kakor tudi opisalo pravo slovensko življenje iz begunskih časov v Solčavskih planinah. Teh krasnih planin še ni oblivala moderna kultura, katera bi prerada vse človeštvo in vse kraje napravila po enem kopita. Po njih se še kaže mišljenje in delovanje tukajšnih krepkih in vernih S ovenoev, Že na pokopališču v Luftah opaziš lesene križe na grobeh, kakršnih ne vidiš nikjer drugod, kakor v gorskih krajih in ob cestah srečavaš križe in znamenja, ki kažejo, da bije versko srce v tukajšnjih prebivalcih In v tem tudi najdemo raalog, da se je v n e d e l j o , 11. t. m. pri Igli na Btotine ljudi zbralo, da prisostvuje blagoslovljen ju kipa Matere Božje lurške, katerega je dal v skalo postaviti za vse dobro vneti veleposestnik iz Okonine Ignacij Z a v o -1 o v š e k. Vič. g. dekan iz Gornjegagrada Fr. D o v n i k je v prisotnosti sosednih gg. duhovnikov blagoslovil kip in izrekel krasen govor, v katerem nam je razložil, kaj nas uče gore. Čudno se nam pa zdi, ker so se gotovi krogi upirali, da s j pod Iglo postavi kip Matere Božje, tožili podjetnika in mu delo ustavili in sicer z ničevimi izgovori. S tem, gospoda, ne pospešujete turistike mej Slovenci, temveč jo le zavirate. Ali ni s tem ravno pot pri Igli olepšan? š Volilni shod pri Sv. Rupertu v Slov. gor. vršil se je v nedeljo, 11. t. m., v prav lepem redu. Govoril je dež. in drž. poslanec g. R o b i 6 o političnem položaju ter zborovalce navdušil za izvolitev dr. Ploja. Drugi govornik je nastopil v osebi znanega in nadepolnega mladeniča g. Roškarja od Sv. Benedikta Ko nam je pojasnil stališče, zakaj »Stajerčevega" kandidata kot zavedni Slovenci ne moremo voliti, sprejeli smo enoglasno dr. Ploja svojim kandidatom sa volilni okraj ptujski. fi Porotna sodiiča. Pred mariborskimi porotniki je bil oproščen 201etni posestnikov sin Vino. G r e g o r i č, obtožen uboja. — R»di požiga svoje lastne koče je bil pred celjskimi porotniki obsojen 401etni posestnik Jožef Ratej z Brezja, okraj Konjice, na tri letu ležke ječe. Koroške novice. k Učenost lista »Freie btimmen«. Ta list poroča z dne 31. avgusta t. 1 . Ka kor je razvidno is raznih listov, napraviti bi imel dne 18. sept. t i. društvo »M 1 a r-t i n s k i shod« (Jugendbund) zborovanje na Vel. Strmeu. Vidite, kako poznajo naši koroški Nemci slovenščino! Heil, taki učenosti ! k V Kotljah sta nastali radi rusko-japonske vojske dve stranki. Ena je Japoncem naklonjena, ena pa Rusom. Stavila sta dva moža po kroni. Če zmagajo Rusi, bo plačal eden 1 krono za družbo sv. Cirila in Metoda, če pa zmagajo Japonci, pa drugi Pri tej priliki bi polagali vsem vrlim rodoljubom na sroe, naj bi tudi stavili in sicer več kron za Ciril ■ Metodovo družbo, kajti zmaga, bodisi na ruski ali japonski strani, je gotovo več vredna, kakor po eno krono. k V Sinčlvasl imajo na kolodvoru blagajnika, ki ne razume ali noče razumeti slovenskega jezika. To je vendar čudno, da je to mogoče v čisto slovenskem kraju. Ako pride k blagajni priprost človek, ki razume le slovenski, mora si poiskati tolmača, ako hoče dobiti vozovnico. Ž a opetovano ■mo opozarjali na to brezozirnost do slo venskega občinstva. Toliko se peč more potruditi dotični uradnik, da se nauči sloven ščine, kolikor je potrebuje kot blagajnik. k »Mir" in shod na Strmcu! Čudno se nam zdi, da „Mir" molči o shodu na Vel. Stimcu. Gosp. Jos. Rozman je odšel na potovanje in list začasno urejujejo drugi gospodje. Vsi nemški listi pišejo o tem shodu, le „Mir" molči. Radovedni smo, kaj Ta shod je vendar tolikega pobi moral domači list v prvi vrsti in vzbujati ljudi, da se ga ude- par škorenj in bankovec za 20 K, a ga je v pravem času zalotila Ana Izlakar. Tako ga je prepodil Gregor Kos v Jevsovoi. V obče Medved&ak tatvine priznava. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe, potem pa pride v prisfno delavnico. — Prekanjen o i g a n. Mitevž Gril, po poklicu cigan, če treba tudi godec iz Vernice, je izmaknil v Zigorju Janezu Vidiou dva zlata prstana, par uhanov in križavec. Kmalu potem je obiskal na Zidanem mostu Jožefo Rogelj; pri tej je ubil jajce, iz katerega se je pri kazala mala mrtvaška glava. Nato ji je cigan pravil, da ena duša njene rodbine v vicah groine muke trpi in da bo treba dati za 10 sv. maš. In res se je dala Rogelj od ei gana preslepiti ter mu je v to svrho izročila 16 K 16 ▼. Cigan ne taji ne tatvine ne zadnje goljufije Sodišče ga je obsodilo na 8 me seoev težke ječe. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. septembra. Žalostna razmotrivanja starih II-beralcev. »Slov. Narod« je prišel ob deset letnici „Danice" v jako težaven položaj. Po vsestranskem premišljevanju je prišel do tega zaključka : „Ne zdi se nam vredno, da bi dragoceni prostor tratili s popisovanjem te klavrne slavnosti." Dragoceni prostor »Slov. ,Naroda«, ki je na razpolago za vsako lopovščino in ki ga mažejo razne poulične kapacitete s čevljarskim voščilom svoje duševne nizkosti, seveda ni pravi prostor za »Dani čine« slavnosti, katera bi le izgubila na svoji vrednosti, ako bi jo doletela nesreča, da jo »Narod« popiše. Torej so prišli liberalni vele- je vzrok, mena, da opozarjati ležč. pes lija umi do spoznanja, da je ob taki priliki naj bolje, namero Izpred sodišča. htpred deielnega sodišča. Pretep v Spodnji Šiški. Hla-France Kržišnik se je pričel dne 12. ju-zvečer pred stanovanjem krtačarja Antona Brajerja v Spodnji Šiški jeziti, ker ga je prejšnjo nedeljo nazval z barabo; vendar sta se takoj sprijaznila. A kmalu potem skočil je Kržišnik v Brajerja; oba sta padla tako, da je bil Kržišnik spodaj in je s pro stimi rokami Brajerja po obrazu obdelaval. Posrečilo se je navzočim, ju spraviti nara zen. Brajer je tekel v svoje stanovanje, na sprotnik se je pa jel rotiti, da mora Brajer še danes „bin bit.*; skočil je «a njim, ven dar se je Brajerju posrečilo, ugrabiti ročno sekirico, s katero je mahal, da bi se Kržiš-nikovega napada obranil. Ker je pa letati ščal vanj, skupil jo je prav pošteno po glavi. Sodišče je smatralo Brajerjev čin kot znak silobrana in ga je vsled tega oprostilo. Tatvine oproščena. Alojzija Peč-nik, 18 let stara natakarica, je bila zato žena, da je zvečer 19. avgusta t. 1. v Cak-sovi gostiloi v Ljubljani izmaknila Juriju Verčič iz žepa bankovec za 10 0 kron. Iz raznih okoliščin se sodišče ni moglo prepričati o krivdi Alojzije Pečnik, zato jo je od zatožbe oprostilo. — K r i d a. Zakonska Anton in Ivana Urbas otvorila sta pred dvema letoma v Mojstrani trgovino z mešanim blagom, a sta napravila krido. Sodifiče je oba zatožecca krivim spoznalo ter obsodilo Antona llrbas na 4 tedne ostrega zapora, liano Urbas pa na 5 tednov ječe. — Nepoboljšljiva tatica je Jožefa G e r m i t s c h , 18 let Btara natakariea iz Beljaka; bila je zaradi tatvine že dvakrat pred kaznovana. Jožefi Tollazzi je vzela jo piao vredno 24 K, napravila v tukajšnjih hotelih nekaj dolgov ter se je v hotelu Grajžar vpisala pod tujim imenom Marta Waldmeister. Vse to obdolženka priznava; sodišče jo je obsodilo na 6 mesecev" težke ječe. - N e p o b o 1 j š l j i v t a t. R. Med-vedšek, delavecjjbrez stalnega bivališča, )e delo-mržnež in man postopič ter je bil že zaradi hudodelstva in prestopka tatvine kaznovan. Pokradel je ljudem v Pijavicrorici na Ga-brskem, v Spodnjih Lokeh in Učaku Dobro mu je bilo vse, kar mu je pod prste prišlo, a v St. Gothardu je imel smolo. Tam je vlomil v Izlakarjevo hišo, imel je že v rokah plen in sicer žepno žensko uro z verižico, ako molče. Mi le želimo, da to svojo tudi z uspehom izvedejo! A preden se je začelo slovesno molčanje, je pa moral .Narod" vendar še odpreti svoja usta, da je povedal nekaj sirovosti in nekaj neumnosti. To dvoje je namreč edino, kar ima še libe ralna stranka v svoji zalogi. S i r o v o s t je pokazal »Narod« proti »Daničarjem«. Imenuje jih »smeti«, »nazadnjake«, »hinavce«, »zaničljive ljudi, ki so se vdinjali šenklav-škim intrigantom«, itd. To je tudi nekaj — za zabavo. Mnogoštevilno občinstvo, ki je bilo na komerzu »Danice«, lahko iz teh zgledov spozna, kje je dandanes več omike, ali pri liberalcih ali pri »klerikalcih«. Neumnost je pa pokazal proti svojim pristašem. Pripoveduje jim namreč: »Noben človek se ni zmenil za to klavrno družbo, da, lahko se reče, da še noben pes jih ni hotel povohati«. Res, no benfga liberalca in nobenega p s a ni bilo zraven; to tudi mi lahko potrdimo. A če hoče „Narod" dopovedati svojim pristašem, da se noben človek ni zmenil za to klavrno družbo, bo imel pač težko delo. Svojo n e u m a o s t je pokaial »Narod* proti di-jaštvu še na drug, jako preprost način. Piše namreč: »Zdrava mladina, zlasti akademičnp, pozna same ekstreme. V narodnem oziru stoji na stališču skrajnega nacio n a 1 i z m a , v političnem oziru skrajno demokratična in največkrat repu blikanska, v gospodarskem oziru ne razlikuje od socialnih demokratov, v verskem oziru stoji Btališču moderne filozofije in modernega naravoslovja — dejanske razmere poskrbe žo same, da ta drevesa ne zrasejo do neba.« Zdaj pa prosimo, da naj kdo to kolobocijo premisli! Ta »zdrava« mladina, kakor si je žele „Narodovci", mora biti prava družba zmešanih šem, ako vse to združi svoji ubegi glavi. Taki bo torej nauki, ki jih znajo liberalni voditelji dajati svojemu dijaštvu! To je pač moderna filozofija, za skisane in omehčane možgane 1 Tak ričet dajejo liberalni voditelji jest svojim ubogim liberalnim akademikom, potem so pa še to liko sirovi ž njimi, da jim reko, da bodo že gledali, da ta drevesa ne zrasejo do neba! S pomilovanjem gleda lahko »Danica« doli na take liberalce — stare in mlade. Bahajo se s svojim radikalizmem, a so slednjič vendarle same šleve, ki služijo našim na rodnim nasprotnikom in izkušajo svojo ne umnost maskirati b sirovostjo, da bi se zdeli junaški. Nam pač malo imponira 1 V Trstu so danes zborovali laški vse učiliščniki s Primorskega. Zborovanje je bilo po § 2. Sprejeta ja bila resolucija, da ne zapuste prej vseučilišča v Inomostu, dokler se ne ustanovi laško vseučilišče v Trstu. b e Eksportna akademija c. kr. avstr. trgovinskega mureja je izdala za bodoče šolsko leto načrt predavanj b programom, ki se more dobiti sa 25 v. pri ravnateljstvu trg. muzeja ali v knjigarnah. — Kartuzijanski samostan v Ple-terjih. Dodatno se nam o samostanu v Ple-terjih še poroča: Ženskemu spolu je bil vstop v notranje prostore samostanske dovoljen le še do 8 septembra, ko je bila glavna cerkev blagoslovljena. Od tega dne dalje pa jim je vBtop v notranje prostore zabranjen. Samostansko predstojništvo je v Rimu prosilo, da bi bil na dan konsekra-eije po presvetlem knezoškofu, ki bo pri hodnji mesec, vstop in ogled samostana vsem prost. Toda odgovorili so negativno za ženski spol. Pač pa je za ženski spol pri vhodu v samostan odločena posebna kapela, kjer se smejo tudi ženske udeleževati božje službe. To sporočamo v interesu ženskih obiskovalcev, ki dan na dan dohajajo, pa jim morajo vstop zabraniti. — V knezoškofijsko Alojzije viifie so bili za šolsko leto 1904/5. sprejeti sledeči gojenci: V V. razr. Jenko Frančišek iz Skof|e Loke; v IV. razr. Meršolj Frančišek iz Radoljice; v III. razr. Poje Jožef iz Osilnice, Resman Anton iz Begunj, Zbačnik Alojzij iz Travnika, ^upan Alojzij z Gorij, Žarkovič Frančišek iz Metlike. — Dr. Tavčar protektor učiteljev. Lov je prijeten šport. Kajne, jerebica, zajec, srna, kako prija človeškemu želodcu. To ve tudi neki gospod v Kranju, katerega pes prepeličar je čudno nesrečno tek svojega delavnega življenja dokončal tam nekje na bitenjskem polju. In on si je mislil, da ima le sam patent na lov, le sam pravico jesti divjačino! Ker je pa neki učitelj v bližini Kranja zapel: ne boš le ti, ampak zdaj bom tudi jaz na streljanje šel v zelene travnike in kdo bi mu ne privoššil tega prijet nega športa? — kaj menite, da se mu je zavoljo tega primerilo ? Kaj govorijo po Kranju? Čudno! Sliši se, da je stekel libe ralni lovec iz mesta Kranja po strelbo svojo, stekel hitro v Ljubljano baje k dr. Tavčarju, kot udu deželnega šolskega sveta, da tam svojega političnega somišljenika in izvrst nega šolnika zavoljo besniškega lova „piči' in puh! letela je puščica — pod kozolec. — Kamnogoriške novioe. — Čast nim občanom je izvolila enoglasno ob čina Kamnagorica v izredni seji dne 10. t. m. svojega župnika č. g. Antona Verbajsa zaradi obilih zaslug, katere si je piidobil tekom svojega štirinajstletnega pastirovanja posebno glede na požrtvovalni trud in ve like skrbi, ki jih je imel za res krasno olep šanje ljubke kamnogoriške cerkve. — Znani slikar Ogrin z Vrhnike je dovršil prošli teden slikanje kamnogoriške cerkve. Freske v prezbiteriju: Sv. Rašnje Telo, štirje veliki latinski cerkveni očetje, Sv. Gregor, Sveti Avguštin, S/. Hjeronim in Sv. Ambrož, Sreta Klara in bi. Marija Alakok in nekaj simboličnih okraskov je izdelanih prav dobro, isto tako freske v ladji: Sv. Trojica, Sv. Gril in Metod. Sv. Mohor in Fortunat, Sv. Frančišek Asiški in Sv. Anton. Padovanski. Celotni utis je prav ugoden. — Dva nova kamnita oltarja je izdelal za kamnogoriško cerkev kipar V u r n i k iz Radovljice. Tudi to delo hvali znanega našega gorenjskega mojstra umetnika. Nočemo pretirane hvale peti obema umetnikoma, ampak omenimo k naši skoro preskromni sodbi le še dejstvo, da se je o delih obeh umetnikov prav pohvalno izrazil tudi prevzv. gospod knez in škof. — Kakor o e r k e v tako je bila tudi šola in cela vas lepo okrašena za slovesen vzprejem prevzvi šenega gospoda kneza in škofa, katerega je pri vhcdu v faro pozdravil laneovški gospod župan Dezman in pri vhodu v občino ves občinski odbor kamnogoriški z g. županom pl. Kappusom na čelu in požarna hramba; sredi vasi pa zastopniki cerkve in šole, vse Marijina družbe z zastavami, »Delavsko bralno društvo" in mnogo drugega občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo ljubljenega nadpa' stirja! Kakor ob prihodu prevzvišenega vla-dike, tako je vladalo veselje in navdušenje ves čas njegovega bivanja v občini in pri odhodu. — Vnedeljo teden, dne 4. t. m. je priredilo »Del. bralno društvo" veselico, katera je društvu prinesla mnogo gmotnega in duševnega dobička. Lepe pevske točke so pričale o splošno znani nadarjenosti Kamnc-goričanov za petje. Dvodejanska veseloigra »Tihotapci« pa je uspela nad vse dobro Mnogo prisrčnega smeha nam je izvabil glavni junak Kovač Jurij, čigar vlogo je izborno igral Rok Bohinjec. Tudi drugi igralci bo pogodili svojo vloge prav dobro. Predavanje o slavnem kamnogoriškem rojaku Mateju Langusu je bilo res poučno. Ca Bog da, priredimo prihodnje leto posebno L a n g u- sovo slavnost o spominu petdeset letnice njegove smrti. — S Homca se pozivu z dne 1. sept. z nameravano op nega stražnika nam piše: a odpor ustitev stal na postajali Našemu zoper š č n II o m e c in sa oddajanje voznih list kov v tukajšnji čakalnici so se odzvale ter odposlale c. kr. obratnemu vodstvu državnih železnic svoj protest oziroma prošnjo te-le dvanajstere občine: Homec, Smarca, Kaplja Vae (Komenda), Križ. Mlaka, Moste, Klanec, Nasovče, Suhadole, Lahcviče in Zalog (Cerklje) Radomlje (Kamnik). — Živela taka zavednost! Opekarna na Vrhniki. Poroča se nam z Vrhnike: Včeraj teden je preč. g. dekan L. Gantar ob asistenci obeh gospodov kaplanov blagoslovil novo postavljene stroje na sopar pri zaani opekarni g. Karola Jelov-šeka. Veliki stroj je po najnovejšem zistemu izborno izdelan, na ta način prvi na Kranjskem; drugi stroji za predelovanje zemlje in izdelovanje opeke izvrstno delujejo. Temu podjetju moramo čestitati, kakor se je pri otvoritvi gospod podžupan Karol Majer izrazil: Na domači zemlji, z domačo zemljo — domačinom zaslužek.* — Predavanje je imelo »Katoliško delavsko društvo« preteklo )nedeljo v Preski. — Predaval je g. Jož. Gostinčar. Nato se je razvil razgovor o blagoBlovljenju društvene zastave, ki bode dne 25. t. m. — Imenovan je hrvaški slikar Vlaho Bukovae za izrednega profesorja na umetniški akademiji v Pragi. Razpisane so Blužbe : službi učite ljev v Metliki in Beli cerkvi, služba pisarja pri sodišSu v Kranju in služba Bod. sluge v Ratečah. — Oder podrl se je pri javnem plesu v Mernem na Goriškem. Ko ao ravno najbolj rajali, je zahreščalo pod stoli, banda se je udrla s st:li in mizami in se polila z vinom. Poroki Včeraj se je poročil vRo-janu g. M a t k o K i š i (5 , c. kr. finančni koncipist z gospico Zorko Pertotovo. nadučiteljevo hčerko. — G. Jože P r u n k v Trstu se je poročil z gospico Ljudmilo M o d i č e v o. — Učiteljem telovadbe na c. kr. učiteljišču v Kopru je imenovan gosp. Adolf S c h a u p iz Gorice. — Javni ljudski shod priredi akad. fer. društvo »Adrija« v nedeljo dne 18. t, m. v K o j s k e m ob 2. uri popoldne. Dnevni red : 1. Ljudsko šolstvo. 2. Narodna izobrazb*. — Dela na novi železnici Bi ogledat pride proti koncu tega meseca okoli 25 dijakov s politehnike v Pragi pod vodstvom dveh profesorjev. Celo progo obidejo peš. Dne 28 t m. imajo dospeti v Gorico, od koder krenejo v Trst. — Bernhart ujet? Rainesla se je vest, da se je pLsrečilo ujeti bivšega četo vodjo Bernharta, ki je storil pred časom zločin na mostu iz Stračic v Pod-Pravijo, da ga imajo že v zaporu v Če je le res! - Bela sužnja. Vsled brzojavnega obvestila s Sušaka je bila predvčerajšnjim Trstu pri Bvojem doheiu na južnem kolodvoru aretirana 181etna lepa deklice Margareta T. iz Trsta. Posestnica zloglasne hiše na Sušaku, Marija Schw«z, jo dolži tatvine 400 kron. Aretirana deklica, pri kateri niso našli niti vinarja, izjavlja, da ni kriva, ter je povedala policijskemu komisarju to le : Ko je bila 16 let etira, seznanila se je z neko žensko Rozalijo Formani, ki ji je slikala življenje v zloglasnih hišah v sleparskih barvah. Deklica je padla. Ker ni hotela ostati v hiši Rozalije Fermani, bila je takoj pro dana v ljubljansko zloglasno hišo za 180 K. V Ljubljani se je deklica pričela kesati, a trgovci s človeškim mesom je niso izpustili. Ko je deklica vedno bolj zahtevala svoje pravice, so jo oddali „gospe* Schvvarz na Reki. Tudi tu so nanjo pazili, kakor na vjetnico. S tujo pomočjo se ji je posrečilo prežagati omrežja na oknu in se s pomočjo rjuh spustiti na cesto. S prvim vlakom se je z Reke odpeljala v Trst, kjer je bila pa takoj aretirana. Dokler se ne konča preiskava, bo deklica ostala v zaporu. Formani je včeraj tržaška policija aretirala — Po nesreči ali nalašč obstre-Ijena? V Ljubljano so prepeljali iz Kočevja ženo Auerspergovega gozdarja Marijo Konig. K njej je pr.šel gozdar Marka Mubič ter se nekoliko ruval ž njo. Pri tem jo je ustrelil v roko. Ne ve, ali je to storil namenoma, ali so mu je pa puška po nesreči sprožila. — Umor. Dne 9- t. m. se je našlo v gozdu pri Gumniščah, pol ure oddaljeno od postaje Škofeljca, mrtvo žensko, ki je utegnila biti 25—30 let stara. Obdukcija je do gnala, da jo bila ženska z udarcem v desno scnce ubita. — Umorjenka je bila oblečena v črno krilo in zelenkasto bluzo. V ušesih je imela po en zlat uhan. Da se dožene, kdo je umorjenka, izvoli so naj sporočiti deželni sodniji v Ljubljani, oddelek VIII., če se kje kako žensko pogreša. — Iz Krapine ss nam poroča, da je tamešnje Okičevo zdravišče odprto celo leto. Stanovanj je sedaj dovolj in so poceni. — RomanJe na Trsat. Romanje, ki ga je priredil tukajšnji tretji rod dne 10. t. m. znani goro. Trstu, na Trgat, ae je izvršilo prav sijajno v sploSno zadovoljnost. Vozila sta dva vlaka iz Ljubljane do Reke in nazaj do St. Petra, od tam samo eden. Romanja se je udeležilo 1030 ljudi iz Ljubljane in okolice. Tem se jib je na Trsatu pridružilo še 300. ki so se na svojih vosovib pripeljali iz Starega trga pri Ložu. Vrhu stopnic, katerih je nekaj nad 400, naB je slovesno sprejel vlč. gvardijan, p. R o m u a 1 d Jereb, z asistenco ter nas peljal v Marijino svetišče. Tu je imel preč. g. gen. vikarij, J. F I i s, najprej po zdravni govor. Na podlagi zgodovinskih resnic je razložil romarjem pomen in svetost Marijinega svetišča ter jih vnemal za zaupanje in ljubezen do Marije; po govoru so bile pete litanije. Diugi dan ob 7. uri je bila slovesna služba božja. Govoril je č. p. S a • 1 e z i j o znakih pravega Marijinega služab nika, Blovesno sv. mašo je imel preč. gosp gen. vikarij. Po končanem sv. opravilu so si romarji ogledali Trsat, Reko, mnogo jih je pa šlo s parnikom v Opatijo. Vožnja po morju je vsem posebno ugajala. Popoldne ob 2. uri je bil zopet kratek govor in pete litanije z blagoslovom. Ob 1j4b. ozir. */45. Brno se pa odpeljali z Reke ter se ob 9. uri vsi zadovoljni in srečni vrnili v Ljubljano. PovBodi, na Trsatu in med potoma, so nas razveseljevali naši izvrstni pevci pod vodstvom g. I. Č e r n i č a Izvrstno petje je dalo romanju res poseben sijaj. Slednjič si štejemo v prijetno dolžnost izreči javno zahvalo gosp. nadzorniku Guttmanu, da nam je oskrbel tako lepe, pripravne vozove in jako uljudne sprevodnike. Prepričani smo, da romanje na Trsat ostane vsem udele žencem v trajnem, blagem spominu. Dal Bog, da bi tudi vsem bilo v telesni in dušni blagor! — Shod žel. mojstrov v Postojni dne 8. t. m., ki ga je priredilo,Društvo avstrijskih žel. mojstroy'. se je obnesel nepričakovano dobro. Shod je obiskalo nad 200 udeležnikov, med temi jih je bilo tudi osem iz Nemčije. Predpoldne so obiskali jamo. — Po skupnem obedu v „Narodnem hotelu'' je bilo v veliki dvorani zborovanje združeno s predavanjem g. Faltysa „0 zgodovinskem razvoju socializma". Po tri ure trajajočem pogovoru o društvenih in stanovskih zadevah razvila se je zvečer jako živahna prosta zabava. Ves čas je udarjalo logaško tambu-raško društvo „Sloga". Igrala je tudi domača godba. Da se je sestanek tako izborno obnesel, ima poleg ljubljanske društvene po družnice mnogo zaslug tudi slavna jamska komisija, zlasti njen načelnik gospod okr. glavar J. L a p a j n e. Vsi udeležniki so imeli jako znižano vstopnino v jamo. Zve čer so počastili zborovanje gospod okr. glavar, g. župan Pikel, veletrgovec g. Jurca, davkar g. Dereani, g. šol. vod. Juvano in več drugih domačih dam in gospodov. — Stoletnico srbskega vstanka bodo praznovali v Belgradu po naslednjem veporedu: Dne 20. t. mes.: Slavnostna seja akademije znanosti in otvoritev muzeja srbskih deželi; 21. t. mes. Blavnostni sprevod; 22. t. m : Otvoritev vcjnega muzeja; 23. t. m. zvečer veliki koncert vseh v Belgradu navzočih vojaških godb. Slovenski izletniki odpotujejo iz Ljubljane jutri ob 8/43. uri popoldne. Iz Zagreba se odpeljejo v Belgrad po železnici, ker je za parnik voda na Savi preplitva. — Trgatev okolu Trnjana v Istri je prav vesela, ker trte so se prav dobro obnesle in grozdje izborno dozorelo. Vina bo cndi mnogo in prav dobrega. — Koledar »Katol. tiskovnega društva" za leto 1905 je dotiskan ia se z jutrišnjim dnem začne razpošiljati udom »Katol. tiskovnega društva". Opozarjamo tiste člane, ki še niso članarine poravnali, da jo nemudoma dopošljejo po priloženi po ložnici. Člani, ki so to že storili, položnico lahko porabijo prihodnje leto. — »Zveii« so poslala sledeča druitva svoja poročila : 74. Slov. krščansko društvo »Domovina" v G r a d c u ; 75. K. s. izobraževalno društvo v O 1 š e v k u pri Šenčurju; 76. Poselsko društvo sv. Marte v Ljubljani; 77. Slov. kat. izobraževalno društvo Planina pri Vipavi; 78. Katol. si. izobraževalno društvo v Vipavi. — K včerajšnjemu podlistku. V včerajšnji podlistek se je vtihotapila neljuba pomota. Bratovščina »Notre Dame de Salut« šteje 4 0 0 0 članov, ne 400, kakor je bilo pomotoma atavljeno. Ljubljanske novice Nesramnost. O pogrebu čast gospoda profesorja Jan. Gnjezda je pisal »Narod*: Pogreba so se udeležila različna katoliška rokodelska društva z zastavami, samo zastave sv. Mihelja ni bilo traven. Krek in Smolni-nikar mrtvemu duhovniku Gnjezdu nista odpustila, da ni hotel denarja katoliških rokodelskih društev izroditi krščanskim sooial« cem. — Ta »Narodov«, po posredovanju nam znanega liberalnega učitelja skovani napad je navadna nesramnost in — neum nost. Nesramnost sato, ker zastava »Slovenske krščansko Bocialne zveze" se udeležuje le pogrebov svojih članov in ker je bila »Zveza" zastopana pri pogrebu po deputa-ciji, neumnost pa raditeg«, ker od gospoda Gnjezda aihče nikdar ni zahteval ktkega de narja, niti ga ni mogel zahtevati, kajti dru štvo katoliških rokodelskih pomočnikov nobenega denarja nima vrisd svojega precej šnjega dolga na društveni hiši. Velik koncert. V nedeljo, dne 18. septembra 1904, v zgornji veliki dvo rani »Narodnega doma«, ob pol 8. uri zve čer na čast skupščinarjem »Zveze slovenskih pevskih društev« koncert pod vodstvom zveznega pevovodje, koncertnega vodje g. M. Hubada. — Sodelujejo: združeni moški zbori »Glasbene Matice«, »Ljub 1 j a n e" in »Slavca* ter slsvna »D r u-štvena godba". Vspored : 1. J. Offeo-bach: »Orlej v podzemlju«, uver tura. Svira godba. 2. A Hajdrich: »Her-cegovka«. Moški zbor. 3 Dr. G Ipavec: »Savska«. Mcški zbor. 4. B Smetana: Potpuri iz opere »Prodana nevesta«. Svira godba. 5. A. Foerster: »Povejte, ve planine!« Moški zbor. 6. Davorin Jenko : »Na m o r u ". Mcški zbor. 7. Dr. A. Dvofak: »Slovanskih plesov št. 8 ". Svira godba. Začetek točno ob pol 8. uri, konec ob 9. uri. Cene prostorom: Sedeži po 3 in 2 kroni, stojišča po 1 krono, za dijake po 40 vin. se dobivajo v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu in na ve čer koncerta pri blagajni. Po koncertu se stanek skupščinarjev v areni »Narodnega Doma" ob sviranju »Društvene godbe«. — Vstopnina 40 vin. — Dodatek. Pevei moških zborov »Glasbene Malice«, »Ljubljane« in »Slavca«, katerih pri sinočni prvi skupni vaji ni bilo, se prosijo in opozarjajo, da k n o c o j š n i drugi skupni vaji, (v četrtek ob 8. uri zvečer) prav gotovo, vsi točno pridejo! Skupne vaje se vrše v »Glasbeni Matioi«. Odbor dramatičnega društva nam po roča, da je bil primoran abonement na sedeže in najemnino sa loie za nekoliko in Bicer abonement na sedeže od 5—6 K, najemnino za lože pa od 5—20 K za sezono zvišati, to pa zategadelj, ker letos odpade dosedanja deželna podpora v znesku 12.000 K in ker troški za gaže in režijo od leta do leta naraščajo. Odbor pa stoji na Btališču, da se umetniški nivo slov. gledališča ne sme znižati, pač pa da mora slovensko gledališče od leta do leta napredovati. Odbor je uverjen, da bode rodoljubno naše občinstvo to neznatno zvišanje cen, ki znaša za predstavo le par vinarjev, blagohotno upoštevalo in se, kakor doslej, tudi letos radovoljno odzvalo vabilu na abonement in na lože. Iz seje mestnega šolskega sveta Za vo-lonterinje so sprejete izprašane učit. kandi datinje gospodične : M. Jekovc, E 1 z a Lušin, Ivana Premelč.M Ramovš, M Regali, Olga Tomšič, M. Triller in Ivana Trtnik. — Na meBtni slov. dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu se otvori paralelka VIII. razreda, tako da bo imela šola 17. razredov. — Zi po možno učiteljico na I. mestni deški ljudski šoli je imenovana gdč. M. Grošelj. Na konja pozabil. 405 kron vreden konj se nahaja na Mesarski cesti štev. 4 v hlevu gospoda Predoviča. V oskrbi ga ima Ana Dolinšek. Konja je kupil dne 8. t. m. neki kmet iz Grosupljega pri Ljubljani. Kako da je pozabil na konja, je čudno. Pogrešajo že tri mesece Franca Boga taja, krojača v Ljubljani. Odšel je, ne da bi bil povedal, kam gre. Ker ga je rad pil, se mu je najbrže kaj pripetilo. Svojeglaven voznik Sinoči je na Du najski cesti vozil neki voznik s Posavja po tiru električne železnice, a se ni brigal za zvonenje voznika električnega voza, vsled česar je zadel električni voz v njegovega in ga mu poškodoval. Gostilničar vzel gostu čevlje Čuden prizor se js vršil sinoči v Majarončkovi gostilni na Zaloški cesti. PriSel je v gostilno Anton Malenšek in zahteval jesti in piti, kar se mu je tudi dalo. Naredil je 1 K 60 v. računa. Ko je bilo treba plačati je h. tel od iti. Gostilničar pa ga je prehitel in ga ustavil. Gostilničar ga je dal izzuti io mu vzel črevlje. Poklican je bil tudi Btrainik, ker je Malenšek zagrozil Jeleniču, da mu bode tako posvetil, da bo treba vodo nos.ti. Malenšek je marširal bos v zapor. Osmi dan po ranjkemu prof. Ivanu Gnjezda se bo vršil v pondeljeH 19 t. m. v cerkvi sv. Petra v Ljubljini ob 7. uri. Izgubljeno Je bilo. Od VVolLvih ulic, Zvezda do židovske ulice 3 K denarja, en robec in bal pas. Najditelj naj bi to oddal v Prešernovih ulicah št. 7, v prodajalni sveč. II skupina društva slovenskih odvetniških In notarskih uradnikov v Ljubljani je imela svoj občni zbor dne 7 t. m, pri katerem je b i izvoljen predsednikom Josip C h r i s t o f, tajnikom Milan Čimer-man, blagajnikom Josip G r o s s in namestnikom Avgust Slana, vii omenjeni gg. so solioitatorji. Francoske prekmorske druibe brzo-parnik »La Touraine" je 3 sept. iz Havra odplul in 10. sept srečno dospel v Novi York. Vozil je 6 dni 21 ur. Zastop potovalna pisarna Ei Smarda v Ljubljani. Nagla smrt. Na Sv. Petra cesti štev. 51 so našli pri dimnikarskem mojstru Ivanu Verhovcu dimnikarski pomočniki danes zju traj v spalni sobi mrtvega dimnikarskega pomočnika Ivana Selkota Zadela ga je baje kap. Truplo so prepeljali k Sr. Kri štofu Detomor. V Ljubljanici so našli mrtvo truplo novorojenega otroka. Ta Je pa že preneumna. »Grazer Tag blati" poročr, da je bil kadet M a 1 i t s o b (!) na južoem kolodvoru napaden le radi tega, — ker je govoril nemški. — Dopis nik bi moral pač vedeti, da radi tega, če kdo nemški govori, še nikdar ni bil noben v Ljub ljani napaden. Če bi se to godilo, petem bi morala ljubljanska slovenska inteligenca samo eebe napadati, ker rada na ulici nemški žvr goli. Poroča se nam, da po Maliču ni nihče stopal, kakor poročajo nemški listi. Pobegnil je iz Ljubljane s svojo rod bino ne v6 se kam graver J a n i č. Zapustil je mnogo dolgov. Mukden bo razstavljen prihodnji teden v tukajšnji mednarodni panorami. Tekoči teden je na vrsti potovanje po vzhodni Afriki. Otvoritev deželne sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem. V s o b o t o , 1 7. t. m. točno ob ljtll. uri dopoldne se bo vršila slovesna otvoritev deželne sadne razstave v Radovljici na Gorenj s k e m. U p o r e d te slavnosti je sledeči: 1. Slovesna otvoritev ob pol 11. uri dopoldne. 2. Ogled razBtave. 8. Skupni obed p r i H i r s c h -m a n n u ob 1. uri popoldne. 4. Strokovno predavanje ob 3 uri popoldne. 5. Koncert v sadni razstavi ob 6. uri zvečer, na katerem svira slavna domača radovljiška godba. V n e d e 1 j o , 1 8. t m. bo ista godba svirala popoldne v razstavi. K slovesni otvoritvi ia k obisku razstave so prijazno vabljeni vsi interesenti raz stave, osobito naši čč. gg. državni in deželni poslanci, preč. duhovščina, župani, šolska vodstva in učiteljstvo, vse gospodarske kor poracije, uradniki in slavno občinstvo. « * * Častno načelništvo pri de želni sadni razstavi v Radovljici je prevzel preblagorodni gospod c. kr. okrajni glavar Oton pl. Detela. C. kr. kmetijska družba je v soglasju z dež. odborom aa razstavo po slala svojega strokovnega poverjenika gosp. potovalnega učitelja Fr. Gombača. i* * « » sadna razstava v Radovljici obeta biti zelo krasna. Dekoracije razstav nega poslopja bodo zelo zanimive. Raistav-Ijavci sadja in Badnih izdelkov pošiljajo pridno svoje pridelke na razstavo. Zanimanje je od vseh strani velikansko. Z neke strani se čuje, da se nameravajo prirediti posebni vlaki za dobo razstave. Na razstavi Be bode v posebnem oddelku tudi prodajalo sadje na debelo. Darovi. Poslani našemu uredništvu: Za pogorelce v P o d peči: Župni urad v Boh. Bistrici 25 K. Za Ciril Metodovo družbo: Mesto venea na krsto profesorja J. Gnjezda : Fran Brulec, župnik v Vel. Dolini, 10 K; J. Kopač, svečar v Gorici, 10 K Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-rusku vojska. Berolin. 15. septembra. Polkovnik Gadke poroča, da so se Japonci ustavili. Prodrli so le 10 km. severno od Ljaojana. Glavne ruske čete so še južno od Tjenlina. London, 15. septembra. Maršal Ojama je zahteval novih čet. Vojno ministrstvo mu je obljubilo, da pošlje konec tega meseca še 100.000 mož in 225 topov. Peterburg, 15. septembra. Japonske prednje čete so zapustile Skaho in so se umaknile na Jentaj. Splošno japonsko prodiranje se je ustavilo. Zdi bo, da so Japonci od zadnjih bojev preveč oslabljeni, da bi mogli za zdaj UBpešno prodirati, Pariš 15. Beptembra. Iz Peterburga se poreča, da je vzrok miru na obeh straneh pri Mukdenu strašno Btanjo cest, kar one- mogočuje akcijo. Rusi so svoje umikanje izvršili po pravcatem močvirju Voda je segala vojakom do kolen. Japoncem je bilo zasledovanje nemogoče. Dežuje še sedaj. London, 15 septembra. Ako Kuroki s'ojih operacij ni nadaljeval sedaj, je to storil radi tega, ker nima dovolj živil. Prodrl je 80 milj daleč, ne da bi pomnožil svoje zaloge. Več ne more storiti in mora čakati, da mu pomnože živila iz Njučvaca. Vest, da bodo Japonci v Mukdenu se dalje časa zadržali, londonski listi vedno bolj širijo. London; 15. septembra. Hunhuzi ae priprailjajo za akoijo na severu pri Mukdenu. Armade Oka, Nodsua in Kurokija bodo skupno prodirale v 10 milj široki fronti preko planjave proti Mukdenu. Peterburg, 15. sept. »Journal de St. Peterburg« piše: Kar se tiče ruske armade, se ona pripravlja, da se koncentrira. Bode li to v Mukdenu, Tjenlinu ali Harbinu, to ne odločuje, dovolj je, da s vsakim dnevom prejema nova pojačenja. Peterburg, 15. sept. Vest, da je general Sasulifi s svojo armado vjet, n i r e s nična. London: 15. septembra. Današnji listi pišejo, da je blokiranje Port Arturja od strani Japoncev brez uspeha, ker kitajske ladje prihajajo v luko in odhajajo iz luke, vozeč živeža in drugih potrebščin. Ruski častniki prihajajo skozi japonske pozicije in nosijo poročila Kuropatkinu. Nekateri kozaki so napravili to pot že okoli dvajsetkrat. Praga, 15. septembra. »Politik" piše: Glavna japonska moč sedaj čaka v Ljaojanu. Da pridejo Japonci do Harbina, bo preteklo še precej vode. Do Mukdena imajo še okolu 40 vrst. Pomisliti je treba, da so Japonci potrebovali štiri mesece, da so prešli 180 vrst od Jala do Ljaojana, od Ljaojana do Hjrbina je pa 500 vrst. Od bitke pri Ljao janu je že 11 dni, a Japonci še sedaj niso izrabili svoje »velike zmage«. Berolin. 15. septembra. »Beri. Tagj-bUtt« poroča, da je kitajski cesir izdal ed:kt, v katerem pravi, da »brezmejna kitajska država osUne nevtralna«. Cesar prepoveduje pisati o vojski. Tudi časopisi ne smejo o tem nič pisati. Ne sme se tudi razpravljati o vojski v gostilnah, čajnicah itd, niti doma, ne sme se hvaliti ne Japoncev, ne Rusov, ne veseliti se ruskih ali japonskih zmag, celo beBede »Rusija« ali »Japonska" ne sme nobeden iz-pregovoriti. Casar končno pravi, na se vsak briga za svoje lastne sadeve, ne pa za vojsko. Kdor bi se pregrešil preti temu ukazu, bo kaznovan kot hujskač. Peterburg, 15. sept. Tu pripravljajo novo brodovje obstoječe iz 200 majhnih iadij za obrambo obrežja proti Japoncem. Berolin, 15. sept. Ruski cir bo prišel na prusko Poljsko, kjer se bo sešel z nemškim cesarjem. Listi pravijo, da bo ta sestanek velike politične važnosti. Prvotno je bilo določeno, da pride tja tudi avstiijuki cesar, a radi visoke starosti ne more. Plien, 15. septem. »Plzensky Obzor« javlja iz Prage, da je pobegnil prof. češke trg, akademije Jaroslav Salabar, zapustivši 200.000 kron dolga. Ponaredil je tudi nekaj men ie. Odprto pismo dr. Janezu Tavčarju v Ljubljani. V »Slov. Narodu« neki individuum meni očita razne Btvari, katerih nišam nikoli storil. S) sicer pri nas zgage, ki so zmožne kaj takega pisati, a se varujejo izdati svoja imena, ker se boje s svojimi lažmi očitno nastopiti. Opraviti mi je torej samo z odgovornim urednikom »Slov. Naroda", za katerega brbet se skrivajo Ker je pa ta imun in mu ne morem blizu, zahtevam od dr. Tavčarja, da odloži svojo imuniteto, da mi bo mogel pred sodiščem dokazati, kar mi očitajo »Na rodovi« dopisniki. Če dr. Tavčar tega ne stori, ne vem, kaj si naj mislim o meščanstvu deželnega stolnega mosta Ljubljane, ki si jo odgovornega urednika »Narodovega" i s v o 1 i 1 o za poslanca za to, da »Narod« lahko čez*me piše. Janei Beroe, kaplan v Dobrniču. Meteorologija« poročilo. Viainm nad Morjem 306-2 arednji iratai tlak 736-0 aa« ■ Cm op»-S MYl«j» SU»J« b«o-■*tr». ▼ BH, Temp«. rtini« Oo!«!)* V.tr»Tl. Neb. m H. * ► 14 9. rvefi. | 732 2 | 16 6 | si. svzh. 1K| 7. zjutr. 1 731 1 1 15 2 1 sr. sever | 2. popol.| '31-4 | 12 8 | sr. sszah. Srednja včerajšnja terop.ratovr* 17 T dež obl, dež norm. 15'( 75 8 mmmmmmmmm Najboljše Čistilno sredstvo e svetovno znani Globus čistilni Izvleček za vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. b24 6 12—3 Zahvala. Za sožalje, izraženo nam povodom smrti ljubljene sestre, oziroma tete in svakinje, gospodične Fani Jugoviz se iskreno zahvaljujejo žalujoči ostali. Rodbina Vllar-Jeva se najsrč-neje zahvaljuje prečastiti duhovščini in vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno spreirstvo na zadnji poti predrazpga nam očeta in za vse kakorkoli nam izkazano sožalje, Dob pri Ljubljani, 14. sept. 1904. Zahvala. Podpisani se v imenu frančiškanske družine prav srčno zahvaljuje vsem. ki so se v tako obilnem Številu udeležili pogreba našega pokojnega sobrata P, Inocencija Koprivec. Posebno zalivalo smo dolžni m lost-ljivemu g. prnžtu dr. S b. Elbertu, ki so imeli p ntifik^lno mašo za pokojnika m vodili sprevod, preč. g. kanoniki m in župnikom, zasto miku zatiSkejza samostana, zastopnikom iz Ljubljane m Kam nika, čč. gg. duhovn kom in ,Usmiljenim bratom", preblugorodnim gospodom c. kr. profesorjem p ebUgorodmma gospodoma dr. Ivanu Vavpolič in dr. Iva iu Hubad, preblagororlnemu g. r, k. i kr. šol nadzornku Jos. Turk, blagorndnim gospodom uradnikom, učiteljem -n učiteljicam, si. mestnemu zas opn štvu, si. meščanski gardi iu godbi, zastopnikom požarne brambe in vsem, ki so na tako lep način pokazali svoje spoštovanje do blagega pokojnika. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Rudolfovo, 13. septembra 1904. P. Otokar Aleš, gvardijan. A. Kraczmer Ljubljana, Sv. Petra cesta 0 priporoča popolno zalogo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin najbolj renomiranih tirm po najnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in s™! stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, b Edino zastopstvo za Kranjsko tirmi: L. Bosendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod- F J* laganje z usnjem strokov- ' //' njaško in preskrbno iti zaračunavajo najcenejše 1517 JI52—1 576 d i-i Zahvala. Povodom prebridke izgube našega očeta oziroma soproga, gospoda Karelna Prijatelj nam je došlo toliko sožalij, da nam je nemogoče vsakemu se zahvaliti. Zato pa bodi tem potom izrečena iskrena zahvala. Posebej se pa moramo še zahvaliti domači častiti duhovščini, pred vsem pa pre-častitemu g. dekanu Fr. Dolinarju za njegovo plemenito skrb, ki jo je skazoval ves čas dolge bolezni in mu tudi podelil skoro neposredno pred smrtjo zadnja tolažila. Bodi izrečena nadalje naša zahvala tudi slavni požarni brambi ribniški, ki se je udeležila pogreba korporativno, nadalje se zahvaljujemo pevskemu zboru ribniškemu za krasne žalostinke pred hišo, v cerkvi in na grobu, in končno vsem, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku. Ribnica, dne 13. ssptembra 1904. Žalujoči ostali. Odprto pismo. Dotičnika, ki je minoli mesec pisal gospodu Petru Maj(liču v Celje anonimno pismo glede moje osebe in trgovine, posivljam, naj mi naznani svoje ime, ako je mož-poštenjak. Makso Japel, 1656 i-i trgovec v Gor. Logatcu Logatec, dne 14. sept. 1904. Pn^ffpl Le »Templjev"- in „Styrla-vre- I M/M! I leo" sta zakonito zavarovana kot " rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila .Templjev-vrelec" ali Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot ,RogaSka kisla voda", naj se odklanjajo. 1437 c 1—1 Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina. Dva sodarska učenca išče Jože Pire, soclarski mojster, Lesko »ec pri Krškem. 1534 5-3® fHizarski pomočniki dobijo takoj stalno delo pri Jakobu Jl0m0VC,mizarskimojster v Cerknici. 1502 3—3 I O^^do ae tri sobe s 1 * sedmimi posteljami. Pripravno za gospode in dijake. Na žel o tudi hrana in po-itrežba 1510 3—3 Več se izve na Opekami cesti, Male čolnarske ul. 14. Praktikant za modno trgovino se išče. Istot^m se kupi oprava za trgovino. Ponudbe na „Slovenca" do 19. t. m. 1508 3—3 &■ pričet lin i o f piipoiočata & 91 ui ac -CiJios-t-ifi in cciaafi, s,ac|otarl'ja j 1'idne -pojttei&e. Vedno najnovejši =— iht gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone . , , i « , 1059 100-26 Rudolfu UUeber, urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20\ nasproti kavarne „Evropa", v hiši gospoda Hribarja. u&fja-na, c^c-icMmoue. atCice. 6-oojo bogato ^aCocjo ta-irioosatniA o&-•CačiC -ra deč-Hu nv dcUCicc -r niefi t>e- oca io- Prodaja se na obrobe. Stare plošle se namenjajo. Pijaki se sprejmejo na hrano in stanovanje. 1515 3-3 Gradišče št. 10, /. nadstr. Ljubljana. Več kolarskih -.....—-—- in kovaških pomočnikov sprejme takoj 1527 3-3 :- tovarna in zaloga voz = P. KerŠSČ a v Ljubljani. Poduk v klavirju za začetnike, f-1 i nn č« so se eno le o ie učili, se sprejme po nizki ceni. Kje, pu»e upravnut o »S .vene«* 1525 6—H s kožo 1 gld . brez kože 95 kr , brez kosti s kožo 1 gld 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., Blanina 8ž kr., prešičevi jeziki 1 gld., goveii 1 gld. 20 kr., plavtna brez kosti 45 kr. Dunijske salame 80 kr., prave boljše 1 gld. iz šuake 1 gld. 20 br. Ogrske Ia. salame 1 tr!d. 70 kr„ salame a la ogrske, trde, 1 gld. 50 sr. feg. Veliko ki base po 20 kr. — Pošiljam le dobro M.g-> (d 5 kg naprej oroti povzetiu. 3)9 11—8 Janko Ev. Sire v Kranju. E = fine = oljnate barve dr. pr. Schonfeld-a & Komp za poučno in dekorativno 1409 9-7 slikarstvo v tubah po 20 vinarjev se dobivajo pri tvrdki Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, fir-neža, laka in steklarskega kleja v LJubljani, Resljeva cesta. Oskrbnik — — Za večje posestvo 35 let star, oženjen, kateri je obiskoval trgovsko šolo. slovenščine in nemščine zmožen, ki se dobro razume na živino (bodisi konje ali govedo), poljedelstvo, na lesno trgovino in gozdno gospodarstvo, želi vstopiti v pri-—— merno službo spomladi ali takoj. —— Pojasnila daje naše upravništvo. 1494 3—3 1541 3-1 Razglas Odda se zakupnim potom zalaganje kruha od 1. januarija 1905 naprej proti pogodbi in sicer: 1. za prisiljence v zavodu v Ljubljani na leto okrog 67.000 kg črnega in 4.000 kg belega kruha ali žemelj. 2. za oddelek prisiljencev na Jesenicah na leto okrog 14.500 l^j črnega in 800 kg belega kruha ali žemelj. Vrh tega odda se za leto 1905 zakupnim potom za hrano prisiljencev zalaganje potrebnega blaga in sicer: govejega mesa okrog..... telečjega mesa „ ..... moke za prežganko pšenične moke 11. vrste pšenične moke 1. vrste koruzne moke za polento krompirja soli fižola riža grisa (pšeničnega) ješprenja pristne prašičje masti suhih češpelj prosene kaše 8300 kg 250 „ 7000 „ 8400 „ 50 „ 6600 „ 20000 „ 4000 „ 9000 „ 1900 „ 700 „ 2000 „ 6800 „ 300 „ 1700 kg. 536 6-3 Novo istrsko vino belo in črno, v vsaki mnotini, kakor tudi nref\>iko". s^ do^i po zmernih c mah pri g.s'. Šime Defar, posestniku n- trgovcu v Tlnjanu (pri Pazinu) Istra. Ža'n.'.nišk» postaj*: S*. Peter v Šuni. 1554 10-1 Za pristnost se jamči v vsakem oziru. -O 3 CJ •a o. > SJ (J s a> a. ca n 900 1600 1400 1400 1000 3000 600 200 500 1200 1000 1400 s O) ra c > IV a — O) T3 TJ O ra n To blago je dostavljati v skladišče v prisilni delavnici, oziroma v ono prisiljen-čevega oddelka na Jesenicah. Ponudbeni pogoji in vzorci blaga, katero se mora zalagati, so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega vodstva, ter je ponudbam pristaviti izrečno izjavo, da se ponudnik podvrže tem pogojem. Postavno kolekovane, in v dveh zavitkih, od katerih zunanji mora imeti naslov podpisanega vodstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo ..ponudba za zalaganje jedilnega blaga", zapečatene pismene ponudbe vložiti je do /. oktobra 1904 v pisarni podpisanega vodstva. Vodstvo deželne prisilne delavnice v Ljubljani dne 10. septembra 1904. .......................................................................................... = = || Grenčica || „Florian" || U in liker j j II „Florian" || || najboljša kapljica H za želodec. 1?38 4l 11 ....................................................................mm.....mS,^ ^^^ IJntent Hatsohek Skrit j&ternit 1268 26-8 izakonito zajamčeno oznamcnilo za asbeHtni cementni ftlcr-ilj.) Eternit tovarne LUDWIG HATSCHEK Naidalekosežne'ep°roštvo- Varna pred ognjeni in viharji, klubuje »sem vremenskim vplivom, ne potrebuje llocklabrtick Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu poprav, je lallka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. IX/1, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa 2 Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte. v Ljubljani. Šolsko leto 1904/05. se prične z vpisovanjem SCCŠ* dne 15., 16. in 17. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske m koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalie v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, voditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble-vaiah katere se vrše redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uce pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodie prot. Mateja tiubada in pod administrativnim vodstvom šolskega vodje Frana Ger-bica. Šolnina znaša od 1 K na pol leta do 4 in 6 K na mesec. Natančneje se iz\e iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah štev. 5. 1537 3—2 Odbor „ Glasbene Matice". ip *m M Pariz 1900 ,Grand Prix' Najvišje odlikov. 352 20- 14 Izvirni Singerjevi šivalni stroji so v«™ v konstrukciji in iZdeiavi. Izvirni Singerjevi šivalni stroji oLl^So.potrebDi za doma<,°in Izivrni Singerjevi šivalni stroji XatTbolj ,azšir'eni v tvorDiških Izvirni Singerjevi šivalni stroji ?r%7np02osljivi v de,0zm0ŽE0iii in Izvirni Singerjevi šivalni stroji iSr0,^^!^1 pri modernem Brezplačni učni tečaji za vsa domača šivalna dela in moderno umetno vezenje Zalnga svile za veztnje v najrazličnejših barvah. Elektromotorji za posamezne stroie za domačo porabo. Singer Co. akc. družba za šivalne sfroje. __LJubljana, Sv. petra cesfa št. 4. Otvoritev^ trgovine. Dovoljujem si s tem uljudno naznanjati, da sem otvorila na Mestnem trgu štev. 7 salon za damske klobuke kjer bodem imela v zalogi tudi vse v modistovsko stroko spadajoče predmete, kakor-, naličja (Schleierj, perje vseh vrst, cvetlice, nagrobne vence in trakove v bogati izberi. Potrudila se bodem vedno, da častitim p. n. naročnikom kar najbolje postrežem, ter si njih zaupanje z nizkimi cenami, točno in solidno postrežbo tudi trajno obdržim. 1532 Prosim prijazno za mnogobrojen obisk in naročila ter beležim s najodličnejšitn spoštovanjem Antonija Mildner. 'firnpni r ■ »n ~ i Knjigarna Kleinmayr & Bambcrg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo VSCh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih so«- šolskih knjig v najnovejših izdajah, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. = Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. 1521 lo-4 JO ■Ml j^gaa&saa^^ Krojaški salon za gospode | |IVAN MAGDIČ l^Zll Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najno- M m vejših journalili iz najmodernejšega in najboljšega tu- in j|l i inozemskega hlaga. 1377 2o-4 ||| Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole". i Učne knjige za vse srednje -in ljudske šole ==— v najnovejših, odobrenih izdajah, pisalne in risalne kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah ————————— priporoča ——___ L. SCHWENTNER, knjigotržec v Ljubljani, Dvorski trg št. 3. IPa (Od 1. novembra nadalje: Prešernove ul. 3.) 00 ----n n _ 1520 6—4 Razglas. Dne 19. t. m., t. j. v ponedeljek, prodajala bosta gg. Matija Hočevar in Jos. Klun potom i i i javne dražbe v Z a gorici pri Mokronogu: 4 konje, 45 glav goveje živine, med temi 8 volov, 7 krav, 14 juncev in telic, 1 bika ter 15 juncev in telic pod dve leti starih, 25 prašičev, več vozov ter druzega kmetijskega orodja, 3000 do 4000 centov dobrega sena ter otave, oves, ječmen ter pšenico, omlačeno ter tudi v snopeh, razno hišno opravo, kakor omare, postelje, mize z vsemi pritiklinami. Dražba se prične ob 9. uri zjutraj ter se bo nadaljevala prihodnje dni. 1524 4-3 S5Qj-—