: a.i A>.
TRST, nedelja 25. decembra 1955
Leto XI. - Št. 305 13234)
PRIMORSKI DHEVKIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana r gotovini
Tri. 94 638. 93*808, 37-338
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI It. 6, II. nad. — TELEFON JJ-IOI IN »4-631 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It.	2( —	Tel.	MALI OGLASI po 20 Ur beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna MO, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. — FLRJ: Uvod 10, .meseCno 210 din
St. 37-338 - P odru t. GORICA: Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	mm	Polt m tekoči račun Založništvo tržaikega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna
villne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm llrlne l stolpca za vse vrste oglasov	po 60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - Z - 375 - Izdata Založništvo tržaškega tiska u. zoz- T«
ABSBSBasBBaaaaBBaBBfiaaiBfiBafifiBKBBi
V v
BOŽIČNO PARILO RIMSKE KASACI)E:
Proces proti beneškim partizanom
ho pred porotnim sodiščem v Florenci
Namesto da 1>1 kasaclja Izdala nalog za arhiviranje protlpostavnega sojenja partizanov In antlffaSlstov Iz NadlSke doline. Je 19. t. m. določila, da Jih ho sodila florentinska porota namesto videmske »zaradi upravičenega suma"
Včerajšnji beneški «11 Gazzettinoj, poroča med Videmsko kroniko, da je kasacijsko sodišče, ki je najvišje civilno sodišče v državi, dne 19. t. m. sklenilo, da bo sodna razprava proti antifašistom in bivšim partizanom Briško-beneškega odreda pred porotnim sodiščem v Florenci. v odloku kasacijskega Sodišča datum procesa ni naveden, ampak se kot razlog prenosa sodne razprave iz Vidma v Florenco navaja tako imenovani «upravičeni sum» («legit-tima suspicione*).
Vest, da se bo nezaslišani proces proti antifašistom in bivšim partizanom U Nadiške doline kljub vsemu, kljub nenehnim Protestom, kljub ogromnemu ogorčenju, ki ga je vzbudilo sojenje in krivična sodba proti furlanskim Partizanskim poveljnikom v Vidmu, se je v vseh obmejnih krajih takoj razširila in naletela na najbolj Ogorčen odpor. Ta odpor je toliko bolj upravičen, ker si deset let po zmagi nad fašisti, in nacisti nihče ne more predstavljati, da se v demokratični državi, kakršna bi morala biti Italija, s takšno trmoglavostjo sodno preganjajo prav tisti ljudje, ki so doprinesli največ žrtev in imajo zato največje zasluge, da ima danes država demokratično ustavo, na kateri bi morala sloneti tudi tčsmcno demokratična u-reditev, ki ne bi smela dovoliti preganjanja onih, tl so ji zgradili temelje in zbrisali iz njenega političnega življenja tisto, kar je Predstavljalo za italijanski harod največjo sramoto. Mnenja smo bili, da oo vsaj kasacijsko sodišče spoznalo in ugotovilo' nezakonitost kakršnega koli Preganjanja partizanov in antifašistov sploh za dejanja, ki so jih izvršili v času najbolj ogorčene borbe proti nacifašizmu in ki Jih še tako zagrizen nasprotnik odporniškega gl-i banja ne more drugače spoznati kot za vojna de-; Janja, zaradi katerih ne dopuščajo niti italijanski Zakoni niti mirovna pogodba kazenskega pregona.
Toda, namesto da bi vsaj rimsko kasacijsko so-) dišče sodne spise enkrat ta vselej spravilo v arhiv, Je podleglo vplivu najbolj reakcionarnih sil, ki so bile že pred devetimi leti Sprožile protizakonito poli-i cijsko ter nato sodno pre-j Iskavo, a med pobudniki ! te preiskave so nadvse j Važno vlogo igrali predvsem nagibi maščevanja. ! V našem dnevniku smo že
med preiskavo navedli vrsto dokazov o tem. Najprepričljivejši med njimi pa so strupeni članki fašističnega tiska, v katerem se je rodil tudi predlog za prenos procesa iz Vidma v daljno Florenco. Takoj ko je videmsko državno pravdništvo poslalo zadevni predlog za prenos v Benetke in nato državno pravdništvo beneškega prizivnega porotnega sodisča poslalo svoj predlog kasa-ciji v Rim, je na primer videmski «Messaggero Ve-neto» pisal: «Znani so tudi razlogi javnega reda, pa tudi politični, zaradi katerih bodo morali *il processone» odvzeti videmskemu porotnemu sodišču.»
Prav spričo takšnega načina razmišljanja in ocenjevanja političnega položaja v Vidmu, je nadvse zanimivo ugotoviti, da je
Gladovne stavke na Cipru
NIKOZIJA, 24. — Skupina 135 zapornikov, pripadnikov nedavno zapuščene komunistične partije, je iz zaporov v Dhekeliji na južnem delu Cipra poslala glavnemu guvernerju siru Johnu Hardin-gu pismo, v katerem ga obvešča, da se bo z božičnim dnem začela gladovna stavka. Stavka bo protest proti njihovi aretaciji, ki je bila izvršena med »čistkami* v zadnjih tednih.
PRIHODNJA SlEViLKA
Prihodnja številka »Primorskega dnevnika« izide zaradi božičnih praznikov v sredo, 2B. decembra.
kasacija sklenila prenesti sodno razpravo lz Vidma v Florenco takoj po obsodbi partizanskih poveljni-
dnevnika «Le Monde*. Ta list je objavil o procesu obširen dopis svojega rimskega dopisnika Jeana
kov v Vidmu, kar se Je I DHospitala, v katerem po-
zgodilo s sodbo, ki je bila izrečena 15. t. m. Kot smo poročali, je demokratično prebivalstvo, ki je procesu sledilo, z največjim ogorčenjem sprejelo obsodbo partizanskih poveljnikov, v nadaljnjih dneh pa priredilo tudi protestno zborovanje.
Zakaj beži vrhovna sodna oblast z onega terena, na katerem so bila dejanja izvršena in kjer so Imela tudi svoj socialni in narodnoosvobodilni odmev? Saj je vendar prav furlanska javnost, furlansko ljudstvo iz Vidma in okolice tisto, ki je trpelo fašistična in nacistična nasilja in grozodejstva, saj je prav to ljudstvo ono, ti ve, da se mora za uničenje fašističnih in nacističnih zločincev in okupatorjev zahvaliti ravno onim antifašistom in partizanskim borcem, ki jih sedaj postavljajo pred sodišče kot zločince in kot izdajalce države.
Ce torej danes vdhov-na sodna oblast po nasvetu reakcionarnih sil skriva sojenje hrabrih	borcev
pred tistim ljudstvom, ki so ga ti borci branili, tistim ljudstvom, ki bi svojim braniteljem edino moglo izreči pravilno sodbo, to potemtakem pomeni, da oblast nima. čiste vesti, da ni prepričana v pravilnost svojega ravnanja.
Končno naj omenimo Se odmev, ki ga je dobil sodni pregon borcev za svobodo tudi v mednarodni javnosti. V našem dnevnika smo že omenili pisa-
udarja, da «grozi videmski proces proti antifašistom poslabšati odnose med Italijo in Jugoslavijo*. List je obširno navedel znane izjave podpredsednika jugoslovanske vlade Aleksandra Rankoviča, ki je hkrati predsednik Zveze borcev FLRJ, in poudaril, da italijanska vlada še ni reagirala na te izjave, kakor da se sploh ne čuti prizadeta. Jugoslovanski tisk pa Je že neštetokrat protestiral proti
sojenju partizanov	in se
upravičeno skliceval na člen 16 mirovne pogodbe, ki jo je podpis/lo	21 dr-
žav.
Toda italijanske	demokratične množice	bodo
kljub bežanju oblasti pred obmejnim prebivalstvom, pred prebivalstvom, ki je najbolj prizadeto,	znale
uveljaviti svojo voljo. Zato smo prepričani, da bodo storile vse, kar Jim nalaga dolžnost, da se prepreči, da bodo fašistične sile še nadalje pod plaščem sodnih oblasti preganjale antifašiste in partizane, ki so novi Italiji zgradili temelje.
&0JUČH&
M4či Metu duajim datiudtrikotn, tta-iačnikotn in čitate^em.
PRIMORSKI DNEVNIK
ZAKLJUČEN JE TITOV OBISK V ETIOP
POTRJENO JE MEDSEBOJNO ZAOPANJE IN PRIJATELJSTVO
V včerajšnjem skupnem poročlu se poudarja tudi dosledna privrženost načelom OZN, zlasti pa politiki utrditve splošnega miru
V
«
Neznanke političnega razvoja po povratku s kratkih počitnic
Boiičn/ politični zastoj bo lotos v Rimu zelo kratek: rok 10. januarja, ko potečo pooblastilo vladi za državno nameščenca, priganja k delu, kI ga pa verjetno ne bo mogočo pravočasno opraviti
MASAUA, 24. — V skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno danes ob koncu obiska predsednika republike maršala Tita v Etiopiji, po-' udarjajo, da so med obiskom predsednika FLRJ v Etiopiji,
1 podobno kot med obiskom cesarja Haile Selasija v Jugoslaviji prišli do polnega izraza prijateljski odnosi, ki obstajajo med obema državama iz dobe skupne borbe za ohranitev neodvisnosti. V razgovorih med predsednikom republike maršalom Titom, cesarjem Haile Selasijem in njunimi sodelavci, ki so potekali v ozračju prisrčnosti in popolnega medsebojnega zaupanja, je bila izvršena obširna izmenjava pogledov na mednarodni položaj, vštevši položaj na Srednjem vzhodu, in o vprašanjih, ki neposredno zadevajo medsebojne odnbse.
V proučevanju mednarodnega položaja je prišla do izraza enakost gledanja v ocenjevanju glavnih mednarodnih vprašanj in o najučinkovitejši poti za utrditev splošnega miru in uresničenje splošne blaginje. Ugotovili so, da je ta cilj mogoče doseči edino na osnovi spoštovanja načela neodvisnosti, suverenosti in integritete, enakopravnosti vseh držav in narodov. Izhajajoč iz teh ugotovitev so skupno poudarili pomen čim ^svobodnejše mednarodne trgovine, čim širšega mednarodnega sodelovanja na go-
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — Položaj je tak, da bodo politične božične počitnice letos precej kratke. Ministrski predsednik Segni je odpotoval, kot običajno ob takih priložnostih, na Sardinijo, kjer si bo privoščil nekaj dni počitka. Posnemali so ga tudi mnogi drugi predstavniki političnega življenja.
Vlada se bo spet sestala 29. decemhra, toda ministri bodo.. že jiekai dni prej v Rimu, da se pripravijo za sejo. Ze v torek pa se bo spet sestala medparlamentarna komisija za zakon o pooblastilu. pred komisijo je dejansko hudo delo; vladni ukrepi za izvršitev zakona o pooblastilu štejejo 2350 zakonskih členov, ki jim je priloženih
,več sto prospektov in lestvic nje uglednega francoskega ’ vse to bi komisija morala
Borba alžirskega ljudstva
se v Franciji izkorišča za volilne manevre
Ostra polemika v tisku zaradi nejasnosti vladnih pojasnil o pošiljanju ojačenj v Alžir
PARIZ, 24. — Zaostritev vojaškega položaja v Alžiru je še vedno v središču pozornosti francoskih političnih krogov in francoskega tiska Men-nes-France piše danes v svo-pem glasilu «Express», da le generalni guverner Soustelle, Ki ga je on imenoval, I*) je bil na vladi, zašel v protislovja z izjavami vlade glede pošiljanja ojačenj v Alžir. Kakor je znano, je tisk poročal, da je Soustelle zahteval drugih 60.000 mož in da je bila njegova zahteva sprejeta. V zadnjih 36 urah so se drugo za drugim vrstila zam
nji volilni kampanji. Članek Mendes-Francea poudarja, da jc Sousteile z ene strani izjavil, da že več mesecev za hteva ta ojačenja, obrambni minister pa je v svojem po-jočilu dejal, da čete, ki jih pošiljajo v Alžir, samo zamenjujejo tiste, ki se vračajo v Francijo. Faure je dejal, da bodo vpoklicane vojake, ki se bodo vrnili v domovino, nadomestili predvsem z oddelki, ki jih bodo pripeljali iz Indo-kine v Alžir. «Express» prihaja do zaključka, da »so vlada in njeni predstavniki lagali*, in poudarja, da »na neki
kanja in obrazložitve na na-1 točki meji makjavelizem z večin ki najbolje prija v seua | leizdajo*.
NEKDAJ IN SEDAJ
k
1?W
V Parizu: «La resistenza«, ponos Italija
1<J5T
V Vidmu: »Zločinci!«
Konservativni »Figaro* pra. vi da se je Soustelle izrazil zelo jasno proti «volilni dema. gogiji*. s katero so prevzete vse diskusije o položaju v Alžiru, ter kritizira prikazovanje sedanje vojne kot vojne določene vlade ali določene večine.
«France TIreur* Je mnenja, da, «če v Franciji, ki je tradicionalno levičarska, toliko čusa vladajo desničarske vlade, je treba to pripisati dejstvu, da je komunizem potvo. ril politični položaj*.
»Combat* pravi, da »dvoumnost programov osuplja volivce, ki si ne morejo pred-itavljati, da republikanska fionta ni združitev vse levice*,	........
»Nevarnost je v tem, nadaljuje list, da stare navade in stare etikete lahko prevladajo, ali pa da velik odstotek državljanov lahko zavzame bolj lagodno stališče: vzdrianje. Vedno manj gotova so predvidevanja o zmanjšanju števila vzdržanih*.
Na splošno prevladuje vtis, da bo razcepljenost v parlamentu, ki je bila značilna za dosedanjo skupščino, obveljala tudi v prihodnji skupščini.
Medtem so vojaške sile v Alžiru v stalni pripravljenosti, ker se vztrajno širijo govorice, da bodo nacionalisti danes začeli splošen upor. V zadnjih 24 urah je bilo v Alžiru 40 mrtvih. Za jutri pričakujejo prihod članov komisije, ki jo je imenovala vlada, da bi se pred volitvami izognila debati o alžirskem vprašanju. O tej komisiji pa pravijo opozicijske stranke, da je to «predvoiilni manever* vladne koalicije in da rešitve alžirskega vprašanja ne bi smeli več odlagati
V sedanji ostri volilni kampanji skušajo posamezne politične skupine in stranke izkoristiti borbo alžirskega ljudstva za svobodo in neodvisnost predvsem za svoje vo. lilne manevre in se razen redkih izjem nočejo odločno pcstaviti na stran pravice, to je na stran zatiranega afriškega prebivalstva.
pregledati do 10. januarja, ko poteče rok, ki ga je vlada dobila v parlamentu za izvedbo birokratske reforme s pooblastilom, Dejansko pa je težko_ verjeti, da bi bilo v tem času mogoče resno proučevanje vladnih načrtov, še manj pa potrebna diskusija, ne le v parlamentarni komisiji, temveč tudi in predvsem s prizadetimi sindikalnimi organizacijami.
Kaj torej s V/"'4*? Mnenja so deljena. Vlada zatrjuje, da lahko komisija z dobro voljo in s prizadevnostjo o prayem času pregleda vso kopico u-krepov. Levica — KPI, ki se ji nekoliko bolj oklevajoče pridružuje PSI — zagovarja stališče, da je to nemogoče, zaradi česar bo rok parlamentarnega pooblastila vladi potekel, preden bi bili vladni ukrepi pod streho, kar pomeni, da bi se vse moralo še enkrat vrniti pred parlament. Tretji so demokristjan-ski sindikalisti, ki prav tako sodijo, da do 1Q. januarja ni mogoče resno proučevanje vladnih načrtov, ki pa predlagajo srednjo rešitev; vladi naj se podaljša rok za primeren čas. S tem bi se izognili zamudam s ponovno parlamentarno proceduro, obenem pa bi bila mogoča temeljitejša diskusija o vladnih načrtih, ki, kot znano, niso nikogar zadovoljili.
Prav tako so mnenja deljena glede usode vladnih na, Črtov. Zdi se, da se levica zavzema za njihovo zavrnitev — kar pa bi utegnilo pomeniti tudi nezaupnico vladi, če bi se to zgodilo v parlamentu. Demckristjanski sindikalist Pastore pa se je zavzel za popravke, ki naj bi vladne načrte približali zahtevam sindikatov; to delo bi lahko o-pravila medparlamentarna komisija, s posvetovalnim glasom. vlada pa bi morala nje, ne predloge sprejeti.
Skratka, po kratkih božičnih počitnicah je pričakovati še zanimiv razplet, zlasti ker se pojavljajo znaki, da tudi v viadni koaliciji spet nekaj vre.
A. P.
s Turčijo v okviru balkanske zveze, odškodnina žrtvam neredov, ki so bili septembra v Carigradu in Smirni.
«Grška vlada — dodaja izjava grške vlade — ne dvomi o dobri volji turške vlade, vendar sodi, da je treba ureditev odškodnine opraviti v primernem času*. Končno o-pozarja izjava, da je normalizacija odnosov med Grčijo in Turčijo nujnost, ki jo zahtevajo tako splošni interesi kot tudi posebni interesi obeh držav.
SZ predlaga Jordanu diplomaisie odnose
JERUZALEM, 24. — V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je Sovjetska zveza, ki do sedal ni imela diplomatskih odnosov ž Jordanom, predlagala »normalizacijo diplomatskih odnosov z Jordanom*.
V Ankari je neki poslanec vprašal vlado, kakšen pomen naj se da izjavi, ki jo je dal pretekli mesec predsednik republike Bajar mej svojim bivanjem v Jordanu. Bajar je namreč izjavil: »Ce bi bila jordanska vojska nekega dne neizzvano napadena
ne bi se smeli čuditi, če hi se turška vojska postavila na njeno stran*.
Na vprašanje je zunanji minister Keprulu odgovoril, da so te besede izražale možnosti, ki izhajajo iz obveznosti, ki jih je prevzela Turčija, ki se je s svojim priznanjem listine OZN obvezala okrepiti svetovni mir, na podlagi določb nekaterih pogodb o vzajemni obrambi pa je prevzela obveznosti do področij, ki jim pripisuje posebno važnost. Kar se tiče umestnosti omenjene izjave, je Keprulu dejal, da so okoliščine to izjavo terjale.
TOKIO, 24. — Pekinški radio javlja, da so v tem tednu formoške vojaške sile večkrat napadle z letali in s topovi obalno področje kitajske celine ter ubile in ranile 33 ljudi.
e...
WASHINGTON, 24. — Statistični urad javlja, da so bili povprečni letni dohodki ameriških družin približno 4.173 dolarjev v letu 1954 in so se povišali za približno 300 dolarjev v primerjavi z letom 1952. Približno 16 milijonov družin je leta 1954 imelo 6000 dolarjev in tudi več dohodkov.
spodarskem področju, zlasti narodov.
gospodarske in tehnične pm moči za razvoj nezadostno razvitih držav brez diskriminacije. v prvi vrsti po organih Združenih narodov, o popolnem spoštovanju pravice teh držav, da same razpolagajo s svojimi naravnimi bogastvi. V razgovorih so nadalje z zadovoljstvom ugotovili dosledno privrženost obeh držav načelom OZN. Politika konstruktivnega sodelovanja s čim večjim številom držav ne glede na ideološke in druge razlike je bila pomemben prispevek k utrditvi miru. Izrazili so odločnost, da se taka politika nadaljuje.
Med razgovori so posvetili polno pozornost proučevanju sedanjih medsebojnih odnosov in z zadovoljstvom ugotovili, da ti odnosi postajajo še tesnejši in da se razvijajo v smeri nadaljnje utrditva trajnega in isKrenega prijateljstva.
Dosegli so polno soglasje in se dogovorili, da se z obstoječimi novimi konkretnimi oblikami sodelovanja posebno na gospodarskem in tehničnem področju doseže š« večja medsebojna pomoč in zbližanje. Prav tako so posebej poudarili potrebo krepitve stikov na znanstvenem in kulturnem področju in korist izmenjave misli o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi, tako z neposrednimi stiki kot- v okviru Združenih
Maršal Tito polaga venec na spomenik Svobode v Adi* Abelu
Kašmir spet na dnevnem redu
Pakistana glede na reševanje zapletenega kašmirskega vprašanja ni težko opaziti. Ne glede na to, katera od obeh prizadetih strank ima. prav y
togrevanje kašmirskega vprašanja sluii pakistanski vladi v razne vsaki podrobnosti tega zapie-.. ._	..	.	...	tenega	vprašanja, je mogoče
zunanjepolitične in notranjepolitične namene • strpno stališče Indije reči, da je stališče Indije vedno označevala strpnost, želja.
Preiskala o nesrečah
na britanskih železnicah 'kar so v Indiji razumeli kot
V prejšnjih dneh se je spet precej govorilo o spornem problemu Kašmira, ki negativno vpliva na odnose med Indijo in Pakistanom še od časa proglasitve neodvisnosti obeh držav. Povod za novo vznemirjenje je dai pakistan, kot že večkrat poprej. Indijski tisk je zelo ostro in sko-
LONDON, 24. — Vrsta železniških nesreč, do katerih je prišlo v zanjih 48 urah v Angliji, povzroča resne skrbi vladnim krogom. Po trčenju dveh vlakov v petek zvečer v Wingu pri Londonu, pri katerem je bilo ranjenih 10 potnikov, je prosvetni minister Harold Watkinson sklical za danes sestanek izvedencev in funkcionarjev britanskih železnic.
Po zaključku konference je prometno ministrstvo sporočilo, da bodo proučeni vsi vzroki nesreč, predvsem morebitni skupni vzroki, kakor hitro bodo prišla vsa poročila o zadnjih nesrečah.
Izjava etike vlade o odnosih s Turčijo
ATENE, 24.	— Angleška
Vlada je pojasnila sinoči svoje stališče do letnega zasedanja zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije, ki ga predvideva blejska pogodba. Grški zunanji minister Teotokis je zavračal turško razlago grškega stališča m dejal, da je edini pogoj, ki ga postavlja atenska vlada za obnovitev normalnih odnosov
najnovejšo provokacijo Pakistana glede Kašmira. Zdi se da po sporazumu o ameriški vojaški pomoči Pakistanu indijska reakcijk še ni bila tako ostra kot zdaj. Za kaj pravzaprav gre?
V Karačiju, glavnemu mestu Pakistana, je bila nedavno tako imenovana vsestran-karska konferenca, ki ji je predsedoval ministrski predsednik Caudri Mohamed Ali in ki je imela na dnevnem redu prav vprašanje Kašmi-ra. Večina delegatov je ponovno zahtevala izvedbo plebiscita v tistem delu Kašmira, ki je zdaj vključen v Indijo. Delegati so tudi napadali zahodne velesile, ker v sporu zaradi Kašmira niso dajale dovolj odločne podpore Pakistanu.
Sam premier je prevzel na konferenci nalogo pomirjeva-nja pakistanskih ekstremistov, ki so, kot zatrjujejo, zahtevali vojno proti Indiji zaradi Kašmira. Bilo je pa slišati tudi osamljen glas, ki je zahteval popolno svobodo za oni del Kašmira, ki je pod pakistansko upravo. Toda takoj so iz Karačija javili, da je razlog za to zahtevo »popolna svoboda akcije za osvo-
boditev bratov, ki žive v drugem delu Kašmira*. Indija odločno odklanja izvedbo plebiscita, ker po uradnem indijskem mišljenju za to sploh ni pogojev, prav tako je Indija na stališču, da je do časa, dokler ti pogoji ne bodo ustvarjeni, treba spoštovati sklep kašmirske ustavodajne skupščine o prostovoljni priključitvi onega dela Kašmira, za katerega se zahteva plebiscit, k Indiji.
Po indijskem mnenju je imela vsestrankarska konferenca v Karačiju dva glavna cilja; prvič, da izvede nov pritisk na Indijo in da pri tem pridobi več zanimanja zahodnih velesil za pakistanske zahteve do Kašmira, drugič pa, da se ponovno odvrne pozornost pakistanskega prebivalstva od težkega notranjega položaja, zlasti onega, ki vlada v tako imenovanem pakistanskem delu Kašmira — Azab Kašmiru,
To, česar v zvezi s konferenco v Karačiju ni bilo mogoče čitati v pakistanskem časopisju, je posebno poudaril indijski tisk. Obenem z vse-strankarsko konferenco je bil v Karačiju sestanek delovnega odbora vplivne politične stranke, lige Avami. Na tem sestanku, ki mu je predsedoval ugledni opozicijski voditelj Suhravardi, je bila poudarjena zahteva, naj da pakistanska vlada prebivalstvu Azab Kašmira one notranje svoboščine, ki jih uživa prebivalstvo drugega (indijskega) dela Kašmira. Indijski tisk je poleg tega zabeležil, da je pet udeležencev vsestrankar-
ske konference zapustilo zasedanje, ker je ministrski predsednik Caudri Mohamed Ali odklonil njihovo zahtevo, naj se ukine pakistansko ministrstvo za Kašmir. Ukinitev tega ministrstva bi po mnenju onih, ki so to zahtevali, ustvarilo osnovo za določeno večjo svobodo odločanja prebivalstva Azab Kašmira.
Pakistansko oživljanje spora zaradi Kašmira je na ta način dalo priložnost indijskemu tisku za nekaj primerjav med obema deloma Kašmira. »Povsem naravno je, — pravi neki indijski list — da ljudstvo Azab Kašmira stalno primerja svojo usodo z usodo svojih bratov, ki žive pod indijsko oblastjo. Demokratične svoboščine v indijskem delu Kašmira, javna dela in agrarna reforma — vse to očitno vpliva na duhove v Azab Kašmiru, s čimer pa m zadovoljna pakistanska vlada*.
Indijski ti;k pa je poleg svojega zelo ostrega reagira, nja na vsestrankarsko konferenco vendarle pozdravil stališče ministrskega predsednika Caudri Mohamed Alija, ki j*. kot trdijo, miril pakistanske ekstremiste v njihovih zahtevah, naj se pakistansko vprašanje reši s silo. Tako stališče pakistanskega premiera imenujejo realno preudarnost, »na katero bo Indija odgovorila na isti način*. Vendar sodijo v Indiji da se. vsaj kar se tiče Kašmira, politika novega pakistanskega ministrskega predsednika v bistvu ne razlikuje mnogo od politike - njegovih prednikov.
Razliko v stališčih Indije in
da bi se stvari razčistile » razgovori in brez strasti, političnih, verskih ali nacionalnih. Pakistan pa je bil vedno nestrpen. Njegove vlade, ki se sicer pogosto menjar vajo. so izkoriščale vprašanje Kašmira v razne namene, zdaj v zunanjepolitične, zdaj v notranjepolitične. Ne bi sš moglo reči, da je bilo v taki metodi dovolj iskrenosti in dobre volje za stvarno reševanje kašmirskega vprašanja. V tem je sicer tudi razlpg, da se kašmirsko vprašanje od časa do časa pojavlja v Pakistanu in to vedno v obliki manjših ali večjih eksplozij, kar seveda škodljivo vpliva na indijsko-pakistanske odnose, pa tudi na ona pozitivna stremljenja, ki so danes značilna za večino azijskih držav in njihovo miroljubno sodelovanje. Zaradi tega je treba obžalovati tudi zadnji — kot vse prejšnje — korak Pakistana glede Kašmira.
KOSTA JOVANOVIČ
(Jugoprest)
Nehru zanikuje
NOVI DELHI, 24. — Indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil, da so »brei vsake podlage* vesti, da je on na seji kongresne stranke obtožil Bulganina in Hrušče-va, da »sta potvorila zgodovino* v svojih govorih, ki sta jih imela med potovanjem po Indiji. Kakor je znano, »a te vesti objavile tuje agencije in tudi »Times of India*.
PRIMORSKI DNEVNIK
T-------------------
f-y" ,	111	"■	Y	■■
'arbMisniHi Ankvž ''
, . -------------------
Na 'današnji, dan Fe leta 1924. umrl znani skladatelj, slovenski rojak. Viktor Parma.
Danes, NEDELJA 25. decembra
Božič, Zitigoj Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.41. Luna vžide ob 13.08 In zatone ob 3.16. Jutri, PONEDELJEK 26. dec. Stefan,' Zlatka
ŽUPANI JADRANSKIH PRISTANIŠČ V RIMU
Predsedniku vlade izročena
resolucija o pomorskih vprašanjih
Tržaški župan dobil zagotovilo, fia bodo začeli v Trstu čim« prej graditi novo tobačno tovarno • Zakaj ni bil še ustanov« ljen rOdbor za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva) ?
V petelc »ta predsednik republike Gronchi in predsednik vlade Segni sprejela župane jadranskih pristanišč in &e z njimi razgovarjala o vprašanju pomorskega prometa, prog in ladij. Zupani jadranskih pristanišč, med katerimi je bil tudi Bartoli, so predložili' predsedniku vlade Segniju spomenico, ki so jo sprejeli na zborovanju jadranskih mest v Bariju. Spomenica je bila dopolnjena še z drugimi podatki in listinami, ki so jih jadranski1 župani podrobno obrazložili predsedniku vlade. Glavni predmet rezgovorov so bile pomorske proge z Daljnim vzhodom, ki jih Je Trst imel pred vojno
tržaškega pomorstva. Resolucijo je nesel osebno v Rim podžupan Visintin (Bartoli je bil tedaj na izletu • v ZDA) ki je sodeloval tudi na sestanku . jadranskih pristanišč v Bariju. Tedaj, je bila tudi sklenjena ustanovitev »Odbora za razvoj in obrambo tržaškega gospodarstva«, ki bi moral zastopati civilno upravo' ih vse zainteresirane gospodarske, socialne in sindikalne organizacije. Do sedaj pa je prišlo le do ustanovitve občinske komisije za proučevanje gospodarskih vprašanj. Toda tudi ta omejena komisija ne deluje in niso bile niti ustanovljene posamezne podkorpislje, ki bi se morale
ih do sedaj niso bile še ob- ukvarjati s prosto cono, po-
J :____^nnllrantl	HA'
novljene zaradi pomanjkanja ladij. Kot je znano, so ze pred meseci obljubili, da bodo vrnili tržaškemu pristanišču fnotorni ladji »Victorio* in «Aslo». Zdi' se, da so šle vse te obljube po vodi, ker so genovski pomorski krogi, ki' so svoj čas dobili ti dve ladji iz Trsta, proti njuni vrnitvi. Ker pa je znano, da ima Genova v vladnih krogih. ki »e ukvarjajo s pomorstvom glavno besedo, Trstu in drugim jadranskim pristaniščem 1 ne ostane drugega, kot da »protestirajo*. Hkrati pa so- na sestanku s predsednikom vlade govorili tudi o okrepitvi obstoječih pomorskih prog na Jadranu. Kot poročajo iz Rima, je Bartoli še posebno poudaril potrebe tržaškega pristanišča in se hkrati pohvalno izrazil o železniškem sporazumu z Avstrijo.
Ista vprašanja so župani jadranskih mest predložili tudi predsedniku republike Gronchiju, ki je obljubil svoje posredovanje in zanimanje za njihovo 'rešitev. Nato se je tržaški župan sestal z ministri za pomorstvo, finance in' zaklad. Glede zahtev za okrepitev tržaškega pomorstva s« ve samo, da so mu obljubili, da se bo prihodnji mesec' sestal piedmlpistrski odbor za obnovo in bo razpravljal o pomorskih vprašanjih- Na tem šestahku *he bode razpravljali "O' novih'po-1 ntorfkih konvencijah družb Finmare. temveč o drugih vprašanjih, ki zanimajo trgovinsko, mornarico. Medministrski odbor za obnovo naj bi na it] seji proiičil nekatera nujna vprašanja, ki jih morajo čimprej rešiti in ki naj bi vplivala na proračun polnih pomorskih družb.
ga pa se ne ve, ka-_^ti bo imel Trst od Stanka, razen tega, da _1 na dobro in da to tudi zagotovili*, poročajo, da še ved-pripravljajo načrte za njo tobačne tovarne v  tu. Glede zidanja stanovanj po načrtu «INA-Casa» pa jd gotovo, da so že določili zemljišča, na katerih naj bi zijlali ta stanovanja ta skupno vrednost 1 milijarde lir. Kjer pa so zemljišča zasebna (Idi se, da gre za zsrsebna zemljišča v Rocolu), se mo-rgjo prej sporazumeti za ceno, ki ne sme presegati do-lbčenega odstotka -vrednosti stanovanja.
“preteklega septembra je občinski svet na izrednji- seji »prejel, » resolucijo z zahtevo čimprejšnje rešitve vprašanja
morstvom, itd'
Tej "' neaktivnosti 'organov, ki bi morali zastopati celotno mesto, se od časa do časa pojavlja dejavnost Barto-
lija in raznih organov, ki so izključno v demokristjanskih rogah. Namesto da bi skrbeli za ustanovitev reprezentativnih ustanov ki bi v i(nenu celbtnega mesta zghtevale spoštovanje' danih obljub in izvajanje ukrepov v korist ^tržaškega gospodarstva in v tem primeru v korist pomorstva irj pristanišča, gredo demokristjani posamezno ali pa v skupinah v Rim, kjer se zadovoljujejo z obljubami, ki jih v svojih časnikih prikažejo kot dšpehe svojega posredovanja. Ko pa mesto zaradi neizpolnjevanja teh obljub začne protestirati in zahtevati konkretne ukrepe, ti ljudje ponovno tečejo v Rim in se vračajo z novimi obljubami. Tako minevajo leta in leta in tržaško gospodarstvo gre rakovo pot ter se poglablja v vedno bolj kronično krizoi
PROMET. SKOZI TRŽAŠKO PRISTANIŠČE
Občutno povečanje prometa v primerjavi z lanskim letom
Skupni promet bo letos dosegel okrog 2.788.341 ton medtem ko je looi znašal le 1.996 897 ton
Kljub temu, da manjka do konca leta še teden dni, je na osnovi prijavljenih prihodov in odhodov ladij ter predvidenega tovora, katerega bodo te ladje pripeljale, približno izračunati promet Javnih skladišč >a mesec december In seveda tudi za celotno leto 1905.
Na osnovi tega računa bodo v letošnjem decembru izkrcali okrog 150.000 ton blaga, kar je nekaj manj kot lani, ko so izkrcali 194.457 ton. Znižanje prometa gre v tem mesecu izključno na račun premoga, železne rude lp žitaric, kar predstavlja letos izjemo, saj so v vseh ostalih mesecih prav premog železna ruda in žitarice dosegli rekorden promet. V decembru se je znižal tudi obseg vkrcanega blaga, saj bodo letos vkrcali okrog 40.000 ton blaga, medtem ko so lani 43.252 ton. Med vkrcanim blagom so letos v decembru zabeležili izredno visoko (okrog
0 SKLICANJU USTANOVNE SINDIKALNE SKUPŠČINE V TRSTU'
Nekaj pripomb k izjavi
pripravljalnega odbora
ljalni odbor za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine izdal poročilo, v katerem za vzema stališče do nekaterih člankov, .objavljenih v krajevnem časopisju. Poročilo sicer ne navaja imena listov, toda iz njega se lahko sklepa, da gre za članke «Messaggera Veneta«, zlasti pa za članek, ki ga je predvčerajšnjim objavil list «11 Piccolo* pod naslovom «Komunistom se splača zopet menjati etiketo*. Aj Ni naš namen, da bi polemizirali s ««Piccolovim» člankom; mimogrede naj le omenimo, da je v njem precej netočnosti. Članek govoti na primer o razrednih sindikatih, ki jih seveda imenujejo «ti-tinski*. kakor da bi še obstajali,, medtem ko so bili- že poleti razpuščeni. Ko govofi o vodstyp «Enptnih sindikatov* pred letom 1948, pa po-zkbi poveddfirtdatJtffTffl Tothov vodilni ' funkcionrij tudi Destradi; razen ,tega, SOv'„f članku še drug« -cvetke. • — t ■Forožilo )pripravljalnega odbora torej', polemizira z omenjenimi Članki in pravi med drugim, da ti članki izražajo .	zaskrbljenost delodajalskih in
Uvala »■ „Prfflrul?.JS£j razkolniških organizacij spH-
novne sindi-Razut kiogi se namreč boje ustanovitve močne enotne sindikalne organizacije- Nato omenja poročilo hudo gospodarsko m socialno krizo, ki vpliva na razvoj političnega in sindikalnega gibanja, nizko življenjsko raven delavcev, brezposelnost itd. V tem položaju u-streza sklicanje ustanovne sindikalne' skupščine nujnosti o-krepitve ' sindikalnega gibanja tržaških delavcev, ki bo lahko edino .rešilo številna resna vpraŠknjk tržaškega delav stva.	I
Končno pripravljalni odbor poziva vse delavce, da se ne glede na politično usmerjenost, narodnost ali verskt nazor pridružijo CGIL.
Glede ustanovne sindikalne skupščine smp že večkrat po; udarili svoje stališče. Rekli
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Uspešen priziv
Sredi avgusta 1953. leta je I šli na zatožni klopi in 1. prišlo na Trgu Venezia do ta- oktobra letos je bila izreče-
... se mora pri vsaki i tura Canellotta brez stalnega žb v začetku videli, |bivališča, katerega so našli o-iuTc
Predvčerajšnjim je priprav. smdi da
Stavbi
kako bol 'Vgrajena ter da b. koli 23. ure pijanega na tleh.
kčga pretepa, da so se ljudje previdnČ Izognili središču in 0« daleč opazovati boksarski ntatch med štirimi osebami, od katerih pa je bilo ^ težko razločiti, kdo je bil trezen. Pretepu je napravila policija iri pretepači, ki so bili vsi več ali manj ranjeni, ko morali sladiti agentom v bolnišnico in nato ,še na po-velj»tvo, kjer je vsak po svo-pojashil vzroke te nepred-
na razsodba, ki bi morala vse žkdovoljiti; sodišče je namreč obsodilo vse štiri na 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa kazni za Ogrizovicha in Cezzello, - medtem ko so konecjFrenu in Riegerju kazen pomilostili. Ogrizovich je bil nadalje tudi obsojen na 15 dni zapora zaradi pijanosti.
Obsojenci pa se niso zadovoljili in so vložili priziv, s čimer so dosegli popolno zadoščenje; prizivno sodišče je hamreč sprejelo njihove teze, zaradi česar je ustavilo postopek, ker njihovo dejanje ne more biti kaznivo.
jD^ene ulične bitke.
ČO-letni Eugenio Ogrizovich, ki je pomorščak po poklicu, je pojasnil, da ga je 31-letni ribič Cozzella Pasquale doma jz Procide, ki je bil v družbi 30-letnega Domenica Frena od Sv. M.M. sp. napadel, mu vzel iz žepa pomorsko knjižico in jo vrgel sredi trga na tla.
Seveda je Cozzella obrazložil dogodek obratno kot Ogn-zovich in izjavil, da Je Pravzaprav on edina žrtev. ro njegovih izjavah sodeč se mu je Ogrizovich približal in ga tačel nadlegovati. Tedaj ga
je on prijel za roko in ga
povrt«. "*j	59	žePDa	| n»^.»u«uju	-
čemer le m1°i“..PadlaT'L, se tovornik' zarad' 4esar ie P°* pomorska knjižica. Tedaj s	D0i0žil	na	dvigalo,	prav
je Cozzella sklonil, da bi jo
Nesreča na delu
Malo je manjkalo, da ni 31-letni uslužbenec mestne čistoče Angelo Oliva od Sv. M. M sp. včeraj dopoldne izgubil desno roko. K sreči je imel Oliva toliko prisotnosti duha, da je opazil nevarnost in odtegnil roko. Mož je bil namreč zaposlen pri nakladanju smeti v poseben
pobral, a v tistem trenutku ga je nekdo začel pestiti, dokler mu ni priskočil na pomoč njegov prijatelj Freno.
Kaj pa 52-letni Carlo Rieger iz Ul. Cavana, ki je bil tudi
ie* Po°oiC.ynnemdaPO je ]5pr^kočd 1 ‘minico. od koder pa So ga v je pojasnil, a a J p	njegovo	veselje, da se je ta-
sodo položil na dvigalo, prav v tistem trenutku pa ga je posoda stisnila ob steno tovornika in če bi Oliva le za trenutek zakasnil, bi moral sedaj ležati v bolnišnici. Ker se je vseeno malenkostno poškodoval, se je zatekel v bol-
morgle biti že v pripravljalnem odboru zastopane vse Strica, ki jim je resnično pri
srcu enotnost delavstva. Razveseljivo b! tudi bilo, da bt še že stojirat pfemleta fraza ki j* tudi v prkvilih CGIL, to je tisti, slavni ,«ne glede n« politično usmerjenost, narodnost ali verski na-go A uresničila tudi v praksi, ne pa da bi služila samo za deklamiranje. Govoriti teoretsko o načelih, v praksi pa ne' dopuščati ljudem z drugačnim političnim prepričanjem, da bi sodelovali, da se doseže uspeh skupščine, vsekakor ni jasna niti načelna politika.
fa še nekaj bi hoteli k njemu poročilu pripravljalnega odbora pripomniti. Dolo. čenl ljudje pri tem odboru so Strašno občutljivi za , kritiko reakcionarnih listov, za katere je znano, da bodo pač vedno pišali le .v. .korist, delodajalcev, zaradi česar se delavci ha take kritike niti ne ozirajo, Njihovo reagiranje vzbuja vtis, da se puščajo teni listom nekako izsiljevati. Po drugi strani. pa vidijo v vsaki dobronamerni kritiki kdo ve kakšno strašilo in spletke. Takšno reagiranje na ves razvoj sploh ni zdravo in kaže, da se ti ljudje ne znajo prilagoditi novim razmeram in stanju, ki je v trajndm razvoju.
Vprašanje uslužbencev ZVU v italijanskem parlamentu
Odbor Zveze uslužbencev vladnega generalnega komisariata sporoča, da je liberalni poslanec Francesco Colitto predložil poslanski zbornici vprašanje, v katerem bi rad zvedel od vlade, ali ne bi bilo prikladno, odložiti za tri mesece rok za prostovoljno odpoved »lužbi bivših uslužbencev ZVU, in sicer dokler lie bodo igdanl dokončni u-krepi za ureditev njihovega peloaaj«. V vprašanju tudi predlaga, naj bi se suspendiral odpust uslužbencev, ki so tuji državljani (večinoma Avstrijci in . Grki), stalno bivajoči v Trstu.
Vprašanje, ki ga je poslanec Colitto načel v skupščini, je že delno rešeno. Kot smo poročali včeraj, je vladni komisariat že podaljšal rok za prostovoljno odpoved službi* za tri mesece. Aktualen pa je še vedno drugi del vprašanja, ki se tiče bivših uslužbencev ZVU, ki so tuji državljani.
Podlegla poškodbam
Predvčerajšnjim so pripeljali v bolnišnico 72-letno Marijo Muraro por. Prodan iz Industrijske ulice St. 18. Spočetka ni nihče znal obrazložiti, kaj se je zgodilo ženski, ki je bila že v agoniji in katero so zdravniki zaradi ugotovitve verjetnega prebitja lobanje sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurškem oddelku. 2enska ni govorila in bolničarji Rdečega križa, ki so jo pripeljali z rešilnim avtom. so povedali le, da so jo našli na stopnišču stavbe v kateri stanuje. Nekaj časa kasneje se je oglasila na policijskem oddelku bolnišnice hčerka prodanove in tedaj je tudi pojasnila, da se je mati odpravila z doma po kruh, a je po stopnicah nerodno padla na tla in udarila z glavo ob trdi tlak.
Kakor so predvidevali zdravniki, je Prodanova nekaj ur po sprejemu na I. kirurškem oddelku podlegla hudim poškodbam.
9.000 ton) postavko magne-zita, katerega Jani ni bilo. zato pa za okrog 10.000 ton manj lesa in Tahlo znižan promet raznega blaga.
Skupni promet tržaškega pristanišča bo v decembru dosegel' 190-200.000 ton in bo torej zhatno manjši, kot je bil v decembru 1954, ko je dosegel 237.709 ton.
Decembrski promet se je torej v primerjavi z lanskim letom znatno znižal, kar pa ne vpliva v večji meri na rezultat prometa celega leta, saj so letos v vseh ostalih mesecih pripeljali v tržaško pristanišče znatno več blaga kot lani.
V letošnjem letu bodo izkrcali po vsej Verjetnosti o-krog 2.202.940 ton blaga, kar je - znatno več kot lani, ko so od januarja do decembra izkrcalj 1.404.169 ton blaga. To poVečarije gre na račun vseh različnih kategorij blaga, in bodo letoj izkrcali 1.474.225 ton premoga (lani 904:842 ton), 432.556 ton žitaric- .(lani -293,960) in 296.159 ton raznega bragli (lani 205.367 toni.
Povečanje obsega izkrcanega blaga je na prvi pogled razveseljivo, saj imamo o-pravka z zelo visokimi skupnimi številkami, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da se je promet raznega blaga dvignil zelo malo in ne dosega prometa v‘letih 1953 in 1952, medtem ko je povečanje nastalo v glavnem le na
Urnik trgovin ob praznikih
25. dec. bodo zaprte vse trgovine, vštevš’ brivnice in fotografski ateljeji razen slaščičarn in podobnih trgovin s pecivom in sladkorčki ter pra-žilnic, ki bodo odprte od 8. do 21.30 ure. Odprte bodo tudi« cvetličarne, in sicer od 8. do 13. ure.
26. dec. bodo zaprte vse trgovine, brivnice in fotografski ateljeji z naslednjimi izjemami; prodajalne, kruha ’n mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure; mesnice od 7. do 11. ure; slaščičarne in pražil-nice o‘d 8. do 2f30, cvetličarne od 8. do 13. ure.
31. decembra bodo vse trgovine odprte do 21. ure.
1. januarja bodb zaprte vse trgovine razen slaščičarn in pražilnic, ki bodo odprte od 8. do 21.3u ure ter cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure.
( OLEDAHSČA~)
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri popoldne ob 16. uri četr-ta in zadnja predstava «Fra D'a-vola* Prodaja vstopnic jutri pri gledališki blagajni. V pripravi je opera »Don Carlos*.
Pijanega moža so najprej	,.	_
odpeljali v bolnišnico, kjer so račun Fe?°«azlUric' mu zdravniki ugotovili vinje- 1 m°8 žitaricfe pk spadajo nost in nato na komisariat, v .okvir 'pasovnega blaga, k1 kjer so ga priprli v celico prmaša	zel° ma7
Tu bo na- razpolago policij- 'a 181 j
skim oblastem za nadaljnje neposredno pretovarjajo z ve-
ukrepe, ki jih bodo spre-	P°!ebfJ ,,napr8r
jeli proti njemu.	Ijenimi dvigali iz ladij v že-
lezniške vagone, žitarice pa s posebnimi avtomatičnimi črpalkami , črpajo v žitni silos in od tam spuščajo v vagone. pri- teh / operacijah je zaposleno le - majhno število delavcev, tržaški špediterji, trgovci in drugi poslovni ljudje pa imajo z njimi zelo nizke zaslužke.
Medteih ko se Je povečal obseg izkrcanega blaga, pa
obseg blaga, katerega so v našem pristanišču vkrcali na iadjfe nambhjefte' v prekottibr-*abfeležil ni-" kakega napredka ih ’ se je ce-
Proi. Luzzotto Fegiz se je vrnil iz Rima
Včeraj se je vrhil ii Rima predsednik tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fe-giz, ki je v prestolnici vzpostavil stike z raznimi ministri in funkcionarji, ki se ba-vijo tudi š tržaškimi gospodarskimi problemi. Tako je prof. Luzzatto . Fegljt,- gftvoril s finančnim ,,ministrom ' Andreottijem! s podtajnikom Russom, z gejieFalnim direktorjem' ža promet pri državnih železnicah ter z raznimi drugimi visokimi funkcionarji in poslanci, predsednik trgovinske zbornice je poieg tega prisostvoval tudi sestanku izvršnega odbora Zveze italijanskih trgovinskih zbornic.
( PISMI tIKHnMŠTlU )
Ig Lonjerja nam pišejo: «Nekateri tržaški časopisi so netočno poročali o kraju ziOči-na ki so ga v soboto 17. t. m. odkrili na Lonjerski cesti 67, ko so nqiTi umorjenega 66-let-nega Ajitona Zorzina. kakor da bi se ta zločin zgodil v Lonjerju. Marsikdo v naši vasi se je zaradi tega užalil m razburil, ker je naša vas precej oddaljena od omenjenega kraja.
Ob tej priložnosti bi radi sporočili našo željo, da bi namreč občina ponovno dala naši vasi svoje pravo trne. Z e pod faiizmom je namreč občina preimenovala aLonjer-tka cesta . Strada p er Lon-geras ves predel, ki se začne taKoj nad stadionom *Hrvi maj», zajame del Sv. Ivana, fodlonjer in Lonjer vse do Ključa. To je nepravilno in večkrat dela marsikomu preglavice. Lonjerska cesta naj se imenuje. cesta, ki pelje iz mesta proti Lonjerju, Pod lonjer naj bo Podlonjer, Lonjer pa Lonjer».
lo" znižal ža dkrog 7.000 ton. tMV*io H 'Javnih skladiščih vkrcali 592.728 ton blaga, thed-tem ko bodo Tktos 585.401 ton; Ta' padec gTe izključno na račun' prometa z lesom, saj so laht vkrcali 'v Trstu 219.275 ton lesa in letos le r74.30T ton. Padec je občuten in je tržaške trgovce, špediterje in številne druge kategorije resno prizadel, saj je v preteklosti prinašal promet z lesom tržaškemu gospodarstvu obsežne dohodke. Les namreč spada v tipično kategorijo blaga, s katerim se 'kljub tehničnemu napredku ne ' sklepajo neposredne trgovske pogodbe, temveč se razvija promet z lesom s pomočjo tržaških posrednikov. Močan . padec prometa z lesom je delno na-domeftil pri vkrcanemij blagu promet z železno rudo in surovim železom, kar pa vse spada v okvir masovnega blaga in prinaša le nizke zaslužke.
Skupni promet Javnih skladišč bo v letošnjem letu dosegel okrog 2.788.341 ton in bo znatno višji, kot je bil lani, ko je znašal 1.996.897 ton.
GLASBENA SKUPINA IZ BOL JUNCA
prireja SVOJ PRVI NASTOP z
ZABAVNO
PRIREDITVIJO
DANES 25. decembra ob 17, uri
na STEr ANOVO, 26. dec. ob 16. uri
v BOLJUNCU, v kinodvorani
SPORED;
1. Slovenske narodne
p e š m I
2. Poskočne polke in
valčki, izvaja vaški kvartet
3. Dalmatinske narodne pesmi, izvajajo tamburaši; sodeluje pevski oktet
Med odmori šaljive točke: ■ Vanek in Drejček Miha Vandrovec Očetovo presenečenje
Na STEFANOVO, 26. dec. ob 19.30 PLES
J O Edi r^rfov
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V PONEDELJEK 26. t. m. 'ob 15.30 in ob 19. uri v prosvetni dvorani na OPČINAH
Grimm - Škufca
Janko in Metka
OledaliSCe v Križu
DANES 25. t. m.
«■' ob 15. uri
Tvan Cankar
Mariin Kačur
Izvaja SNG
Odeon. 14.00; «DeŽ», Rita Ha.v-vvorth, J. Ferrer.
Radio. i4.00: «Morilno kopje*. S.
Tracv, R. VVidmal-k Venezia. 15.30: «Ogenj v Karta-_ geni*. ,R. Fleming, s.. Hayden. Skedenj. 17.00: «Vila antipodov*. Kino na Opčinah. 15.0C: «Mala svetnica*.
Kino v Križu. 19.00 «Dva tedna ljubezni* Jutri. 16.00: «9in Robin HoOda*.
R A D i O
Ul
VABI NA
STEFANOVANJE
KI BO JUTRI 26. T. M.
OB 21.30 V MALI ROSSETTIJEVI DVORANI
Vstopnina: gospodje 400, dame in člani 300 lir Dvorana bo zakurjena!
N A ta I Z N I BELEZNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE
Je i z še >
Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca.
Ples na Silvestrovo
V krožku »Z. Pisoni* bo na Silvestrovo ples, in sicer od 21. ure do jutra. Dobro založen bife in razna presenečenja.
Ljudska prosvota
Godbeno društvo s Proseka pri. redi 26. t, m. godbeni koncert z nastopom pevskega zbora s pro-
seka-Kontovela Dirigent Zdravko Kante. Ob tej priliki bo društvo odlikovalo dva zaslužna člana, Karla Bukavca in Andreja Štoko. Začetek Ob 16.30 v dvorani na Kontoveiu.
PD «S. Škamperle«
pri SV. IVANU vabi na
silvestrovanje
ki bo 31. t. m. z začetkom ob 21. uri v veliki dvorani na stadionu «Prvi maja
POSLOVAL BO DOBRO ZALOZEN BUFFET
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
želi vsem cenjenim obiskovalcem in prijateljem vesele božične praznike
Slovensko gospodarsko združenje vošči vsem svojim članom 'vesele božične praznike in srečno ter uspehov polno novo leto.
OD VČERAJ DO DANES
SUKS5 S“.\,rč:7	livni,	s,««*«	»
»»_ i« in rmilpnn DeStl- I DAU SC prej
zeTi« in 'Freno pošteno pesti« | mu še prej nudili potrebno 1» Ko ie pretepače hotel po-1 pomoč, vendar so mu zdrav-miriti lih ie »kupil tudi"on, niki, ki so mu ugotovili ver-česar je bil prisiljen jetne kostne poškodbe, pri-t braniti se in najboljša ohram- 1 poročili nekaj^dni počitkjrMoi ba je bile ševeda napad.
Arelaci|l vinskih bratcev
Vsi ‘ štrrje so se tako zna-. kreval v- 20 dneh.
70-letnega Carla Stibela iz ljudskega prenočišča v Ul. G. Gozzi so v preteklih dneh prijavili sodišču pod obtožbo pijanosti.
 ........... t	....	r._................  Predvčerajšnjim	zvečer	so
bo v" riajslabšem 'primeru o- > agenti komisariata s Trga Dal-
! m	■•taširnli K'l-1 nlnaHu A r_
j mazil- aretirali 53-letnega Ar-
Dne 24. decembra se ie v Trstu rodilo 7 otrok, poroki sia bi H 2. umrlo pa Je 12 oseb.
POROČILI SO SE:	električar
Ernest Skerbiš in gospodinj Antonia Trenta, pleskar Lionello BrežiC in gospodinja Kozah ia Jerman.
UMRLI SO: 76-letnl Giuseppe Caocianl. 78-letna Augusta Bis-sol 82-letnt Luigi Fonda, 70teina Colacica por. D’Attoma, 4i-letni Carlo Jllllen, 73-letna Marija Muraro vd. Prodan. 75-Ietua Bice Vončina, 70-ietna Franč.ška Dur en vd Čebule. 72-letna Ivana Hrobat vd. Jazbar, 70-letrvi Carlo Pellegrina, 84-letni Ivan Lončar, Mario Codri star 2 url.
OKLICI :
Delavec Sergio Calllnj in gospodinja LIvia Fabbn. mehanik Aldo Jakopič in šivilja Stanislava Vičič, klesar Natale Fab-bro In gospodinja Alda Vergl-nella. šofer Mario VaiJeirai-n m gospodinja Marceli i Antoni, pek Gennaro Srlvioll in gosptdinja Carmela Longo mehanik Bruno Kogovšek In šiv 'ja Lavra Pra-šelj, mehanik Tommaso Papagna ir, gospodinja Antonia Tedeschi. trgovec Loris Buda in uradnica Bruna Nadi, uradnik Kosario Magal in gospodinja Elena Soec-cbio optik Claudio Maršilli in učitelllca Cia udi a Cesca, prodajalec Avelino Marega in gospodinja Carmela Pizziga, železničar Luciano Frassinelii in got.po d.nja Anita Prašelj, livar Otta-vio GaUlnucci in gospoilri>a Li-via Zocchi, potujoči prodajalec Enrico Gioitti in gospodinja Bi-.r. ta Gerstenfeld. elektrotehnik Claudio De Luca ln prodajalka Maria Cazzafura. tehnik Libono Zanrra-mundo in gospodinja Maria Adriana Mordini. uradnik Ugo Citrarki In uradnica Paola Dag. Ivan Podobnik m gospodi-
nja Maria Jose Barninl. Inženir Luciano Deslderato m učiteljica Flisa Chizzali, mizar Karet Ukmar In gospodinja Novella Cus-mich, hotelski sekretar Ange‘o Briganti in gospodinja Clelia Pietrovita. trgovec Suren Hago-pia-n in tajnica Filoritza Hago-piau, sluga Quirmo Canderilc Iri gcopodilnja Luigina Benedetti.
Ivan Cormons (Tončič) PEKARNA
PLATIŠČE žqli vesel božič in srečno novo leto
Rossettl. 14.00:	«Lady	Goduva*.
M. 0’Hara. G. Nader,
Excelsior. 14.00: «Lov na roparja*, C. Grar.t, G. Kell.v.
Fenlce. 14.00:	«20.000	mU.I pod
. . nmrjhr. K. Douglas, J. Masen.1 Nazionale. 14.30: «Crnl maščevalec*. E Flvnn, 1. Dru. Fllodrammatic.). 14.00: W»lt RiA-i ney: «Lilli in Klatežu. Cin-eana-scope.
Siiuercinsma. Zaprto zaradi ob nove.
Arcobaleno. 14.00: «Lord Brum-mel*. E. Taylor. S. Granger. Astra Rojan. 14.30: «Marcellmo pan v vino*, Pablito Calvo, Capltol. 13.30: «Nailepša ženska na svetu*, G. Lollobrigida, V. Gassman.
Crlstabo. 13.30: «PerverznežJ». S.
Granger, J, Simmons. Grattaclelo. 14.00: «RintiSke zgodbe*. V. De Siga, Totb. S. Pampaninl Alabarda. (3.30:	.»French Can-
Can», F. Arnoul. J. .Gabin. Ariston. 14.00: «Yan-kee paša*, ,T.
Cha-ndler, R. Fleming.
Armonia. 14.00; aRdeča planjava*, G Peck.
Aurora. 14.30: «Dol-ga siva vrsta*, T Power. M. 0’Hara. Garibaldi. 14.00; »Skrivnostni vitez*. A Ladd. P Medina. Ideale. 14:30: alrski upornik*. R. Hudson,
Impero. 13.30: «Cirkus s tremi arenami*, J. Levvis, D. Martin. Italla. 14.30:	«French Can-Can*.
F. Arnoul, J. Oabin.
S. Marco. 14.00:	«Br»gelonskl
gro,». G. MarchaU. D. Adidams. Kino ob morlu. 15.00:	«Major
Bradv*. M d'Hara, J. Chandler. Moderna. 1400:	«Očka	Dolgo-
krak*. F. Aštaire. L. Caron. Savona. 14.00: »Destrče*. Marton Brando*. J simmons.
Viale. 14.30: «Priinc z rdečo krinko*, F. Latimore, M. Fiore. VMtorio Veneto. 14.00:	«Zelerei
ogenj*. S. Granger, G. Kell.v. Azzurro. 14.00: «Velika nadloga*,
G. Johns. D. Siden.
Belvedere. 13.30: «Miza;r», D. Ad-
dams, P Stoppa.
Marconi. 14.00; «Vera Cruz*. G.
Coooer, B. Lantaster.
Masslmo. 14.00: «Disue.yevl junaki*. SuperScope.
Novo cine. 14.00: «Atila*, S. Loren. A. Quinn.
NEDELJA, 23. decembra 1955 'lltsf fOtUAJA A
9.00 Kmetijska oddaja; 8.30.Pri-
ljubljene lahke melodije; 11.00 Haendel: Koncert za orkester v D-duru; 11.10 Beethoven: Kvartet v f-molu: 11.45 Razne ritmične popevke:	12.00	Oddaja za
najmilajše - M, Jeras: Male zvezdice veliki božični večer, nato Koncert operne glasbe; 13.30 Reklamna voščila; nato božična voščila otrok; 14.30 Glasba ,po željah; 16.30 Mozart: Koncert za violino in orkester št. 5: 17.00 Božične pesmi poje zbor «Slo-venec*; 17.20 Plesna čajanka;
18.00 Koncert sopranistke On-di-ne Otte; 18.20 Beethoven: Koncert za klavir 1-n orkester št. 5;
19.00 Poje Mairlo-Lanza; 19.15 Po domovih naših dedov; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Orkester Alfredo Maotovanl: 20.30 Slovenski oktet; 20.47 Športni-Komentar; 21,00 Joha-nnes Herid-riioh: «In odvedel ju je v Egipt*; nato Večerni ples.
T It ,9	I.
9.15 Operna glasba: 14.30 El campanon; 20.00 Tržaške novice.
1» 4» P 14 It
Slovenska poročila: ti.30. 1.41) 13.3(1. 14.30	19.30	in 23.30
IH valska poročila: vsak dan ol-20.20
Italijanska poročila: u.15 12.30 >9.00 in 23.00
7.00 Jutranja glasba; 8.10 Pisan spored narodniti popularnih u-metnih zborskih pesmi; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Ritmični panoptikum; 9,30 Mladinski tednik: Hudournlkova miška in Hu-dournikova dva polha; 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena ln dom; 11.00 Nedeljski simfonični koncert; 13.45 Glasba po željah;
15.00 Naši kraji in ljudje: Cerkno; 15.30 Nedeljski promenadni koncert; 16.40 Kulturno-prosvetni obzornik; 17.15 Vittorio Catviero: »Izpoved Frančiški*. radijska drama: 19.15 Snort; 20.35 Juri-i.a in Franina; 21.00 Popularni koncert: 22.00 Športna nedelja; 22.10 Plesna glasba.
«. <( » It M 3 .1 A 327.1 m. 202.1 in 212.4 lil
Poročila ob 5.00.	6.00	7.00
13.00, 15.00, 17.00, 19.00. 22.00.
7.35 Operetna glasba- 8.00 O športu tn športnikih; 8.15 Pisanj spored slovenskih narodriih pesmi; 9.00 Otroška predstava: Peter Pan (radijska priredba Mateja Rodeta); 9.30 Veseli irvttr-mezzo; 10.00 Družinski	pogovori;.
10.10 , Nedeljski simfonični koncert; 11.35 Lahek opoldanski glasbeni spored - vmes ob 12.00-12.10 Pogovor s poslušalci; 16 00 Dušan Kralj:	Jesenska	noč ined
slovenskimi	polharji;'	16.30 Popoldanski orkčstralnt	spored;
17.30 Radijska igra - GuentMf Eich: Pogled na Benetke: 18.41 Melodije, ki jih radi poslušate
20.00 Večerni Operni koncert:
21.00 Kulturni razgledi: 21.15 » svetu ritmov in melodij.
PONEDELJEK, 26. decembra H*s
Tit NT PO > T A .1 A A'
8.30 Priljubljene lahke melodije; 9,Q0 Glasba za godbo na Oj« hala; 9.30 Lepe slovenske peADh
10.00 Predavanje; 10.15 Kalma-r.ovi in VVatdteuflovi spom-tm, 10.50 Dve VVagnerjevi skladbi!
12.00 Predavanje; 12.10 PevSJ* duet in, harmonika- 12.30 Lahki orkestri; 12.55 Melodije iz šilmoV In revij: 14.30 Čajkovski: Koncert za violino in orkester; 15-®8 Franc Lehar:	«Vesela vdova«, opereta v 3 dejanjih; 16.00 Ger-hard Niezoldi ((Princesa iz Se« miiraminida; 17.30 Plesna čajanka;
18.00 Koncert zbora «V*lentij> Vodnik*; , 18.20 Dunajski motivu
18.30 Voščila prijateljčkov radijske mamice; 19.00 Poie Beni »mino .Gi-gli; 19.30 Pestra glasba! ‘20.00 Športni komentar; 20.30V0-, kalni kvintet Niko Štritof; 21.00 Puccini: «La Boheme*, opera “ 4 dejanjih; 22.40 Nočne melodije; 23.00 Ritmične popevke.
K (I P F, R 6.00 Jutcanja glasba; 7.00 Koledar. vremenska napoved, n*-, poved časa; 7.05 Glasbi za J0' bro jutro; 7.30 Za naše žene! 11A0 Blaž Arnič: Ples .čarovnic! ,14.00 Od melodije do melodik! 14.45 Poje moški zbor »Valentin Vodnik* iz Doline pri Trotu!
18.00 Glasbeno okno; 18.40 SolP •st.i pred mikrofonom; 19.15 Spon!
20.00 Dela Straussa. Leharja v1. Stolza: 20.40 Vojvodinske pesnU«
21.00 Odlomk4 Iz znanih oper!
21.30 Morja široka cesta; 21.45 Lahka glasba; 22.30 Plesni ritmu
Mal/ oglasi
BOŽIČNI POPUST PRI MOTO GUZZI. »Cardellino* - «Z1«ok)» normalni - luksuzni 10.900! «*■ r rone 259» turizem, šport 30.069 Izkoristite takoj! Obiščite n*, Na ogled pri Cremascoli, Fabi« Severo 18.	1
KOLESA, moška ln ženska, rabljena, po 8.000 lir. kolesa z* ■pr.evoz blaga po 24.000 lir. motorna kolesa po 50.000 Ur, n* obroke. Marcon, Ul Pieta 3. SOBO, zračno in sončno oddam po zmerni , ceni. Naslov na upr«-V i 1 ist?3
BEKE (vrbe) proda Rudolf Košuta, Sv. Križ štev. 149.	,,,
15-LETNO DEKLE išče zap<«m'
ve kot uradnica ali prodajalka-Dokončala je III. trgovsko kovna šold. Naslov na uprav lista.
«tUNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 Je v TRSTU, UL. VALDIRIVO H tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
Silvestrovanje v Gledališču Slovenskega Primorja
31. <l«e«nil>r» 1053 v Kopra
Vrsr! program, zabava
pestrHinsrečolov, volitev tIVliss Silvestra) iiire orkesterrOdeon4 Trobente, bobni, sa-ksulon
Veselo v Novo leto! In za to zabavo --čimprej si rezervirajte prostore - ZDIM l/Ul
Rezerviranje sedežev v pisarni Gledališča vsak dan od 9. do 12, ure do 30. decembra
Pričetek zabave ob 20,30 uri
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV
' A. Fabiani
THS'1 — Ul- COHII 4 — (KI. J6I-41
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, inrhanlčne izdelke, obdelavo kovin.
avtugeno m električno varjenje Popravila na krovu: inotoijev Diesel parnih strojev In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih In napravah na krovu.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 9, naj-nižja 5.3, ob 17. url’8,3 stopinje, zračn-i tlak 1016,4 stanoviten, veter severovzhodnik 4 Ion na uro, vlaga 79 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura ruor-ta 10,9 stopinje.
LEKARNE, ODPRTE V NEDELJO
INAM, Al Cammello, Drevored XX. sept. 4; Crevato. Ul. Roma 15; Umemer. Ul. Giuilia 13; Al-la Maddalena, Ul. Istria 43; Prendipi. Ul, T. Vecelllo 24; Serravallo, Ul. Cavana 1; Zanetil. Teeta d'oro. Ul. Mazzini 43.
LEKARNE, ODPRTE NA STEFANOVO
INAM. Al Cedro. Trg Oberdan 2; Cl-polla, Ul. Belpoggio 4; De Colle. Ul. Revoltella 43; Depan-gher. Ul. S. Giusto l; Manzom, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Go.-doni 8.
LOTERIJA
'Uiennede-
~i>vdi - Jlquičuua-(kaČa<Uu telefon 95-89%)
Čast nam je sporočiti, da so v vseh prodajalnah področja naprodaj novi avstrijski proizvodi:
BENETKE	18	88	38	35	41
BARI	61	76	39	22	«2
CAGLIARI	.. 21	86	57	87	90
FIRENZE	53	83	28	60	69
GENOVA	78	89	57	64	36
MILANO	S	79	72	78	48
N A POLI	60	63	7	66	51
PALERMO	80	31	76	38	63
ROMA	79	87	7	44	69
TORINO	70	24	76	62	30
Tki produkti Hnluinitlt-lH Vlenne-•e mo opremljeni r. i. RF.ČO AČKO
HRENOVKE (FRANKFURTER) ORIGINALNE KRANJSKE KLOBASE KNACKWURST
EXTRAWURST - KRAKAUER ORIGINALNI
in vsi ostali tipični dunajski proizvodi
Vrbiles	-
KONFEKCIJA
VITTADELL«
TRST
PETINŠTIRIDESETA FILt A L K A
VI. Don*« 12, V o ((Ml VI. Genovo (bivši StruKel) Telefon 37-861 Drevored XX. septombroi 16 - Telefon 96-379
Dežni plašči, površniki, plašči, oble-ke, jopiči, hlače, montgomery itd.
Največfa izbira, najboljše znamke, najnižje cene!
r h
lil. sv Fran. čiška 20/111 tel «7-338 sprejemu in.
serute . malt . -------------
oglase, osmrtnico m urok0 od 8. do 12.30 in Od 16. d° 18. ure.
TURISTIČNI URAD
ADRIA »PRESS
Ul- Cicerone, 4 • Tel- 29243
ZAHVALA
Vsem vaščanom in sorodnikom, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
matere in none
se iskreno zahvaljujemo.
DRUŽINA FURLAN
Gabroveč, 25.12.1955
PRIMORSKI DNEVNIK
8 -
0 PRIHODNJIH UPRAVNIH VOLITVAH
Proporcionalni sistem ali sistem povezanih list?
Bližajo se upravne volitve in stranke vladne koalicije bodo v kratkem objavile svoje stališče do osnovnega vprašanja:	za prihodnje u-
pravne volitve bo obveljal sistem povezanih list ali čisti proporcionalni sistem’
Ce bi gledali na to vprašanje zgolj z abstraktno-na-čelnega stališča, bi ne moglo biti dvoma, da je sistem povezanih volilnih list dejansko sleparija, ker daje relativno najmočnejši stranki, o-ziroma njej in manjšim z njo povezanim strankam, dve tretjini vseh odborniških mest v občinskem svetu, o-ziroma neko določeno število poslanskih mest več v poslanski zbornici, kakor bi jim jih pripadalo po dejanskem številu glasov, ki so jih dobile na volitvah. Tu gre za nezasluženo nagrado. Ta nagrada pa je tem bolj moralno odvratna, ker omogoča relativno najmočnejši stranki, da vladfi tudi proti volji večine prebivalstva V politični praksi pa se to vprašanje postavlja drugače. Tu imajo svojo težo in vrednost povsem drugačni argumenti: tu gre za vprašanje stabilnosti vlade, ki ima v strankarsko močno razčlenjeni parlamentarni demokraciji precej trdo življenje, in bi se utegnilo celo zgoditi, da bi nikakor ne bilo mogoče sestaviti vlado, ki naj bi v parlamentu dosegla Potrebno večino. Volitve pa Predstavljajo — poleg drugega — tudi precejšnje finančno breme za državo, da bi si jih mogla privoščiti vsako leto ali pa celo več-kiat v letu.
Ocena političnega položaja v deželi ter razvrstitve in moči posameznih strank je torej osnovni element, ki vpliva odločilno na izbiro volilnega sistema. Konkretno se danes postavlja pri nas vprašanje takole: Ali je v interesu nadaljnjega demo* krati čnega razno ja dežele, da *e ohrani dosedanji volilni sistem povezanih list, ali bi omenjenemu razooju bolje ustrezal čisti proporcionalni tolilni sistem?
Sistem povezanih list 3e zgodovinsko nastal v dobi, ko je najhuje razsajala hladna vojna med vzhodnim in zahodnim blokom. Ta sistem je torej pojav blokovske politike v notranjem političnem življenju, ko je šlo za to, da se prepreči možnost, da’ bi volilni rezultat spremenil splošno zunanjepolitično usmerjenost vladne politike in priključil državo nasprotnemu bloku. Ta položaj 3e hkrati pritiskal k tlom in dušil tudi vse tiste politične sile, ki se s tako blokovsko Politiko niso strinjale, a so zaradi manjšega zla raje podpirale v bistvu konservativne vladne koalicije, kakor da bi s svojim drugačnim tfcvnanjem potiskale vlado v zavezništvo z reakcionarnej-žimi silami.
Danes pa Je na srečo položaj drugačen. Blokovska napetost je v svetu popustila in znatno je popustila tudi napetost v notranjem življenju dežele. Politična borila se je nekoliko sprostila 'n tiste sile, ki so bile do sedaj prisiljene na več ali manj nenaravna zavezništva, fazvijajo živahno dejavnost in si iščejo novih zaveznikov, Ustvarjajo se pogoji za boljšo razvrstitev političnih •il, za nove večine, ki utegnejo pospešiti razvojni tempo italijanske demokracije.
V tem novem vzdušju Je Ukinitev volilnega sistema Povezanih list nujen korak ha poti demokratičnega raz Voja, korak, ki bi močno o-krepil vse demokratične in socialistične sile ter jim dal novega poleta.
Pri tem je skrajno zanimivo zasledovati, kako gledajo na to vprašanje nekatere stranke, zlasti večje stranke, kakor na primer krščanska demokracija na tej strani in komunistična in socialistična stranka na drugi strani. In tu moramo z začudenjem ugotoviti, da je glede bližnjih upravnih volitev komunistična stranka — prav tista, ki je najhuje žigosala tako imenovano »leg-ge-truftas — pustila na cedilu svoje socialistične zaveznike, ko so v zbornici zahtevali takojšnjo ukinitev sistema povezanih volilnih list, kar bi kazalo, da komunistična stranka danes nasprotuje tej ukinitvi; To pa verjetno iz povsem nasprotnih razlogov, zaradi katerih je bila ob času proti temu sistemu.
Krščanska demokracija koleba, kljub temu, da je Se-gni v vladni izjavi slovesno obljubil ukinitev tega sistema; koleba pa predvsem zato, ker se pač zaveda, da bi v takem primeru izgubilp u-pravno oblast v mnogih velikih občinah (sedaj jih ims svojih rokah 49), ki se jih je mogla polastiti s pomočjo tega sistema.
Ce pri nasprotovanju ukinitvi sistema povezanih list vodi krščansko demokracijo predvsem bojazen pred preče i realno nevarnostjo, da izgubi upravno oblast v precejšnjem številu velikih občin (da pa pri tem ne pozabimo na možnost, da si, v primeru nastopa krize med strankami sedanje vladne koalicije, izbere nove zaveznike na levici ali na desnici) vpliva na stališče komunistične stranke okoliščina, da bi se v primeru uveljavljanja čistega proporcionalnega sistema socialistična stranke mogla preve{ odmakniti iz njenega objema, kar bi u-tegnilo dovesti do tiste široke in enotne socialistične fionte brez njenega varu-itva, ki nikakor ne bi mogla biti všeč še vedno zakrknjenim ideologom zastarelega pojmovanja o vodilni vlogi njihove stranke, ki zahteva monopol nad socializmom.
Kako bomo volili na prihodnjih upravnih, volitvah je odvisno precej tudi od stališča socialnih demokratov. Desnica in levica (če izvzamemo nejasno stališče komunistične stranke in možnost, da se desnica glede tega premisli) sta proti sistemu povezanih list; med vladnimi strankami so odločno proti republikanci, medtem ko bodo liberalci šli s krščansko demokracijo, ker zanje ni drugega Izhoda. Nova radikalna stranka je proti, kakor sc. proti vse druge neodvisne politične formacije, od neodvisne socialistične zveze do »Unitš popolares. Socialni demokrati so sicer načelno tudi proti, vendar pa je težko verjeti, da bi zaradi tega Saragat presedlal k opoziciji, če bi se krščanska demokracija odločila, da pred parlamentom zagovarja ta sistem. V tem primeru bi krščanska demokracija sicer tvegala, da se znajde v manjšini, nlj čudnega pa bi ne bilo če bi ji v tej stiski priskočila na pomoč komunistična stranka z znanim manevrom, ki je že škodil socialistom.
Tako je danes težko napovedati, kako se bo končala pravda o volilnem sistemu z’ bližnje upravne volitve, vendar pa upamo, da krščanski demokraciji ne bo uspelo zavreti n daljnjega demokratičnega razvoja v deželi z it glasov ar Jem akreditiranega in splošno osovraženega s*, stema o povezanih volilnih listah.
300 1090:....
r
Naš tedanaki
pregled
Crno je označenih 16 dežel, ki so bile pred kratkim sprejete v Organizacijo ZN. Glede Zunanje Mongolije in Japonske ni bilo sporazuma in bodo o njunem sprejemu odločali pozneje. Izven OZN ostanejo še Ljudska republika Kitajska in tiste dežele, ki so zaradi Vojne razdeljene v dva dela, kakor
Nemčija, Koreja in Vietminh-Vietnam
ENO LETO UPRAVLJANJA PO GENERALNEM VLADNEM KOMISARJU
Kolonizacija slovenske zemlje
Odbornik Lege Nazionele zastopa v predsedstvu trgovinske in kmetijske zbornice v Trstu koristi malih slovenskih kmetov - Odpuščanje slovenskih Šolnikov in degradacija mnogih na stopnjo začetnikov - Po stopinjah nekdanjega fašističnega potujčevanja
Ako so se tržaška lokalna oblastva tudi pri imenovanju predsedstva trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice Trstu nasproti Slovencem držala preizkušenega političnega ekspedienta, so v tem primeru vendar nekoliko pogrešila. In to ne le, .cer je v vsej tej politiki nasproti Slovencem, ki je skoro nepretrgana vrsta zbadanja z iglo, v tem primeru vendar nekaj več — torej ne bo moglo o-stati le t pri nekaki predvideni »registraciji« primera.
Namesto uradnih in zato politično nekako obvezno optimističnih ter zato nujno zelo generičnih izjav o odnosih med Italijo in FLHJ ob priliki obletnice londonskih dogovorov, hočem podčrtati ob njej imenovanje odbornika Lege Nazionale za zastopnika koristi slovenskih kmetov v piedsedstvo trgovinske, mdu-stiijske in kmetijske žoornc-ce, ki je padlo skoro na obletnico Memoranduma. Naj kdo ne ugovarja, da jo to le osamljeno dejstvo, ki mu ne gre generalizirati pomena na celo neko dobo, pa četudi le enega leta. Nasproti takim u-govorom moramo ugotoviti nepretrgano vrsto drugih dejstev kot so na pr. cela vrsta kreditov, določenih za gradnjo italijanskih kolonij na našem Krasu, odlok za razlastitev zemlje naših kmetov pri Zavljah, odpust nekaj desetin slovenskih šolnikov iz službe, degradacija mnogih slovenskih šolnikov na stopnjo začetnikov, z njih diskriminacijo celo nasproti ostalim nekdanjim nameščencem ZVU ter cela vrsta negativnih ukrepov, ki Jih nočemo naštevati, ker bi nas vedlo predaleč. Sicer pa jih je čisto dovolj, da vidimo v njih kot vodilno rdečo nit eno samo prizadevanje; raznarodovanje Slovencev z diskriminacijo kot sredstvom v
ta namen.
Na podlagi vseh teh dejstev lahko torej mirno trdimo da imenovanje odbornika Lege Nazionale, šovinistične organizacije, ki je pomenila v vseh dobah najdoslednejši program raznarodovanja Slovencev, ni kako osamljeno dejanje, marveč le najpomembnejše in po svoji vsebini naravnost programsko.
Rekli smo, da je to imeno-
vanje — program.
Uradno
»opravičevanje«, da je imenovani — kmetijski strokovnjak, je prav tako cinično kot u-
do. Imenovani zastopnik Lege bo znal kot kmetijski strokovnjak le bolj strokovnjaško metati naše kmete na cesto ter bolj sistematično izvrševati raznarodovalni program Lege. Pribijmo ob tej priliki, da g. visoki komisar ni nikdar izrazil in stvarno zavrnil o-čitka kolonizacije slovenskega Krasa, ki tudi dejansko ni nikdar prenehalo in se vsestransko, intenzivno nadaljuje vsepovsod: novi načrti za razširjenje »ribiškega« naselja v Stivanu, načrti za «e-zulske« gradnje v “evinu, nadaljevanje kolonijskih gradenj v Sesljanu, gibanje ministrov okrog otroškega naselja na Opčinah, novi »ezulski« bloki pri Lovcu, zasedba vseh ameriških blokov po italijanskih naseljencih po vsej tržaški okolici (na Opčinah, pod Frlugi, pri Mariji Magdaleni itd. ter po tržaških predmestjih), razlastitev slovenske zemlje pri Zavljah, gradnja novozasedene »ezulske« kolonije v Padričah ter odgovarjajoče sistematično odpiranje italijanskih šol po vsem slovenskem podeželju, kjer je daleč nezadostno število otrok za redno šolo z vključenimi slovenskimi ali oo drugod pripeljanimi italijanskimi otroki.
“O te) sistematični kolonizaciji, ki se torej namerava še bolj sistematično nadaljevati, in ki jo Memorandum, torej svečano prevzeta internacionalna obveznost Italije, izrecno prepoveduje, se pri nas neprestano in vedno znova govori, ob vsakem ponovnem kršenju, ne da bi odgovorni činitelji pravzaprav kaj reagirali. Toda ob tako važni priliki, kot je to imenovanje v trgovinsko zbornico, mislim da je treba prav načelno govoriti o pomembnosti tega početja. Naj v ilustracijo omenim le aktualni primer Južne Tirolske, kjer je enaka kolonizacija stalni vzrok latentni krizi meddržavnih odnosov z Avstrijo. Naj se to politično ne podcenjuje, ako Avstrija danes ni v stanju, da bol, silovito reagira kot je dosle. mogla. Za bolj objektivno o-cenjevanje takih prizadevanj je mislim koristno ogledati si kak zgodovinski podoben pri mer v vsem svojem zgodovinskem poteku. Pred dobrim pol stoletjem se je ves za-padni kulturni svet zgražal nad znano prusko kolonizacijo poljskega narodnega o-
krep sam Kot da bi ne bilo remija, ko je Nemčija naka-
drugega kmetijskega strokov  ---------•------------------   —	—
njaka razen omenjenega odbornika Lege, posebno pa ne med kolonijsko slovensko čre-
zovala milijarde mark za naval kot barbarsko in mednarodno nevarno. Slučaji?) je hotel, da je ravno to ozem-
lje dalo delni vzrok in povod za drugo svetovno vojno, in po zaključku so Poljaki poslali domov okrog tri milijone Nemcev. V istem času »o Cehi izgnali, po poltlsočletni nemški kolonizaciji dva in pol milijona Nemcev, zaradi kolonizacije, ki je tudi igrala veliko vlogo pri isti svetovni vojni. 2idje se vračajo v Palestino celo po več kot enem tisočletju, kar je plačalo o-krog milijon Arabcev z izgnanstvom. Nočem tu parva componere magnis, treba pa je poudariti, da so narodnostne kolonizacije — na evropski celini še posebej — med najnevarnejšimi vzroki vojn in političnih trenj.
Nepojmljivo se zdi, da se odgovorna tržaška politična cblastva — danes se ob raznih prilikah govori že naravnost o soodgovornosti osrednjih državnih oblastev — tako nič ne zmenijo za zgodovinske izkušnje, ki nam kažejo le iž zadnjega desetletja prav nevarne analogije mednarodnih vulkanskih ozemelj s tržaškim, ki je povzročilo v tem času že nekaj zelo razburljivih mednarodno-politič-mh trenutkov, In da še ne razumejo vsega absurdnega anahronizma narodnostne kolonizacije v srcu Evrope pred očmi in mednarodno registracijo vsega dogajanja tu po dveh svetovnih vojnah, ki sta obe pomenili ogromne skoke v napredku demokratizacije, posebno še v narodnostnem pogledu, poleg drugih, in kar se še nezadržno nadaljuje s krvavimi revolucionarnimi pretresi danes že po vsem rumenem in črnem kontinentu. To preseneča toliko bolj, ker prihaja iztrez-njenje že celo v mnoge neodgovorne, skrajno nacionalistične kroge. Se pred nekaj meseci je fašistični Messagge-ro Veneto v uvodniku svaril pred tveganimi ukrepi, zlasti glede na posebni položaj Tržaškega ozemlja, geografsko-politični in mednarodno-prav-ni, ki je, točno vzeto, za Italijo po mirovni pogodbi še vedno le začasen, v kolikor je tu le zaupni upravitelj v imenu OZN.
Točno odgovornost za vse tc nevarne ukrepe v veliki meri nosi sam dr. Giovanni Palamara, ki ima kot visoki vladni komisar veliko avtonomijo, ne le upravno, marveč v nekem pogledu celo zako-kup poljske zemlje (in Prusi se niso niti posluževali sredstva prisilne razlastitve!) ter to nemško početje oznOče-nodajno, dasi je jasna tudi vrhovna odgovornost v dvo-
iezni politiki osrednjih oblasti. In'ko ob obletnici pregledujemo kroniko dogajanj in ukrepov, mislim, da lahko govorimo o posebnem režimu dr. Palamare. In ker nismo, kot rečeno, vezani na nikak obvezni diplomatski optimizem. lahko trdimo, da ni postal nezvest onemu dr. Pala-mari, ki je kot prefekt v Gorici zapovedal otrokom slovenskih optantov, da morajo v italijanske šole tudi proti volji staršev. In zakaj ne bi izrekli primerjave, ki je na vsakem koraku, vsak hip v ustih in še bolj v mislih in občutjih naših ljudi, preprostih in nepolitičnih tržaških slovenskih ljudi, namreč primerjave dr. Palamarovega režima z vsemi italijanskimi režimi po 1918. letu, ne glede na politično barvo. Pri tem moramo žal ugotoviti temeljijo sličnost vseh v težnji, da Čimprej in cim bolj vsestransko uničijo tržaško slovenstvo z vsemi razpoložljivimi sredstvi i moderne države. Nasproti fašizmu torej . ni razlike v cilju, marveč 1« v sredstvih, ki naj so nekoliko manj boleča, a včasih še bolj inten zivna kot je n. pr. primer s kolonizacijo, ki se je niti fašizem ni posluževal. Priznati je treba, da ni bilo fašističnih ustrahovalnih akcij v tem letu kakor v dobi, preden je fašizem prišel na oblast. Pač pa je ■ naravnost državni aparat prevzel zastraševalno vlogo: s procesi proti partizanom, s policijskimi preiskavami, ki so včasih zavzele obliko pravih »rastrellamentov«, razna policijska zasliševanja ob določenih prilikah Itd. Odpuščanja iz javnih služb so bila največ le na prosvetnem področju, saj drugje itak ni uslužbenih Slovencev -- ter drugih nameščencev ZVU. Tu imamo le še odločno zavrnitev, kljub mednarodnim obveznostim, da bi kakega Slovenca »prejeli v službo. Bolj zapletena je zadeva s *ol stvom, ki je posebno zaščiteno, toda kljub vedno ponavljajočim se obljubam še vedno visi v zraku. Zato je postopek tu bolj posreden: zadaviti obisk učencev, pa se bo šola sama zaprla. Pri tem se križajo razne pobude ravnateljstev z neprikritimi in vsepovsod prisotnimi grožnjami podjetij z odpusti iz služ be staršev gojencev slovenskih šol. Sporadične prepovedi prosvetnih prireditev, ved' no nove birokratske utesnitve in zahteve za. druge, na pr. skolavdacija« dvoran (ki se na pr. čisto drugače ali se
rploh ne izvaja, ko gre za plesne prireditve), cenzura, fiskalni pritisk itd., skrajno utesnjevanje potnih vizumov slovenskim umetnikom, kulturnim delavcem. Pa ne smemo izgubiti iz vida okolnosti da se vse to gradi na temelju »uspehov« fašističnega ropanja in požigov slovenskih kulturnih domov (Narodnega doma v Trstu, v Rojanu, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah itd.), vseh ukrepov za diskriminacijo proti slovenskemu jeziku, krajevnim imenom itd., ki se tem implicite akceptirajo. Prav posebno pa je poglavje c gospodarski diskriminaciji z razpusti slovenskih zadružnih zvez in organizacij ter zaplembo premoženja hranilnic in posojilnic, kar je vse ostalo v polni veljavi in se aktivno nadaljuje s tem, da se dosledno zavrača celo ustanovitev najskromnejših gospodarskih organizacij/ Vse to v zvezi s skrajnim zanemarjanjem kmetijstva (simptomatična je prav v teh dneh ponovna zahteva po pohlevni poljski cesti v proseško-konto-velski Breg, medtem ko je bilo prav tako govora o poti v kriški Breg, a le v zvezi — s tujskim prometom; Nabrežina pa sploh nima poti k svojim najboljšim poljem v Bregu, če ne Štejemo male, predpotopne stezice!), ki .ima krono v imenovanju odbornika Lege Nazionale za zastopnika kmetijstva, ter diskriminacija pri nameščanju sploh, kar i-ma kot zaključni rezultat — množično izseljevanje v Avstralijo, podobno kakor se Je to godilo posebno v letih po 1927 iz vse Julijske krajine v Južno Ameriko, Belgijo. Priznati je treba, da se to godi v neki meri tudi z italijanskimi someščani, toda v precejšnjem delu zaradi politike nameščanja, ki daje vse privilegije priseljenim »ezulom«. Toda ne delajmo si utvar, ta val emigriranja ni le iz ekonomskih razlogov — je tudi plod splošnega nezaupanja v javno upravo dr. Palamare. »Far baruffa Der un točo de pan dopo aver sgobba per tutta la vita!?« in podobni vzkliki, ki jih lahko slišite kadar koli na cesti ali v tramvaju, o tem jasno pričajo, To sicer ne priča drugega, mimogrede rečeno, kot d« se koristi in položaj naše male narodne skupnosti krijejo z zahtevami resnične demokracije, potreb najskromnejših ljudskih množic in njenih teženj za resničnim trajnim mirom ter bratskim sožitjem narodov, posebno mejašev.
V Nev> Vorku st je končalo zasedanja OZN t izvolitvijo Jugoslavija za enajstega člana Varnostnega svata in od-, tlej prsvtsprav ni več velikih novic v tem predprazničnem razpoloženju. Zares živahna je le Francija, kjer se je razplamtela volilna kampanja in kjer imajo poleg tega nove preglavice z Aliirom; lati se je, da st bo prav za praznike položaj tam že poslabšal in da bo tekla kri. j V Nemčiji to končno zares aretirali dr. Johne, ki je bil doslej »na razpolago zodmm oblastem«. Pravijo, da so z aretacijo hoteli preprečiti, da ne bi Še enkrat, torej le tretjič, pobegnil. Ce je res, kot (rdi danski novinar Hendri-iesen, ki je Johnu pomagal pri begu, da mu je podtajnik v bonnzkem pravosodnSm ministrstvu obljubil, da Johna ne bodo preganjali, če se Vrne, potem ni čudno, če bi dvakratni begunec hotel še nadaljevati tvojo ahazveriado, co so ga že začeli pestiti. Sicer pa zadeva z Johnom nikakor nt jasna, zlasti še ne, ker nastaja očiten vtis. da poskušajo uradni krogi v Za-Zodni Nemčiji vse skupaj nekam zamegliti. To pravzaprav tli čudno, če pomislimo, v kolikšno zadrego jih je spravil pobeg načelnika protiobveščevalne službe. Ce bi se zdaj izkazalo, da John »ni izdajal«, bt bilo Bonnu bržkone najbolj prav.
• e e
V Angliji je Eden preosno-pol i dado. Splošna krilatica je, da je to »Prva Edenova vladaš- Prejšnja je bila v veliki meri je Churchillova. Zdaj pa se je novi ministrski predsednik menda hotel povsem osvoboditi sence svojega prednika, ki seveda, ker že gre Churchilla, nikakor ni
majhna. Glavna sprememba se je zgodila v zunanjem ministrstvu: novi načelnik Foreign Ofjicea bo Seltcgn Llovd. dosedanji MacMillan pa se bo moral spoprijeti z nehvaležnimi nalogami finančnega ministra, dvakrat nehvaležnimi v sedanjem času, ko »o se usodne Jtiarjr med uvozom in izvozom zadele spet	odpirati. Doseda-
nji finančni minister Butler je postal Edenov namestnik in dobil še nekaj donečih naslovov, ne da bi st mu bilo posrečilo	izravnati plačilno
btlsneo, kar Je btl njegov glavni cilj.
Seliopn Llovd v Foreign Of. ftceu pomeni pravzaprav E-o ena. Gre	za enega izmed
»Edenovih	ljudi«, izbrancev
nekdanjega' zunanjega ministra, ki so pod njegovo roko narediti hitro in sijajno kariero, kot na primer še Anthong Nutting in Piarson Dixon. Govori se, da ja bil MacMillan t zunanjem ministrstvu pre-
cej samostojen . in svojeglav, da je marsikaj napravtl po tvoji glavi in ni dopustil usu*.
go. vplive Ed»nu, ki je diplomacija 'končno vendarle njegov poklic. Nekatere izjave kažejo, da Mac Millen ni prev ni« rad pustil Foreign Offi* cea.
Vprašanje enajstega člena Varnostnega svete je bilo rojeno s kompromisom, ki prdv-iaprev ničesar ne rešuje. Jn-. goslavija je na ta kompromis pristala, ker bi eieer položaj žašel v zagato. Ker te je Jugoslavija, še preden je pristala na predlog, noj '» svojo kandidaturo poskuša premostiti mrtvi tek med . Filipini in Poljsko, potegovala za izvolitev v Gospodarski in socialni svet in tudi bile izvoženo, je zdaj članica dveh na j važnejših organizmov OZN.
Toda vprašanje članstva v Varnostnem svetu z. tem ni rešeno. Predvsem ostaja odprto vprašanje zemljepisna razdelitve mandatov.. Dosedanja ureditev je bila sklenjena pred desetimi leti, ko to Združeni narodi šteli it ČIČ* nov in ko je bil zlasti azijeki kontinent štabe zastopan. Medtem se je položaj precej spremenil, članov je 76, »«£■ tke in afriške države pa so začele prevladovati. Ce zaradi tega poudarjamo nujnost novega sporazuma o .razdelitvi sedežev, kar bo najlala dotačj t povečanjem števila členov Varnostnega sveta, pa s tavj ni kakor nočemo zagovarjati »tališča EDA, ki so enostrou. »ko odpovedale dosedanji spet. »ezum, pa še to ne zaradi podpore Aziji, temveč saradp podpora Cangkajlku — prav tistemu Cangkajšku, ki mu vectna azijskih držav sploh oporeka pravico, da sedi P OZN.
V Moskvo sta se vmtia Hru-ščev in Bulganin, ki ste šest tednov potovala po Aziji; obiskala sta Indijo, Burmo in Afganistan. Po povratku sta oba še enkrat, čeprav mord« t; zmernejših besedah, ponovile svoje napada na kolonialne države in metode. Prihodnji teden pa bosta o svojem potovanju poročala na zasedanju Vrhovnega sovjeta, k» je bilo nalašč »ato odloženo za tri dni. Morda se bosta tudi dotaknita stevišnih glasov v Angliji proti njunemu obisku prihodnja pomlad. Angleška vlada sicer ta sedaj vztraja prt svojem, vendar jv očitno izpostavljena hudemu pritisku določenih krogov, ki bt potovanje sovjetskih državnikov v nekdenjo englešku kolonijo Indija težko prebavili, tudi če ne , bi bilo. »inkriminiranih« izjav.	-	1
T. t.
Jki \$fa#enci& ie Ma kniif*i. uednG najfoli cenjeno- daMt!
»Tržaška
knjigarn
jo pripravila več različnih kniiinih zbirk za odrasla in mladino pa Izrudaa Blokih saneh Prlmart N. zbirka ■
t V OD Ut	Upor na ladji Kaine	pL L	MM
2. IMIHMitV&Ti Starec in morja . ,	pl. L	MS
3. BALZAC t	Blišč in beda kurtiaan pL l	MS
4. VVHIfcS I	Mačeha zemlja . .	pl. h	SM
Celotna normalna prodajna cena L 3.829 ZMltAR« PRODAJAM ChRA PA L 3.821
%ukakoi udliA faiUin&ti!
Tržaška knjigama
TRST, 01. Sv. Frančiška 78 Tatvina 37-328
E
Nadomestni deli, pribor, brušenje cilindrov za avtomobile, motorna kolesa in Dieelove motorje
Moto Cuzzi
Tvrdka Cremascoli, UL Fabio Severo 18
vam šoli srečen bolii
mesnica
Sv. Križ 144
IVAN DE LORENZO
želi vesele božične praznike in »rečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
	
Vesele božične praznike in	srečno novo leto želi
TRGOVINA JESTVIN	
KRIŽMANČIC	
	GROPADA
Gostilna in trgovina Jestvin
KRI2MAN
VELIKI REPEN 78
želi vesele božične prašnika in srečno novo lato vsem svojim cenjenim odjemalcem
Nndiaki kamnolom
UPA pri ŠEMPETRU OB NADIŽI želi vesel božič in srečam novo leto
HOTEL aKRASn	_
refbntabor
želi vsem svojim gostom vesel božič in srečno novo
leto
A ""		
Vsem cenjenim klientom, li vesel božič in srečno	prijateljem in novo leto	znancem že-
TRGOVINA JESTVIN		
		
FELIKS	KOŠUTA	SV. KRIZ
Vesele božične prašnike in srečno novo leto vošči GOSTILNA
AVGUST MOŽINA
TREBČE 10
2------------
GOSTILNA
Vesele božične praznike in srečno novo leto lell
GOSTILNA ŠKABAR
VELIKI REPEN 70
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim cenjenim klientom žel!
gostilna »ALLA GROTTA« in trgovina sadja in zelenjave
FRANC PERTOT sv. KRIZ
FURLAN
REFBNTABOR
želi vsem svojim klientom vesele božične prašnike in srečno novo leto
Tovarna sodavice
ANDREJ GRGIČ
Basoviea
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in znancem vesele božične praznika in srečno novo leto
' USTIN BERRA
(PAR BCROUUCU)
gostilna in trgovina jestvin -TAIPANA vošči cenj. klientom veeel božič in novo leto -
Vesele božične praznike in srečno novo leto teli TRGOVINA JESTVIN
KALC
PADRICE
PAR STAKU
mesnica in gostilna
VISKORBA želi vesela božične prašnike in srečno novo leto
FRANC KRIŽMANČIC
GOSTILNA	BAZOVICA
želi vsem svojim cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA	sv-	K1112
»NINI*
želi vsem cenjenim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem
KARLO GUŠTIN
TRGOVINA JESTVIN	REFBNTABOR
Vsem svojim cenjenim gostom Mi veeel božič in srečno novo lato
GOSTILNA
MILKOVIČ
GROPADA «0
ALOJZ TEDOLDI
električni material
VISKORBA želi vaeale božične praznike in srečno nova leta
Lesna industrija -
BLASUTTO GINO SVET IVAN OB ^NADCtl
vošči vesele prašnika in
srečno novo leto
Trsi - Ul. CarduCCI Slev. 41
(NASPROTI POKBITECfA TRGA -* telel. št. 90-513
Velikanska izbira delovnih oblek
|| II j°P>čev in moških in ženskih
Ms® *y>	ffya^
Razgledovanje po dogodkih in razmerah - doma in posvetu - v preteklem letu in v naši preteklosti ter koristno in prijetno branje v vezani in nevezani besedi
Instalacijsko podjetje za elektriko, vodo in plin
Stikala, žarnice, likalniki.
Električni in plinski gorilniki.
Vodne in plinske pipe itd.
GORICA - UL. CARDUCCI 15 - Tel. 30 11
Prizorh iz jugoslovanskega filma (Onadva*
BEŽEN PREGLED RAZVOJA JUGOSLOVANSKEGA FILMA
m -A.rv	.
Bilanca	prvega
COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE
SOC. A R. L.
Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940, 28352 uvoz IZVOZ
mirnih
Ni bilo vse najbolje, toda ty|ob začetniškim napakam je joqoslovwska (timska umetnost ustvanla dela, ki so dosegla priznanje tudi v deželah s staro (timsko Jadicijo
'♦teivojha jVifinslov anska I
filmska dejavnost je bila tako brezpomembna, da lahko govorimo o jugoslovanski filmski umetnosti šele po osvoboditvi o njenih zametkih v narodnoosvobodilni borbi, ko so redki filmski amaterji-parti*ani spremljali s kamero zmagovite pohode partizanskih brigad, politične in kulturne manifestacije. Ta material, ki se je žal'le delno Ohranil, predstavlja danes dragocen zgodovinski vir za študij narodnoosvobodilne borbe. Naj , omenim le dva pionirja slovenske in jugoslovanske kinematografije: B. Jakca n C. Skodlarja, ki sta posnela i med vojno nekaj »to metrov filmskega traku. Od la-
1N LESNO SKL ADISCE
TRST — Lesno pristanišče Telet, 44-552 Izven urnika Telet. 92-982
URAD
SKLADISCE VEZANIH SPLOSC, FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — Ul. Cologna št. 13 . Tel. 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES
Haročnike In bralce
PRIMORSKEGA DNEVNIKA vabimo, naj tudi leto« poravnajo celoletno naročnino za leto 1956 v znesku 4.100 lir, ali polletno v znesku 2.100 lir vnaprej, in tp najkasneje do 31. januarja 1956 * S TEM SI PRIDOBIJO PRAVICO SOUDELEŽBE PRI
razdelitvi bogatih nagrad
KI BO V PROSTORIH NAŠEGA' UREDNIŠTVA v soboto 18. februarja 1956
a grade bomo objavili v novoletni številki
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
MILAN SVAB SOAVE
Import - Ezport sanitetnega materiala
PROJEKTIRANJE — MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ — KLEPARSTVO
ULICA S. GIUSTO štev. 16 — TELEFON štev. 93-509
^ToUjtfihan')
UVOZ
filmov. Od vseh naštetih filmov zaslužijo večjd pozornost «Slavica», ki ga Je zrežiral Vjeko Afrič, in ga je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem, saj je prvič slišalo r filmskega platna domačo govorico. Tehtnejše presoje pa »Slavica* ne zdrži. Afrič je hotel v prvem filmu preveč povedati in se mu je zgodba izmuznila iz rok.
Od poznejših filmov naj omenimo šg »Nevihto*, »Daleč je sonce* in »Krvavo pot*. Prvega jo zrežiral Vladimir Pogačtč, ki velja za najboljšega poznavalca filmske tehnike med jugoslovanskimi filmskimi režiserji, po Vojnovičevi drami »Ekvinokcij*. Pogačičeva filmska realizacija tega pomembnega literarnega teksta je več kot, zadovoljiva. Pričaral Je na filmsko platrio temačno Vojnovičevo vzdušje,, pri čemeid so mu največ pomagali dO-
IZVOZ
Papir - C$lulozo • Ind. neprave in stroji
Ul. Commercielel5/a-Tel. 24*619
moaric Ivan
1MPORT ♦ EXPORT
IN TRDIH GORIV
VSEH VRST LESA
TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEU 93-503 ULICA DELLE M1LIZIE 19 — TEU 96-310
rijeva in Milivoje Zivanovič. Drugi film »Daleč je sonce* je zrežiral Radoš Novakovič po istoimenskem romanu Dobriče Cosiča. Čeprav je film slabši od literarne predloge, ki je najboljši Ao-maji tekst, ki obravnava narodnoosvobodilno borbo, se
|PpA'»v|0
■ 'Sit šilo« !■***
tel. 28-748
TRST
EXPORT
IMPORT
dati na filmskem plntnu rea.
-Itstlčno podobo- partiraošč*— ne brez papirnatjh aktivističnih olepšav. »Krvava pot* je prvi norveško-jugoslovanski koprodukcijski filrtl, kV fi ; spričo pretresljive vsebine — usoda. jugoslcušanskjh \oj-
nih ujetnikov, ki so jih Nemci odpeljali v taborišče smr
MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo
Tnia*T<r«tv?STOfir*»Tm' nm-
žen tudi mednarodnega priznanja.
Jadran film je v osmih letih svojege obstoja posnel e-najst 'filmrfv: »To ljudstvo bo živelo*, «Zastava», »Plavi 9», »Bakonje Ir* Brne», »V nevihti*, »Kameniti horizon-tifl. »Sinji galeb*, »Koncert*, »Jubilej gospoda' tkfa», «De-klica in hrast»ter«Milijoni
r* najboljši Hanžekovičev »Bakonja fra Brne», r katerega je vnesel režiser nekatere fplklorne elemehte, kt dajejo filmu posebno barvo.
Popolno jamstvo
POVRŠNIKE^SUKNJE, originalne LODEN, MpNTGOMERY ' ’
za doige, gospode ln otroke li&lta naa Uh ae prapričajto t
w rnircn ^«■■■1
UU VUllBjU (<ug.p.zadellaBorsaj;tel.29-043
za vsak nakup po NEPREKOSLJIVIH CENAH!
ZA ZBLIZANJE MLADINE DVEH
ABECEDA
FI LAT ELIS T	IČNE
.Iskrica leti po zraku sem in tja v večernem
mraku, ni metuljček, ptiček ni, temveč kaj ? Povej nam til
(V01US9UX)
fcifnnucrc
Frisrcne cestitKe
poštno uradnico Juunite Tucker
llili it
:	junici n etan clmb,
'V-.-	•••'	oliginalm kloj
'batih pffak in da/p car eleganca e,) e/ Vati oiplnoiU
Trst, Ul. F. Filzi 21-1 st. B • Telefon 28-748
jdo žanjejo žanjice, lahkokrile lastavice v jatah zbirajo povsod se za daljno, daljno pot.
U ho ima, zares uho, doma je v vsaki hiši, pa čisto nič ne sliši.
Povej mi, kaj Je to?
(vo(uvat$)
MOTOM 48	CCM
DELFIN O	160 CCM	££2“«
pelje povsotf. Prodija oa ob-roke do u me-
^—_	Aa	secev. Pritikli-
|W|ga>	ne in nadomest-
 	ni deli za vse
V S	motorje, hitra
jPffiSjSf*. BBEggjpfv.1	|C	popravila
M%v\a	ZastoosivB .Silen*
PteSDP. *	r1	Mosctiion t Fnsori
yr ?<•	irsiUl.Valdirivo311
V V	u Ul. XXX BllBUre 11
Ul 23-475
Posta/a ta usluge v Nabrežini: FRANC S1BLL1A ZN IŽANE CENE
gledalo nam pokaže kakšen res je naš obraz, Hič ne vara, nič ne laže; tak si U, tak sem jaz.
JCi lektrični vlak kakor
strela hiti, zagledaš ga komaj, pa že ga več ni; še par let preteče in naš Ciciban
lahko se z njim vozil bo sleherni dan.
Značilni muslimanski minareti, od koder mujezini petkrat na dan kličejo k molitvi
ZAPISKI S POTOVANJA PO TURŠKI DEŽELI
—1—r~---------.	illlllll—f	S tar "J
- •-!	-	-	i	•	■
Narodna
Ta pravi: «Pijmo!»
Ta pravi; «Jejmo!»
Ta: «Kje dobimo?*
Ta: «Marm vzemimo!*
Ta — Iz zibelke gledal, mami vse povedal.
Na, na — zato največ dobiš, kot kresilce se držiš!
v vse kra/e tudi v inozemstvo
«Tavuk» ali «Kavun» paretih in vodnjaki
TRST — UL. CARDUCCI ST. 41 (NASPROTI POKB1TEUA TRGA)
VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-
n~—' zr:~~,~::~= macim pršutom.	■ j =*
TER ZELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
flELAVHICA
T K S T
Ul. F. Crispi 15 Telefon 952U
pLJUt
je poslovil od domačega krova ■ in — švrk nad roorj« * «» -
Toda ni še letel sto vatlov nad morjem, že so mu perutničke postajale trudne. Pa je zagledal pod seboj jadrnico. Zvita buca si je mislil: Počemu se ne bi peljal? Spustil se je na prečnik in veselo mu je bilo pri duši, ko se je tako brez slehernega truda peljal v daljni tuji svet Toda čim dlje se je jadrnica oddaljevala od kopnega, bolj se mu je stiskalo srce od tesnobe.
Pa se je odločil vrniti se. Odgnal se’ je s prečnika in pogumno zafrfotal čez morje. Toda, kako bi njegove majhne perutničke zmagale tako daljavo. Dvigal se je in nižal, omahoval }<■ in se spet pognal, s poslednjimi močmi se je zagnal proti svoji domačiji, toda nad zalivom so mu perutničke omahnile in strmoglavil je v morje. Usmiljeni val ga je vrgel na obrežje. Tu, na svojih domačih tleh je poslednjikrat čivknil in za vedno zatisnil svoje radovedne dči.
Vsa družina se je zbrala okoli njega in žalostno so mu čivkali pogrebno pesem. Galebi so vreščali visoko nad njimi. Oče modrijan se je s krempeljčki popraskal po glavi in dejal:
»Vsakemu svoje:	kokosi
jajca, galebu morje, a vrabcu konjske fige!*
«Muci pa vrabca!* je dejala mačka, skočila izra grma in pohrustala vrabčka — mornarja.
2ELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
Nova precizna ura švicarske znamke
7.500
16.000
18.000
zahtevajte od svojega urarja uro znamke
ARHON
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
TRST, UL C BATTISTI 23-1. Tel.44-208 Telegr. IM PFXPOR T-TRIESIE
IZVAŽA«
tekstil,koloniaU n° blago in ram. novrttnm ttrote
Vsakovrstni les, drva ma kurjavo, gradbeni material
Otrokoma »o uhajale misli vsak čas naiaj na dom, na starie, na teto — ati zdaj }e bilo prepozno za povratek. Zaradi dolgega pota se jima Je oglasil glad. Metka je menila: «AI| n| bilo lepie pri tetl?a
(Se nadaljuje)
Dotlej Je otrokoma potovanje telo ugajalo. Hudo pa je bilo, ko sta morala sesti na kamelo tn ko se je začelo naporno potovabje po peSčenl puičavl. Na visoki ilvall sta otroka kar odskakovala, obenem pa Ju je sonce močno peklo.
Dka sta si brž, skovala načrti Metka se je pre-rkla v tanlfia in oba sta jo popjhnila skrivaj z lom v obmorsko mesto, kjer je bival dr. Grom.
ge Jima je posrečilo, da jti Je sprejel, In so ikoj kli na pot po nujrju do Tunisa (v Afriki)
Marko in Metka ata bila otroka bogatega konzula. Cez počitnice ju je poslal oče k »Uri teti na, deielo, kjer sta se pa zelo dolgočasila. Mirko je Čtlal nekoč » časopisu, da Uče atrllkl raziskovalec dr. Grom dva Petka kot spremljevalca - za petevmede po Afriki.
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
vsestranski bogat
i NEKAJ KORISTNIH NASVETOV KMETOVALCEM
Kako bomo izkoristili zimski čas
Pravimo, da ni dobrih in koristnih naukov nikoli dovolj, kot ni nikdar dovolj koristnih dejanj. Nauki, pa naj so še tako lepi in bogati, so oblak brez rose, če se ne zlijejo v dejanja. Želeti bi bilo, da bi dobri nasveti, to je takšni, ki istočasno pomagajo posamezniku in skupnosti, čim bolj zalegli, Te dni bo nekaj več prostega časa /a preudarek, kaj in kako naj bi ukrenili za okrepitev svojega gospodarskega stanja 'n za olajšanje onih opravil, ki se na pomlad tako zelo nakopičijo in nas preganjajo. V prvi vrsti vztrajamo pri že znanem nasvetu o preoranju in če 1* mogoče pri gnojenju orne zemlje. Izpostavimo jo zraku, vlagi in mrazu, torej tem našim pomočnikom in pospeševalcem dobre letine! Prezračimo (preorjimo) jo čimprej in čim globlje — tako skrbno in temeljito kot zrači gospodinja stanovanjske prostore in preskrbimo ji še četrtega pomočnika — toploto, ki bo pomagala drobiti trde plasti. To ji damo z dobrim naravnim gnojem.
Okopanje in gnojenje vinogradov je prav tako važno zimsko opravilo, ki nam pomaga do večjega in boljšega pridelka. Ne odlašajmo z njim, če je to le mogoče!
Kako radi bi spet priporočali vsem kraškim zeml jakom. Preden delate kakršen koli kmetijsko - gospodarski načrt, preštejte, kolika površina senožeti mora dati res vredno krmo! Krmska površina našega zemljišča je glavna osnova kmetijskega obratovanja. Izboljšanje senožeti pretežno zahteva precej žrtev, a jih tudi več let zap> redoma tudi dobro nagrajuje.
Semkaj spada tudi pripravljanje komposta, tega tako dragocenega naravnega gnojila. brez katerega bi ne smelo biti nobeno gospodinjstvo, ker tako koristno služi travniku, vrtu in prav tako tudi ostalim kulturam. Polno je odpadkov pri hiši na njivi, na senožeti, v gozdu, izkoristimo jih!
Ali smo na sadno drevje res popolnoma pozabili in smo res vsi mnenja, da naša zemlja ni za sadno drevje? Izbijmo si iz glave to zelo napačno sodbo, trezno premislimo in izračunajmo, koliko je vredno sadje v prehrani, bodisi sveže ali osušeno in kakš-
no sadno drevje bi kazalo saditi. Poskušajmo s sadnim drevjem, ki ni bilo pri nas v navadi: z marelicami, plemenitimi vrstami breskev s kaki! Nele ob njivah in vinogradu, tudi na senožetih in celo na gmajni je mesto za sadno drevje na pr, za orehe in češnje. Sedaj bi bil primeren čas za kopanje jam za to ali ono sadno drevje, ki ga nameravamo na pomlad posaditi.
Vsak gospodar zna, kaj bi mu najbolje kazalo in oo zagrabil tam, kjer bo mogel zmagovati. Seveda nas danes preganjajo opravila, ki jih ne smemo zanemarjati in jih odmikati na poznejši čas. Ni prezgodaj, če že zdaj odberemo semenski krompir in druga semena.
Ali so naši steljniki dovolj založeni in je stelja primer-
na za napravo dobrega gnoja? Kako je z našim kmetijskim orodjem? Mogoče potrebuje popravila, da nam ne bo delalo na pomlad — ki bo takoj pred durmi — preglavice in oviralo redno delo. Trte nam dajo razmeroma največ posla. Koliko skrbi nam naiprti samo kolje. To si najlaže pripravimo seda). Večje opornike je priporočljivo impregnirati — prepojiti s sredstvom, ki varuje les pred naglo trohnobo, na pr. s katramom. Tudi ožiganje pomaga.
Kaj bi naštevali vse mogoče posle, ki nam jih nalaga gospodarstvo. Hočemo le omeniti, da moramo v lastno gospodarsko korist vršiti .te posle čimbolj načrtno in smotrno, ali tako da se gospodarsko čimbolj utrjujemo.
Naprednim gospodarjem so
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Zaprli bodo
edino ind. podjetje
Beneška Slovenija spada med dežele, ki so gospodarsko in socialno najbolj zaostale. Od vseh vlad, od vseh držav, pod katerih suverenostjo smo živeli, smo bili vedno zapuščeni in zapostavljeni. Človek si ne more predstavljati, kako so živeli in kako še živijo naši ljudje. Dovolj je pogledati na zemlje, vid, pa bodo videli, da je tudi narava bila z nami zelo skopa. Od Čedada proti Nadi-škim dolinam se dviga hribovski svet, prepleten s štirimi ozkimi dolinami, ki vodijo do italijansko-jugoslovanske državne meje.
V teh dolinah, izvzeinši Re-čansko dolino ni nobene tovarne, nobenega obrata, kjer bi mogli zaposliti vsaj pet delavcev. Le v Trčmunu so obrtniki, ki izdelujejo grablje in jih prodajajo Furlanom. Toda s tem zasluzijo le za sol in tobak. V Rečanski dolini, na Cemurju, pa je majhna tovarna cementa. Ko Je bila ta tovarna, last podjetja Italcementi, v polnem obratu,
so kurili tri peči, pri katerih je delalo 75 delavcev; polovica od teh je bila domačinov. Pred nekaj leti so zaprli eno peč, kar je povzročilo odpust kakih 25 delavcev. Letos so podrli še drugo peč in zdi se da bodo v najkrajšem času podrli še tretjo. Od 50 zaposlenih delavcev jih bo Italcementi zaposlila samo 15 v Čedadu, tako da bo ostalo 35 delavcev brez zaslužka.
Tu se vidi kakšno skrb posveča država naši revni deželi. Ukinjen bo edini industrijski obrat v naših dolinah in brez zaslužka bo ostalo še tistih 35 delavcev, ki so si služili kruh na domačih tleh. Ne bo jim preostalo drugega, kakor da izberejo pot, ki so jo izbrali že tisoči beneških Slovencev. Odšli bodo v belgijske rudnike, kjer je smrt doma. Toda do kdaj bo trajalo tako stanje v Beneški Sloveniji? Ali res ni izhoda? Oblasti naj se vendar že zganej} in naj rešijo našo deželo gospodarske propasti.
L P.
ti naši nasveti odveč. Niso pa odveč mnogim in žal premnogim hišam, ki se tolažijo z vsemi mogočimi upi in na-dami, le ne s skrbnim in umnim gospodarjenjem. Niti niso odveč veliki večini naše mladine — prav njej, kateri so predvsem ti nasveti namenjeni.
Na mnoga leta,
Kocjanova mama!
Včeraj, v soboto, je v krogu tvojih številnih sinov in vnukov v Križu praznovala tvojo osemdesetletnico Marija vd. Košuta roj. Tence, ati po domače «Kocjanova mama*.
Kljub tvoji visoki starosti. 80 let je it nekaj, je Kocjanova mama še zdrava in čila. Se vedno sama opravlja razna gospodinjska dela in se zanima za življenje in dogodke v vasi in v svetu. Imela je 8 otrok, ki so vsi živi; drapi soprog pa ji je umrl leta 1039.
Kocjanovo mamo, staro kra-ško korenino, vzorno mater in skrbo gospodinjo, spoštujejo vsi, ki jo poznajo in ji žele, da bi v zdravju praznovala še dosti obletnic.
Na mnoga leta, Kocjanova mama !
Dopisi	s	p
NABREŽINA
Naši domači in tudi kmetje iz sosednjih vasi se hudujejo, ker se naša občina prav nič ne zanima, da bi kakor koli pomagal? našemu kmetijstvu. To naglo propada, bolj naglo kot v ostalih občinah našega ozemlja. Je na dlani, da ni ta pojav razveseljiv in pomeni le naglo drčanje navzdol. In posledice? In vendar so tudi pri nas dani pogoji za uspešno in bolj donosno kmetovanje, Mogli bi celo trditi, da nismo s svojim kmetijskim gospodarjenjem niti. na pol poti in bi mogla tudi naša zemlja roditi neprimerno več, kot je do sedaj. Mislimo, da je tudi občina — in prav občina, — dolžna skrbeti za njegov napredek in to ne da bi zato občutno obremenjevala občinski proračun. Vzemimo za pri. mer vprašanje traktorja. Njegove prednosti pri obdelovanju niso več španska vas. To vedo tudi oni, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom in to je znano tudi našim občinskim svetovalcem. Ali pa n. pr. vprašanje nabave sadnega in tudi nekaterega gozdnega sadnega drevja. In tako dalje.
Čudimo se, da se zato ne zavzamejo vsaj občinski svetovalci iz kmečkih vrst. Ali bo to krenilo na bolje?
V nedeljo je bila v kinodvorani kulturna prireditev prosv. društva »A. Tanče*. Bogat spored je napovedoval Bilo
pa je obratno. Ce bi ne bilo gostov iz Trsta in od drugod, bi bila dvorana porazno «na-bito polna*. Tako je in še bolj bo. kjer igra edino vlogo preziranje narodnih interesov.
in zelo razveselilo naše otroke in starše, ki so jih spremljali. Zaradi slabega vremena ni bilo obiska iz sosednjih vasi. kljub temu pa je bila dvorana polna domačih malih in odraslih gostov, ki so z velikim užitkom, prav zamaknjeno, sledili igri.
Kinopredstave nismo imeli že dobrih 9 mesecev. Ne vemo, kaj je temu vzrok. Zlasti v zimskih večerih si takih predstav želimo, ker imamo več časa na razpolago. Radi bi tudi poslušali zanimiva predavanja, če le mogoče s skioptičnimi slikami.
BOLIUNEC
Za božične praznike nam podjetna skupina vaščanov pripravlja zabavno prireditev v kinodvorani. Pravijo, da bo za vsakogar nekaj, za dobro voljo in zabavo. Že sama zamisel je pohvale vredna in nas veseli, da je do te pobude prišlo v naši vasi. Prepričani smo, da bodo na prireditev prišli tudi gostje iz sosednjih vasi in marsikdo tudi iz mesta, zlasti na Stefanovo ,ko bo, kot vsako leto, tudi letos tradicionalno slu-Čanje* na trgu. Dekleta si te dni že nabirajo pomaranče in jabolka, da bodo z njimi napadle svoje in druge »Stefane*.
TREBČE
TRN OV1CA
Naša vas ima proti državni meji okrog 60 ha nerazdeljene gmajne. Ta svet bi nedvomno bolje izkoristili, če bi ga razdelili. Naši predstavniki si prizadevajo, da bi to dosegli. Kmetijskega tečaja, ki je bil v Praprotu, se je udeležilo nekaj naše mladine. To je razveseljivo, ker nekaj od pouka bo le ohranila in ga izkoristila na svoji zemlji. Naprednega kmetovanja smo res krvavo potrebni in velika škoda in gospodarska zguba, da ne znamo izvabiti iz zemlje toliko, kolikor bi to z umnim delom lahko dosegli.
B O R S T
V torek je gostovalo v naši prosvetni dvorani SNG iz Trsta s predstavo sJanko in Metka*, S tem je zadovoljilo
Naš vaški pevski zbor, ki je oživel letos poleti, dobro napreduje in tega se vsi veselimo. Skraja so bili v zboru samo moški, zdaj pa so pristopile tudi žene in dekleta. Tako Je zbor močnejši in popolnejši. Zadnjič je naš zbor sodeloval preteklo nedeljo skupno z bazovskim na proslavi P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah.
Ker ni bilo že del j časa pri nas nobenega pevskega nastopa, oziroma pestre kulturne prireditve, sl vsi želimo, da bi do tega čimprej prišlo. V jeseni se je po vasi širila vest, da bomo v decembru imeli pevski koncert s sodelovanjem tudi drugih pevskih zborov. Morda ga ni bilo zaradi tehničnih ovir, vsekakor pa ga vsi željno pričakujemo
poti. Saj ni treba posebej na-glašati, kaj pomeni pot ne le med mesti, ampak tudi med mesti in vasmi, pa tudi samo med vasmi. Tudi mi sestavljamo del te skupnosti in potrebujemo primerno pot tako kot ves ostali svet.
Ce je uprava državnih cest prezrla to našo nujno potrebo in so si to zadevo premalo resno razlagali naši predstavniki, se moramo toliko bolj živo zavzeti odslej dalje, dokler ni še vse zamujeno. Proaimo vso javnost, ki ji je za pravično reševanje javnih zadev, da nas pri tem podpre.
Bilanca prvega desetletja
(Nadaljevanje s 4. strani)
kove novele »Jara goepoda* zelo širokopotezno. Zal pa je bil film le zmes gledališča in filma. Veselo zgodbo iz študentovskega življenja pod naslovom »Vesna* je režiral Ceh František Cap po tehnični plati brezhibno, ampak brez večjih umetniških ambicij. »Vesni* bi lahko o-čitali, da je v njej premalo pristnega slovenskega vzdušja, kar pa Ji ne zmanjšuje komercialne vrednosti. Isti režiser je posnel tudi film iz življenja ljubljanskih ilegalcev »Trenutki odločitve*. Z njim smo Slovenci dobili zrelo delo, čeprav se mu pozna, da ga ni ustvaril naš človek. Mlada slovenska filmska generacija se je predstavila z omnibus filmom »Tri zgodbe*, k' so ga zrežirali. Igor Pretnar, France Kosmač in Stane Kavčič. Pretnarjeva zgodba »Na lovih Mure* je vsekakor stilno enotno in skrbno pripravljeno delo.
In na koncu našega bežnega pregleda še eno vprašanje: ali je jugoslovanska kinematografija v prvem desetletju svojega obstoja o-pravičila zaupanje in tudi koristno uporabila denar, ki so ga vanjo vložili jugoslovanski narodi? Ne smemo podcenjevati uspehov našega filma, čeravno z nekaterimi filmi ni bila zadovoljna ne publika, ne filmski kritiki. V prvih desetih letih pa se je jugoslovanska filmska u-metnost postavila na lastne noge in to je trdna osnova za nadaljnji razvo).
ŽARKO PETAN
Zatirajmo
zimskega pedica
A 		 		 '		
Vesele božične praznike in	uspeha	polno novo leto
želi		
VIKTOR	ROJC	1
GOSTILNA «SVARAi		Ricman.it* 111
Vesele božične praznik« in srečno novo leto želi vsem svojim klientom
GOSTILNA LUXA
(»PRI ZAJKI*)	PROSEK	187
Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči
FRANC BERCE
TRGOVINA JESTVIN	Boršt
	
BRANKO	2ERJAL
MESNICA	Boljunec
želi vsem svojim cenjenim	odjemalcem vesel božič in
srečno novo leto	
	
Trgovina jestvin
DRAGO ŽERJAL
BORŠT 237
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
		
MIRKO SANCIN		
GOSTILNA	Boljunec	62
vošči vsem svojim cenjenim gostom	vesel božič	in
srečno novo leto		
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN JESTVINAMI — BOLJUN EC 62
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
Vesel božič in srečno novo leto vsem svojim cenjenim klientom želi
SREČKO MARC
MBSNTCA
Lonjer-Katinara
Trgovina jestvin in pekarna
SIRCA
vošči vsem svojim odjemalcem srečno novo leto TRST
Sv. Ana 33
CEROVLJE
Spet nas bo kdo smatral za vsiljivce, ki zagrizeno ponavljajo eno in isto zadevo. A kjer človeka močno žuli, tam se nehote praska. Nas vedno nekaj zuli: mi smo se rešili vprašanja obnove, že so nas počastili z zaporo starodavne
Mali zimski pedic ali mera (italijani ga imenujejo geometer, ker se premika kot da bi meril zemljo), je majhen metuljček. Gosenice metulja, ki se zvalijo iz jajčec, so zelenkaste barve. Kličejo ga tudi zmrzlikar, ker se pojavi v sadovnjakih, ko prične prvi mraz. Gosenica tega metulja je zelo škodljiva, ker večkrat obje listje do golega. Posebno škodljiv pri nas je na črešnjah. Spomladi, čim drevje ozeleni, se prikažejo te požrešne gosenice in začnejo žreti zeleno listje. Na nekaterih drevesih se pojavijo v takem številu, da objedejo drevje do golega.
Kako uničujemo škodljivca? Ce hočemo zatreti pedica, moramo predvsem poznati njegovo razvojno življenjsko ta-zp. V dobi škodljivčevega življenja, oziroma njegovega razvoja, poznamo čas, ko mu najlaže in najuspešneje pridemo do živega, in sredstvo, s katerim ga najlaže zatremo, pri škodljivcih goseničje narave je zatiranje možno v sle' dečih dobah njih razvoja; ko je žival še v jajcu, ko je gosenica, ko je buba, ali pa ko obletava drevje v obliki me' tulja. Y katerem času,- s katerim sredstvom in na kak način je zatiranje pedica naj bolj primerno, bomo spoznali iz njegovega življenja.
Spomladi se zvalijo iz jaj čec, ki jih položi samica prejšnje jeseni na drevesno pop-je, gosenice, ki se začnejo hraniti z razjedanjem listja. Ko gosenice dorastejo, prenehajo žreti in se zabubijo v zemlji pod drevesom. Cim se pojavijo konec oktobra in
v začetku novembra prve slane, izlezejo iz bube metuljčki. Iti so ženskega in moškega spola. Samec ima dobro razvita krila in more letati, samica pa ima slabo razvita krila ln ne more letati. Ker pa polaga samica svoja jajčka na drevesno popje, mora vsekakor priti na drevo. Zleteti nanj ne more. Zato ji o-stane edina pot plezanje po deblu na drevo. Na deblu je torej mesto, kjer bi bilo postavljanje pasti najuspešnejše. Tja postavimo vabo ali past. To Je kos debelejšega papirja, ovitega okoli debla in namazanega s posebnim lepilom, ki se ne suši. Ta pas ovijemo okoli debla, ga privežemo z lepilom. Samice, ki bodo hotele na drevo, se bodo tu osmolile in ujele Zimskega pedica uničujemu tudi s škropljenjem zgodaj spomladi, čim se pojavijo na drevesih prve gosenice. Uporabljamo razne, nam že znane preparate kot so na pr.: apneni arzenat. pantakan, ali v poslednjem času tudi tekoči lindane.
Klektro-tnštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila la popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322.
Viale Miramare 29.
SE PRIPOROČAMO!
PEKARNA
RUDOLF MARC
Bazovica
vošči vsem svojim klientom vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične prašnike in srečno novo leto vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
MAHNIČ
BAZOVICA
Brivnica
FRANC UPANJE	Bazovica
želi vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
ANTONIJA STRANJ
Dolina
vošči vesel božič in uspeha polno novo leto 1956
BAR »BAZOVICA*
vošči vesele božične prašnike in srečno novo leto
	
GOSTILNA	
«NA POŠTI« -	PREŠEL
	Bazovica 95
želi svojim cenjenim gostom	in znancem vesel božič
in srečno novo leto	
TRGOVINA JESTVIN	SLIVNO
MILAN MILIC
želi vsem cenjenim klientom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
1VMKA
KREZ VIALTEI
NABREŽINA
vam ondi:
Šivalne stroje Singer Radloaparate Philips Kolesa Legnano ■ Wolslt in droga Prvovrstne Štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele
Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah
INFORMACIJE telefon 22 923
AVTOPREVOZNlSKO podjetje
FRANC LIPOVEC
Vsakovrstni
prevozi
i osebnimi luksuznim) avtomobili Fiat 149* za tu In inozemstvo
GARAŽA:
Ul. Timeus <. tel 99-299 STANOVANJE:
Ul. F. Severo C, tel 33-111
AVT06ARAŽA ..Roiano"
TRST-ROJAN - UL. MOREHI ST. 7 - TEU 33491 privatno tel.27-240 — (Zadnja postaja fllobusa it. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov In motornih koles — Odprto i udi ponoči —
Prevoa potnikov a osebnimi avtomobili na vs kraje, tudi v inozemstvo
V hiši zavlada prtznščno razpoloženje, ko postavijo drevesc« in ga okrasijo z lučkami in darili za otroke. Svoj poseden tar ima drevesce, otroci ga zamaknjeno občudujejo, pa tudi starti so zadovoljni, če lahko na drevesce In pod drevesce postavijo tlmveč lepih daril.
Za praznike, voščilo ln darilo. Marsikaj bi človek rad kupil ln rad podaril svojim dragim. Težka Je izbira, ker je v vsaki Izložbi vse polno raznovrstnih dobrot; v denarnici pa, no o denarnici se govorimo, da ne bomo slabe 'volje. V novi tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška imajo tako tepe stvarce, da je skušnjava prevelika In pozabiš, kaj bo potem ostalo v denarnici.
Lepo v vrsti, ko« kadeti, se vrstijo steklenice Izvrstnih vin. Seveda, za praznike je treba zaliti in napiti m zdravit in srečo. Brez dobre kapljice, pravijo, ni dobre volje. Ce bi pa neko-Mko znižali cene, bi bilo več dobre volje. Za cene to za vino pa velja ista: »Do neke mere!*
»Božič je trn, rečemo, ko zagledamo po mestnih trgih smrekova drevesca. Lepega dne zraste pred cerkvijo sv. Antona smrekov gozd, a nima dolgega življenja, ker meščan« pokupijo drevesca in jih odnesejo domov. Kdor le premore, sl kupi drevesce, da je za praznike bolj prijetno doma. Lepa, visoka drevesca imajo tudi visoke cene hi sl Jih lahko privošči, jo le »visoke* družine.
'Zlasti frizerji ln krojači I-majo pred prazniki polne roke dela. Naenkrat se nakopičijo naročila, vsak bi namreč rad Imel za praznike novo obleko. Ko bodo prazniki mimo, se bodo tu-di krojači oddahnili in lahko počivali, ker bodo naročila bolj redka.
Prijeten vonj prihaja 1* kuhinj. Ze nekaj dni prej skrbne gospodinje pripravljajo vse potrebno, da bo za praznike vsak v družim zadovoljen in da bodo tudi gostom lahko ponudile nekaj dobrega. Te naše skrbne In skromne mamice la gospodinje skrbijo za družino skozi vse leto, za praznike pa se res žrtvujejo. A ni jim žal, ko vidijo za mizo zbrano vso družino ln zadovoljne obraze svojih dragih.
Naj vam dobro tekne in naj bo veselje v vaših družinah.
Ne samo drevesca, obleke in darila; za praznike mora biti nekaj dobrega tudi na mizi. Splošno znano je, da Tržačani ne štedljo pri brani to da Imajo radi dobro obloženo mizo. Trgovci vedo za to in zlasti za praznike kot nalašč okusno napolnijo svoje izložbe, da privabijo gospodinje v svoje trgovine. A glej strašilo! »Telečje stegno 12lt Ur za kgs.
D	-antante	atu.	.Mm-am..«*. ju..*«.
Y	"i™	erir*	'III*	'»II' 'rl\' 'TIT' eni* 'TIT' 'TIT' 'TIT' - m' 'TIT' 'TTT' 'TIT' ^TfT' 'Tl C' '7ir''||('	'TIT'	'Vi''
i
i
i
»
o«
i’
Vesele	božične	p
: aat am	.g'jca;«. aNka:;« »g- Jt*. a,':*. jihc. ant jim«.jr.it	jn.jmt.jiiit	Tir MU im — Mj
e|||' 'Tiv' '7I\' ^vIT' 'TIV* ttiit —VIČ—	^Tl	T'	t9i9*	'Tit'	nlP	t|Iw	Tflff	Wer	'tH'	Pn^ePP	PTP	TPP
Vesele božične praznike in »redno noro leto želi vsem odjemalcem
MILAN ČUK
MANUFAKTURNA TRGOVINA
PROSEK 82
Vesel božič in srečno novo leto želi-vsem odjemalcem
MARIJA DANEU
TRGOVINA JESTVIN	PROSEK	124
Vesele božične praznike želi vsem gostom
BIFE «PRI JOŽKOTUd
FIGOVEC
TRST
Ulica C. Ghega it. 3
Gostilna KOCMAN	
	STIVAN
želi vsem svojim cenjenim klientom srečno novo leto	vesel božič in
	
PODJETJE LESNEGA GORIVA IN OGLJA KARLO MISCHIO
GORICA	Ulica	Angiolina	23,	tel.	23-29
želi svojim cenjenim odjemalcem vesel božič
TRGOVINA S ČEVLJI
MARCEL MALALAN
Opčine, Alpinska ul. 85 (Tel. 21-465)
želi cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
Vsem svojim klientom, želi visele božične praznike In srečno novo leto
GOSPODARSKO DRUŠTVO
PROSEK 28Q
Damska in moška krojačnica
BAUČER - BOGATEČ
TRST	Viale	XX	Settembre	22
želi vesel božič' in uspeha polno novo leto
URARNA ZLATARNA ANTON MALALAN
Opčine, Alpinska ulica štev. 83-1., Tel. 21-465
želi cenjenim odjemalcem vesele praznike in uspeha polno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem
cenjenim odjemalcem
ANTON STOKA
Prodaja krme In zaloga piva Prosek-Deviriščina 2
LEOPOLD ŠTOLFA
ČEVLJARNA	Trst,	Ul.	Cologna	štev.	19
želi vsem svojim klientom vesele božične praznike
Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP
SIMIČ MAKIJ in BHKDIAHUA
OPČINE • Narodna ulica 48
PREDSTAVNIŠTVO motociklov .C1MATTI. in «BETA». S temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Stane samo 107.000 lir.
želi vesele boiitne praznike
		
	KAVARN \ <iCF.NTR \L B \R»	
OPČINE	Narodna ulica 48,	tel. 21-067 '
Želi vsem	svojim gostom vesele praznike	in uspeha
polno novo	leto	
		
Vsem cenjenim klientom	žel' vesele	praznike in
srečno novo leto		
pekarna	LEGIŠA	SESLJAN
TRGOVINA JESTVIN
OLGA KOS
DOLINA
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
Vesele praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim klientom
AVGUST ŠČUKA
Trgovina jestvin Trst, Ul. Commerciale 94, tel. 35-030
in srečno novo leto'
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
GRUDEN
TRGOVINA - TOBAKARNA
DEVIN
KROJAŠKA DELAVNICA
JOSIP KRAMAR
OPČINE	Narodna	ulica	štev. 65
želi svojim klientom, znancem in prijateljem vesele praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečr.o novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
trgovina z drvmi
BERNARD PANGOS
Nabrežina 84
ALOJZ DANIELIDANEU
Zaloga gradbenega materiala, trgovina z železnino jn kuhinjskimi predmeti OPČINE	-i	Proseška	ulica
vošči vesel- božič in srečno novo leto
Vsem cen], klientom, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Vižovlje
krojačnica in manufaktura
MARKUZA
gostilna Balžina
Vsem svojim cenjenim klientom želt vesele praznike in srečno novo leto
AVGUŠTIN GREGORIČ
Trgovina jestvin Trst, Ul. Commerciale 25, tel. 39-658
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
DANICA KOCMAN
TRGOVINA in TOBAKARNA	ATI	V	AN
Vesel božič in uspeha polno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
MLEKARNA
OLGA GULIČ
OPČINE, NA BRDINI
Trgovina manufaicturnega blaga TRST. Ul. Udine 3*	.
•---** - »	• T
Tel. 28-29«	I
vošči vesele božične praznike in uspeha polno novo leto
ČEVLJE jesenske in zimske dobite za velike in male v trgovini
JOSIP TREVISANI
TRST	UL	G.	Vasari 10, tel. 89-681
Zeli vesele praznike in srečno novo leto
Gostilna URDIH Mavhinje
želi vsem cenj. klientom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
KROJAŠKI SALON
JOSIP BOŠTJANČIČ (Rostianchi)
TRST	Ulica	Piccardi 36
želi cenjenim klientom vesel božič in srečno novo leto 1956
RESTAVRACIJA DANEU
OPČINE, Narodna ulica	i
želi vsem cenjenim gostom vesele praznike 1-n srečno
novo leto
		
Trgovina z	jestvinami in	tobakarna
	KARLO	KALC
GROPADA,	štev. 97	
vošči vsem	cenjenim odjemalcem vesele božične	
praznike in	uspeha polno	novo leto
Trgovina električnih potrebščin
ERNEST MALALAN
OPČINE	Narodna	ulica	1Ž8, tel. 31-189
želi Vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele prazni« ke in srečno novo leto
4, Trgovina z jestvinami
POLOJA2 — MORETTI* ...
TRST	•+»**	-	Corso	<J*rtfcaMiw«4-
želi vesele praznike in novo leto 1958
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem trgovina gradbenega materiala ''9-
-IZIDOR TERČON
i^JjsESLirJtN
DVAINPETDESET LET STARA TVRDKA
JOŽEF KERČEVANI
IMPORT — EXPORT koles, šivalnih strojev, radioaparatov ter avtomobilskih nadomestnih delov
GORICA	Corso	Italia 24, tel, 26-43
Podružnica brez zaloge v Trstu, Ui. Coroneo št. 43 želi srečne praznike in novo leto
NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA d- g o. *.
NA OPČINAH.	Alpinska	ulica
želi vsem svojim cenjenim klientom vesele praznike in srečno novo leto
ČEVLJARSKA DELAVNICA
MIRO COLJA
PROSEK štev. 212
želi vsem svojim klientom vesele praznike in srečno novo leto
Vesele božične in novoletne praznike vam želi
MLEKARNA ŠTOKA
PROSEK 1
Diplomirana krojačnica	
' VLADIMIR	GORUP
	PROSEK štev. 153
želi svojim klientom vesele božične praznikč in srečno	
novo leto	
Adamič
nudi najboljša pogoje
pri nabavi In prodaji vsakovrstnega blaga
-i* trst, ul. valdirlvo 18, tel. 28-449, 31-99«
f KAVARNA - TOBAKARNA	
T E R C ON	
	NABREŽINA
žeji vsem svojim cenjenim klientom	vesele božične
praznike in srečno novo leto	
i - > • »a. 1	
-tsdlFsseis-efciilične praznike želi S iMta,	..
EDVARD FURLANI
TRST	Ul. Milano 18, tel. 35-169
Krmila za živino,1 umetna gnojila, žito, žveplo, modra galica, stroji za obdelavo zemlje, orodje, vsakovrstna semena itd.
Vesele božične praznike želi
	
Vesele božične praznike m	srečno . novo leto žali „„
ANTONČIČ	JOSIP
MIRODILNICA	PROSEK 140
Vesele božične praznike in srečno novo letč IčIT
DOLENC ANA
GOSTILNA	ZGONIK,	Deviničina	štev.	3
Vesele- božične praznike in srečno novo- leto želi
KANTE ZDRAVKO TRGOVINA JESTVIN	PROSEK	152
11 I I	I	-	I.	1..;	..	I	II	ina-i-m	I	,
TRGOVINA JESTVIN	,■
OBREZA FANI
PROSEK 126
želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem
svojim odjemalcem	’
Vsem svojim klientom želi vesele božične praznike in srečno novo leto
VLADI LUXA
GOSTILNA	,i.	PROSEK	137
Z
<
u
>N
S
S
C
08
S
S
iz
SVOJE BOGATE ZALOGE NUDI TRI PREKORISTNE PREDMETE
Uporabe parnega lonca HA WKINS ne sme pogrešati nobena hišna gospodinji več. Hranili se boste bolje in prihranili z njegovo uporabo 80% na gorivu  	in	času.
TRAVAL1N - trajno goreča peč Idealne oblike na drva in premog bo ogrela zadnji kotiček Vašega stanovanja - kakor centralna kurjava. Prihranili boste 80% goriva.
Cena male peči L 40.000.— srednje »	»	45.000.—
. in velike n » 50.000,—
Pralni stroj
HOOVER Je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu, ker Vam opere čisto in brez truda v pičlih 7 minutah.
I
TV.-* <
ZAPOMNITE SI TVRD8A
etee
TRST,
TrgS.Giovannil tel. 35-019
v\\*
VVS&V
Vse za dom z najugodnejšimi plačilnimi pogoji pri
Korzo Garibaldi 4 - Trst - Tel. 41-248
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP ŠKABAR
OPČINE
Narodna ulica 42, tel. 21-026
Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečna novo leto
EDVARD GRUDEN
TRGOVINA JESTVIN	Nabrežina	183
Vsem cenjenim klientom, prijateljem in znancem želi vesel božič in srečno novo leto •
PEKARNA JAZBEC najemnik
ALBIN MALALAN	Ji':.,
Nabrežina it, 96
TRGOVINA OBUVALA
GEC
Rojan, Trg Tra t Rivi 2 tel. 31-198
ima vedno dobro založeno trgovino vsakovrstnih ČEVLJEV ZA VSAKO SEZONO
TVRDKA
JOŽEF SILA
UVOZ	izvez
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST - Utica F. Fil*i šleu. 23 Talelua 37 U04
MESNICI
ANGELA in JOŽE VOLPI
(Center-Kamnolom Pošta)
želita vesel božič in srečno novo leto 1956
NABREŽINA št. 144
	
	A. PERTOT
	»FODERAMI«
TRST	Ulica Oinnastica 22, tel. 90-998
želi cenjenim odjemalcem vesel božič in uspešno novo	
leto 1956 mmmm	
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim klientom, prijateljem in znancem
BERNARD JAZBEC KROJACNICA	Nabrežina	178
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE MILAN AMBROŽIČ
TRST	Miramarska	ulica,	tel.	29-322
želi svojim klientom vesele praznike
Vsem cenjenim klientom, prijateljem in znancem želi vesel božič in srečno novo leto
VIKTOR PETELIN
KROJACNICA	Nabrežina	145
Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke
RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine
Trg Monte Re 4 (pri Soli)
Zaloga „Liquigasa" in vseh vrst štedilnikov Zoppas
želi srečne božične praznike
MANUFAKTURNA TRGOVINA
VIKTOR SOSIČ
vam nudi dobro konfekcijsko blago. Popravljanje i gavic — kleparstvo
OPČINE	Alpinska ul. štev.
želi vesel božič in srečno novo leto
PRIMORSKI DNEVNIK
— 8 —
25. decembra 1955
GORIŠKI IN CRN ES KI DNEVNIK
SEJA UPRAVNEGA ODBORA MESTNEGA SVETA
IZDELAIV TEHVItV« IVAt1 RT ZA IVOVE DELO VIV E C EVTRE
Avtomobilski klub bo zgradil nov sedež v Ulici Homa • Povečane najemnine za občinska poslopja
V četrtek zvečer je bila seja upravnega odbora mestnega sveta, kateri je predseiio-\ tl župan dr. Bernardis. Ker bo s prvim januarjem zopet povečana najemnina za stanovanja in lokale, je upravni otlbor najprej razpravljal o novih najemninah v stavbah, ki so last goriške občine. Cia. ni upravnega odbora so za-tšm odobrili znesek 1,300.000 Ur za nabavo pisalnih potreb-šlin občinskim uradom in šolam. Ponovno je bil pregledan t«di spisek občinskih revežev ra leto 1956.
Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda je bila razprava odbora o linancijskih in tehničnih pripravah za otvoritev novih delovnih centrov v goriški občini. Kot znano je biezposelnost že vedno zelo pereča rana goriške občine in sploh celotne goriške pokrajine.
Dolgo časa so odborniki razpravljali o prošnjah, ki so jih na občino naslovili posamezniki, ki bi želeli v Gorici graditi nova industrijska pod. jttja in nove stavbe. Nekatere prošnje so po prejetem mnenju tehničnega urada o-dobrili, za druge pa so postavili nove pogoje. ž odobravanjem je odbor odobril prošnjo goriškega avtomobilskega kluba, ki namerava v Ul. Roma graditi nov sedež.
so se razpasle na področju o-l-.rog 5:000 ha.
O tej zadevi so na predlog zrstopnika- kmetov razpravljali tudi v pokrajinskem svetu ir pokrajinska uprava se je odločila, da bo dala svoj prispevek v sklad za nabavo potrebnih kemičnih sredstev za uničenje teh škodljivcev. Predvidevajo, da bo v ta namen potrebnih 4,5 milijonov lir.
Kot najboljše kemično sredstvo proti poljskim mišim svetujejo «castrix», ki se je v praksi že obneslo po drugih pokrajinah. Ta preparat je priporočljiv, ker je smrtonosen za miši, ne škodi pa perutnini in divjačini. Z njim «e zastrupi žitna zrna na katera so miši najbolj požrešne in dovolj je, da požro 2 do 3 zrna, da poginejo.
Urnik trgovin
za božične praznike
Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča, da bodo trgovine za božične praznike imele sledeči urni; Danes, nedelja 25. decembra bodo vse tlgovine ves dan zaprte.
Jutri 26. decembra bodo odprte dopoldne samo mlekarne in pekarne, medtem ko bodo ostale trgovine ves dan zaprte.
Pokriti trg bo zaprt 25. in 26. decembra. Cvetličarne pa bodo odprte danes dopoldne u> jutri dopoldne.
Zveza obrtnikov za goriško pokrajino obvešča, da bodo danes in jutri na dan sv. Stefana frizerski saloni ves dan zaprti.
Zaključek tečaja za usposabljanje z dar jev
Ob zaključku tečaja za u-■posabljanje zidarjev je mio poleg učencev prisotnih večje število oseb, ki upravljajo po krajinski odbor za socialno solidarnost. Predsednik odbora prof. Zucalli je ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed zbranim učencem ln Jim želel, da bi se lahko čimprej vključili v proizvodni proces.
Tri tisoč lir in diplomo o opravljenem izpitu so prejeli: Aldino Beltramini, Ugo Brandolin, Claudio de Comel-ll, Giovanni Franceschini. Giacomo Fumiato, Alfredo Ga. »ato, Giulio Gergolet, Eugento Gergolet, Franco Lupi, Fran-cesco Macuz, Ermenegildo Mauri, Livio Zdraulig m A-lessandro Tivan.
IZ SOVODENJ
Dražba drv „na produ"
V ponedeljek 26. decembra bc ob 9. uri v Sovodnjah dražba drv «na produ*. Do nje imajo pravico vsi Občinarji. Za dražbo namenjen gozd je razdeljen na 20 parcel. Po izdražitvi je treba takoj plačati stroške za pogodbo, ostalo pa se bo plačalo prihodnje leto na davkariji. Pred dražbo si bodo zainteresirani lahko ogledali posamezne parcele; Priporoma sc točnost, da se dražba ne bi prevef zavlekla.
V torek je bila v otroškem vrtcu božičnica. Prisostvoval je tudi župan Jožef Ceščut. Otroci so bili številnih daril zelo veseli.
N* mostu čez Sočo padel z motocikla
Na mostu IX. avgusta se je včeraj dopoldne ponesrečil motorjem 41-letni Luigi Ric-cia iz Moše, Ul. Gorizia. Ric-cia je iz Moše prihajal proti Gorici m po nesreči padel vczila Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali številne rane na obrazu.
r.ika visela zavesa, ki je pokrivala omaro; zavesa se je vnela, ogenj pa je zajel tudi omaro, ki je popolnoma zgorela. Poleg 'tega je zgorelo tudi nekaj oblačila, perila in rrzno obuvalo, ki je bilo shranjeno v omari. Prizadeta škoda znaša okrog 150.000 lir.
OE7.UHNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 89-72.
Božičnica na slovenski gimnaziji
Pester spored in obdaritev najbolj marljivih In potrebnih
V petek je bila po pouku na slovenskem liceju in gimnaziji v Gorici božičnica, katere so se udeležili profesorji in dijaki obeh šol. Najprej se je razvil kulturni program s priložnostnim govorom, potem pa deklamacije in nekaj lepih pesmi. Sledilo je obdarovanje najbolj marljivih in najbolj potrebnih dijakov. Podporno društvo je prispevalo 12.500 lir za najpotrebnejše dijake, za kar se mu šola toplo zahvaljuje. Med ostalimi dijaki je bil nagrajen tudi dijak, ki je napisal najlepšo grško nalogo. V dar je od ravnatelja liceja in gimnazije prejel najnovejšo izdajo «Zgodovine Jugoslavije*.
Človekoljubno delo Podpornega društva
Revnim dijakom je izdalo 50.000 lir podpore Odbor Bkrbi tudi za reveže iz mesta in okolice
Odbor Podpornega društva je na zadnji seji sklenil, da bo prihodnji letni občni zbor kbnec januarja ali v začetku februarja prihodnjega leta.
Društvo je dalo slovenskim revnim dijakom 50.000 lir podpore, in sicer na vsako izmed štirih srednjih šol v Gorici po 12.500 lir. Za božič in novo leto bodo nakazali slovenskemu sirotišču 25.000 lir. Odbor je na zad-nj’ seji proučil tudi prošnje revežev iz mesta, Podgore in Sovodenj, katerim je sklenil podariti 32.000 lir za nakup najpotrebnejšega.
Odborniki so razpravljali še o nekaterih upravnih zadevah in izrekli priznanje taj-
Uradne ure za javnost so vsak delavnik od 9.30 do 12.30 ob torkih, sredah ter petkih tudi v popoldanskih urah od 16. do 18. ure.
Kam pojdemo silvestrovat?
Vsi goriški Slovenci se bodo zbrali v bivši dvorani »Zlati pajek*. Tam bo veselo in prijetno slovo od starega leta, m trčili si bomo ob veselih zvokih na zdravje novega leta.
Posebno vabilo vas čaka kavarni pri Rudiju Bratutu
Da bi nekoliko zajezili gostovanja v inozemstvu, so v Jugoslaviji sprejeli sklep, da ne more v inozemstvo klub, ki je zasedel na lestvici slabše mesto od sedmega. Da pa do izvajanja sklepa ne pride tako hitro, se je pokazalo na primeru BSK. ki je odpotoval na Malto, čeprav je zasedel šele osmo mesto. Sicer se BSK izgovarja, da se je za tekme dogovoril že pred prepovedjo in končno, da je zmagovalec pokala.
Tudi Hajduk je imel dogovorjeno turnejo po Zahodni Nemčiji, pa je sklenil, da jo odpove zaradi slabe forme moštva. Zlasti se je za ta sklep ogreval Vukas, ki je tudi odklonil, da bi potoval na gbstovanje v moštvu Dinama in Vojvodine, ki sta ga prosila, češ da potrebuje počitka.
Partizan bo danes igral v Madridu proti Real Madridu. Moštvo razpolaga trenutno s temile igralci: Stojanovič, So-škič. Belin, Colič, Zebec, Pa-jevič, Mihajlovič, Borozan. Jo-clč, Milutinovič, Bobek, Kalo-perovič, Herceg in Valok. Nekaj dni kasneje se jim bodo v Parizu pridružili še Jovanovič, Lazarevič, Mesaroš in Hmeljina, ki bodo s Partizanom nadaljevali turnejo po Belgiji, Nizozemski in Zahodni Nemčiji. Prav gotovo bodo Beograjčani potrebovali tolikšno število igralcev, saj jih čakajo na tej turneji še težke naloge in res ne bi bilo lepo, da bi ga Partizan tako lomil kot lansko leto, ko je
niku. ki tako vestno opravlja uit v staroznani urami Suli-
svoje delo.
IZ KRMINA
Poljske miši vedno večja nadloga
Ze nekaj mesecev povzročajo v krminski okolici in tudi po drugih krajih Goriške poljske miši veliko škodo. Ker niso bili pravočasno sprejeti proti njim dovolj energični ukrepi, so se v zadnjih tednih selo razširile in samo na kr-minsko-gradiščanskem polju
Požar povzročil okoli 150.000 lir škode
Ko je v petek zvečer okrog 20. ure prišla Antonia Mar-chesato iz Ul. Carducci štev.
25 domov, jo je presenetil oblak dima, ki je obdajal stanovanje. Ker je v kuhinji nekaj gorelo, je takoj poklicala na pomoč gasilce, ki so v kratkem času pogasili ogenj.
Do požara je prišlo slučajno. _
V kuhinji je v bližini štedil- j 25, tel. št. 51-74.
Obnovitev obmejnih propustnic
Goriška kvestura obvešča občinstvo, da je za obnovitev obmejnih propustnic treba oddati na kvesturo, oddelek za dovoljenja, soba štev. 23, staro propustnico brez vsake prošnje. Urnik za občinstvo je ojd. 9.30 do ,12.30, Prehivalci izven goriške občine naj oddajo piopustnico za obnovitev na občini.
Kvestura nadalje obvešča, da je propustnica veljavna od dneva, ko so jo jugoslovanske oblasti vidirale.
goj.
Začetek ob 20.30. Vstop sar mo z osebnim vabilom.
Nov sedež AN Pl
Pokrajinski	odbor ANP1
nam je sporočil, da ima nov sedež v Ul. Morelli štev.
PR0MKTNA NESREČA MA SVET0G0RSKI CESTI
Trčenje pešca in motociklista
Zimski železniški vozni red Gorica-Trst (Videm
ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE
PROTI	TRSTU;	0.13	(D)
6.01 (A),	6.56 (A),- 740	(D)*
6.12 (A),	9.20 (D),	10.54	(D)
13.55 (A),	15.49	fAJ,	17.18
tDD), 18.31	(A),	20.02	(A)
21.23 (D).
PROTI	VIDMU:	5.20	(A)
6.41 (A), 7.56 (A), 6,43 (DD) 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D)*
13.56 (A), 15.50 (A), 17.17 (A) 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A) 23.11 (A).
PRIHODI
IZ TRSTA: 517 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D)*, 13.5! (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.ll (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A).
IZ VIDMA: 0.12 (D), 5.5» (A), 6.54 (A) 7.39 (D)*, 8.01 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.5* (A),	15.47	(A),	17.14	(DD)
18 27 (A), 19.56 (A), 2121 (D) (* Ne vozijo ob nedeljah in praznikih).
V petek ob 1230 se je na Svetogorski ulici pnpetila prometna nesreča, pii kateri sta se poškodovali d.ve osebi. Iz Svetogorske ulice preti mestu se je z motoskuterjem pripeljal 27-letni Ivan Mer-secchi iz Svetogorske ulice 51, ki je hotel no delo v livarno SAFOG. Ko je prišel do križišča Svetogorske ulice — Ul. Minghetti in Ul. Pal-ladio, mu je naenkrat prišel pred vozilo 13-letni dijak
Giancarlo Sibau, ki je skuono z drugimi gojenci šel proti domu. Čeravno je Mersexni takoj prijel za zavore, da bi zaustavil vozilo, ni mogel pieprečiti nesreče. Tako motociklist kakor deček sta padla in se poškodovala. Na kraj je prišel rešilni avto, ki ju je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Motociklistu so ugotovili pretres možganov, poškodbo na nosu in desni nogi; dečku pa rano na čelu.
KINO
CORSO. 14.00: «Kruh, ljub zen in...», cinemascope, 1 De Sica in S. Loren.
VERDI. 14.00: »Cilj: Piovaro-lo», Tot6.
CENTRALE. 15.00:	»Ujetnica
Maharadže*, G. Soderbaum in W. Birgel.
V1TTORIA. 15.00: »Mata Ha rijeva hči*, panoramsko platno, M. Vitale in t1. La-timore.
MODERNO. 15.00: »Teror Gol-den Westa», K. Larsen in D. Drake.
11;	-ji
*,	■
JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI KLUBI NA TURNEJAH
Partizan danes v Madridu
Vojvodina nastopi danes v Nuernbergu jutri v Stuttgartu • Dinamo jutri v Muenchnu
bo njihov nasprotnik AEK. 8. pa Olimpiakos. Zagrebški Dinamo bo igral vsega dve tekmi v Zahodni Nemčiji: 26. decembra v Muenchenu, 1. januarja pa v Wupertalu. Tudi «Vojvodina» (ki je na lestvici deveta!) bo gostovala v Zahodni Nemčiji. Njen spored je za eno tekmo obsežnejši od Dinamovega:	25. Nuernberg,
26. Stuttgart in 1. januarja Suengen.
Kot vidimo so se jugoslovanski nogometni klubi letos omejili na Evropo. Največ tekem bodo odigrali v Zahodni Nemčiji, mimo lega pa jih bodo videli tudi gledalci Belgije. Nizozemske, Španije. Grčije in Malte. Od drugih se pogajajo za gostovanja še beograjski Radnički, presenečenje letošnjega prvenstva, za štiri tekme v Carigradu. Prav tako pa bi tudi «Sarajevo» hotelo ponovno pokazati svoje znanje turškim nogometašem, s katerimi so se pomerili z uspehom že lani ob istem času.
Noben klub pa se ni dogovoril za gostovanje tujih moštev na njegovem igrišču.
Končno je še azijska turneja nogometne reprezentance. To gostovanje predstavlja prvi kamen v temelju nove reprezentance. ki jo pripravlja zvezni trener Tirnanič za svetovno prvenstvo 1. 1958. Zato bodo danes na dolgo pot odpotovali le mlajši nogometaši z izjemo 27-letnega Beare, ki za svoj klub še nima pravice igranja. Tako bodo odšli na turnejo po Burmi in Indone-
Indoneziji. Nobena od tekem v Burmi ne bo službena. Pr-Va tekma bo na sporedu že 31. decembra. V Indoneziji bo samo prva tekma — 15, januarja — registrirana pri FIFA. Jugoslovanska nogometna zveza je dobila tudi po-nudbe iz Libanona in Indije. O njih pa bodo sklepali pozneje, ker za sedaj pričakujejo še odgovorov iz Hong Konga in Kitajske. Ce bodo odgovori iz teh držav pritrdilni, bodo Jugoslovani gostovali tudi v teh krajih in se vrnili v domovino prek Sibirije in Moskve.
poleg lepih zmag doživljal tu- ziji Beara, Vereš, Stipič, Go-
di nepotrebne in občutne poraze.
Jesenski prvak Crvena zvezda bo gostovala po novem letu v Atenah. Za uvod v novo koledarsko leto bodo igrali z Panatenaikosom. 6. januarja
kič, Crnkovič, Santek, Boškov Krstič, Popovič, Lipošinovič, Toplak, Mujič, Pflinčevič, Kur-tovič, Veselinovič, Antič in Ferhatovič. Reprezentanca bo na Daljnem vzhodu odigrala tri tekme v Burmi in tri v
šahovske vesti
RAZBURLJIVA TEKMA
Lazio-Novara 2:0
RIM, 24. — V današnji tekmi je Lazio premagal Novaro z 2:0 (0:0). V 30’ drugega polčasa strelja Fuin	od	strani
pred gol ob sami vratnici. Corghi ujame, toda zoga mu pade iz rok. Sodnik da že znamenje za nadaljevanje, toda vsi igralci Lazia ga obkolijo češ da je Corghi ujel žogo že znotraj vrat. Sodnik se posvetuje s stranskim sodnikom in na osnovi njegove izjave pii-sodil gol. Nekaj minut se igr« ne more nadaljevati za-adi živahnih protestov	Novarcev.
Končno se igra nadaljuje, toda čez 5’ je Baira izključen zaradi piotestiranja. Drugi gol je dosegel Burini	iz	enajst-
metrovke. Selmsson je pre-driblal več igralcev in tudi vratarja, ki ga je pa tedaj za grabil za noge. zaradi česar je sledila enajstmetrovka.
VALDAGNO, 24. — Marzot-to - Alessahdria	1:1	(1:1)
Strelca Tinazzi (A) v 8* in De Prati (M) V 24'.
PIOMBINO, 24. — Plombi-no - Colleferro 1:1 (1:0).
odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trsi
SAMO PIRC OD SLOVENCEV
finalist za turnir v Skoplja
V Jugoslaviji so se končali' trije polfinalni turnirji za državno prvenstvo. Ti turnirji so bili v Ljubljani, Sabcu in Zrenjaninu. Za firialni turnir, ki bo vffebniarju v Skoplju, so se plasirali z. vsakega turnirja prvi štirjč. ,
Končno stanja na posameznih turnirjih je!
V Ljubljani-.JTlrcjTot, Lukič, Marič 10,5 (razvrščeni po sistemu Sonnenborn), Milenkovič 9, Gabrovšek. D*mJ«n> Vič 8,5, Krivec; Dimc, Rajec d. Trajkovič 7.5, MartjnoVski. Kozomara 7, Gojak. Segi 6,5, Nikolovski 5, Stanovnik 4,5.
V Sabcu:	Djuraševič 10,5, Čirič, Jovanič, Janoševič In Djaja 9,5, Ugrinovič 9, Bertok, Vasiljevič, Sofrevski 8,5, Kržišnik 8, Stambuk, Požič 7,5, Mihaljčišin 7, Momič 6.5. Fra-nolič, Smederevač 6, Osmana-gič 4,5.
V Zrenjaninu: Matulovič 13. Udovčič, Sokolov 12. Tomovič 10, Bogdanovič. Brndvarevič, Petek 9, Horvat, Trampuž 8.5, Puc, Rakič_?! Vukovič 6,5, Du-čič, Vukčevič 6, Bekavac. Tomšič 4,5. Danov 3.5.
Za finalni turnir so se torej plasirali v Ljubljani Pirc, Tot, Lukič in Marič, v Sabcu Djuraševič, ki edini ni bil premagan na turnirju, nekdanji mladinski prvak Čirič, Jovanič, ki je na tem turnirju najbolj presenetil, in Janoševič. v Zrenjaninu pa so prišli do finala Matulovič, Udovčič, So-
kolov in Tomovič. Zelo slabo je na turnirju v Zrenjaninu opravil mednarodni mojster Puc.
V Moskvi bo oktobra 1956 velik šahovski' turnir v spomin 10-letnice smrti bivšega svetovnega prvaka Aljehina, k; bodo Rusi nanj povabili vse najboljše svetovne šahi-
ste tega časa.
» • •
Velemojster Smislov, zmagovalec turnirja v Zagrebu, je ob svojem ooVratku v Moskvo v razgovoru z dopisnikom Tanjuga izrazil’ svoje zadovoljstvo zaradi dobro organiziranega zagrebškega turnirja. Naglasil je, da so bile tudi simultanke, na katerih je sodeloval po raznih mestih Jugoslavije, dobro organizirane in da so bile močno zasedene. Po mišljenju sovjetskega velemojstra se je nivo jugoslovanskega šaha dvignil tudi v pogledu kakovosti in zavzema eno prvih mest na svetu. -
Smislov smatra, da je Gli-gorič še vedno najboljši jugoslovanski šahist, zelo pa tudi ceni igro Matanovi-ča in Ivkova. Smatra, da bo dvoboj med sovjetskimi in jugoslovanskimi šahisti na osmih deskah, ki je predviden za prihodnje leto, dal odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moči jugoslovanskih in sovjetskih šahistov.
H IN II SmillHN.i
predvaja danes 25. t. m. ob 17. uri M.G.M. film:
TMa
nntifidd&v-
V ponedeljek 26. t. m. ob 17. uri film:
Pustolovec And
V torek 27. t. m. ob 17. uri film:
KINO PROSIK-KOUlOVEt
predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri Metro barvni film:
mm
Igrajo: Greer Garson, Walter Pidgeon
V ponedeljek 26 t. m-ob 16. uri LUX f»m:
Oeila ii San Miam
Tititc na Ončinah
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 15. uri Inalta film:
nnu sueiiKi
Igra: VIRNA LISI
V ponedeljek 26. t. m. z začetkom ob 15. uri in v torek 27. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
NAVESTILNI DIM
Igarjo:	DANA	ANDREWS,	PIPER	LAURIE
Otlprll	sc
Crandi Itltadazzini
(bivši Magazzini Cavana)
Ul.€avuna§ - Ogel Ul. Vene/Jan
OGROMNA PRODAJA PO SE NE VIDENIH CENAH
NOGAVICE NAILON RHODIATOCE L 195 FLANELA IZ ČISTEGA BOMBAŽA,
meter L 75
ETAMIN ZA ZAVESE, . . . meter L 58 MOŠKE SRAJCE, POPELIN . . L 980 MONTGOMERYJI ZA OTROKE . L 2850 HLAČKE IZ BRILJANTINA ... L 130	,
KOMBINEZE IZ BRILJANTINA . L 320 in še tisoč drugih vrst blaga po najugodnejših cenah
OGLEJTE SI NASE IZL02BE
Hraniti Magazzini
Ul. Cavana 8 - Ogel Ul. Venezian
Brez obveznosti si oglejte darila za svoje otroke. Vse razstavljeno blago, ki ga vidite v izložbah in v trgovini, niso ostanki, temveč zaloga, ki jo stalno obnavljamo.
OlaiMvefie izdaje
MUSKI Milil .UFA' I KOPRU
Bogomir Magajna: ZGODBE O LEPIH ŽENAH (zbirka pretresljivih novel o neuslišanem hrepenenju zena)
Ivan Vouk: NA MEJNIKU DVEH SVETOV (najboljše črtice in novele koprskega rojaka)
Karl Grabeljšek: 2IVE BRAZGOTINE (no-vele)
Mara Hus: PO ODGONU IN DRUGE ZGODBE (črtice)
Brodar-Jezernik: CINC NA SLEDI (slikanica o pogumnem psu Cinču)
Rado Bordon: VEČNE ZANKE (zbirka 135 sonetov v odlični knjižni opremi) PESMI O MORJU (antologija)
Henry Sienkievvicz: MALI VITEZ (roman)
/IUe naie knjige. toAtevajU a dtooeMkid linjigazmaA, ah (iA n/vuačite jtu Thimeteki laloi&i a
1C J H O)
po svoji želji dobiš v Tržaški knjigarni
GUY DE MAUPASSANT
Ijvl t imi
5».
(LEPI STRIČEK)
Oospe Laroche-Mathieu in Rissolin sta prišli z možema. Vikontesa de Percemur je govorila o visoki družbi. Gospa do Marelle je bila očarljiva v svoji čudno fantastični obleki, rumenem in črnem španskem kroju, ki se je lepo prilegal njenemu zalemu stasu, njenim prsim in okroglim rokam ter dajal njeni ptičji glavici odločen izraz.
Du Roy je bil posadil na svojo desnico gospo Walterjevo in je govoril z njo ves čas med večerjo samo o resnih stvaren in s pretiranim spoštovanjem. Kdaj pa kdaj se je ozrl po Klotildl. »Zares je lepša in bolj mladostna na pogled* si je mislil. Potem so se mu oči vrnile k ženi, ki se mo takisto ni zdela napačna, čeprav ga je še zmeraj grizla zadržana, trdovratna in zlobna Jeza nanjo.
Ali ravnateljica ga je razburjala, ker jo je bilo težavno osvojiti, in zaradi tiste novosti, ki zmeraj draži moško
P°tHote?a Je zgodaj domov. — »Spremim vas*, ji Je rekel.
Odklonila je. Ta pa je silil: ^akaj ne marate? Hudo b me razžalilo. Ah naj res mislim, da mi niste odpustili? Sa)
vidite kako sem miren.*	.	,	.	.
Odgovorila Je: »Svojih gostov vendar ne morete kar tako
zapAMtitU nasmehnU: »phal Zamudim se najdelj dvajset minut. Niti pogrešali me ne bodo. Ce me odbijete, me užalite prav do srca.*
Zamrmrala je: »No, da, sprejmem.*
Komaj pa sta sedela v kočiji, Jo je prijel za roko in ji jo jel strastno poljubljati: »Ljubim vas, ljubim vas. Dajte mi, da vam povem. Ne dotaknem se vas. Samo to vam naj spet in spet ponavljam, da vas ljubim... to vam naj ponavljam sleherni dan..., da dovolite mi, naj grem k vam in pokleknem pred vašimi nogami za pet minut ter se in še izgovarjam te dve besedi, ko vam bom gledal v ljubljeni obraz.*
Prepustila mu je bila roko in odgovorila, komaj dihaie: »Ne, ne morem, nočem. Pomislite vendar, kaj poreko ljudje, moji posli, moji hčerki. Ne, ne, to je nemogoče.*
Poprijel je: »Živeti ne morem več, ne da bi vas videl. Bodi pn vas, bodi drugje, videti vas moram, pa čeprav samo za minuto vsak dan, toliko, da vas primem za roko, da vdahnem zraka, ki se dviga od vaših kril, da se nagledam očrtov vašega telesa in vaših lepih velikih oči, ki me spravljajo ob pamet.* Drhtč je poslušala to omledno ljubezensko godbo in jecljala: »Ne... ne... ni mogoče. Molčite!*
Govoril ji je čisto potihem, na uho, zavedajoč se, da jo je treba, to nepokvarjeno žensko, polagoma osvojiti, Jo pripraviti do tega, da mu bo dovoljevala snidenja, najprej, kjer bo sama želela, pozneje pa, kjer bo on hotel.
»Poslušajte... Biti mora... videl vas bom... čakal vas bom pred vašimi vrati... kakor berač... Ako ne pridete dol, stopim jaz gor k vam... a videl vas bom... videl vas bom... jutri.*
Ponavljala-Je: »Ne, ne, nikar ne hodite. Ne sprejmem vas. Pomislite na moji hčerki.*
»Tedaj mi pa vsaj povejte, kje vas lahko srečam... na ulici... kjer koli... ob kateri koli uri hočete... samo da vas vidim... Pozdravim vas... .Ljubim vas’, zgolj to vam porečem in pojdem.*	,	ljj .
Vsa zbegana Je omahovala. In ko Je šla kočija že mimo vrat njene hiše, je hitro hitro zamrmrala: »Naj bo, jutri o pol štirih pridem v cerkev svete Trojice.*
Potem Je izstopila in zaklicala svojemu kočijažu:
«Zapeljite gospoda Du Roya domov.*
Ko se je vrnil, ga je žena vprašala: »Kje si vendar bil?* Z zamolklim glasom je odgovoril: »Na pošto sem moral zaradi nujne brzojavke.*
Gospa de Marelle je šla proti njemu: »Spremite me, lepi striček, saj veste, da prihajam samo s tem pogojem tako dsklcč na večerjo
Potem se Je obrnila k Madeleini: »Menda nisi ljubosumna.; * Gospa Du Roy je počasi odgovorila;
»Ne, nič prehudo.*	'
Gostje so se razhajali. Gospa Laroche-Mathieu je Dim podobna skromni služkinji z dežele. Bila je notarjeva hči, :n Laroche se je bil poročil z njo, ko je bil šele odvetnik srednje vrste. Gospa Rissolin, stara in dokaj naduta, je spominjala na bivšo babico, ki se je navzela izobrazbe po sposojevalnih knjižnicah. Vikontesa de Percemur jih je gledala zviška. Njena »bela šapica* se je le z odporom dotikala teh prostaških ros.
Klotilda, vsa v čipke zavita, je rekla Madeleini, ko je stopila skozi vrata na stopnišče: «Odlična je bila tvoja večerja. Se malo, pa boš imela prvi'politični salon v Parizu.*
Komaj pa j« bila z Georgesom sama, ga je ovila z rokami: «Oh, preljubi moj lepi striček, vsak dan rajši te imam.* Izvošček, v katerem sta sedela, se je zibal kakor ladja. »Najine izbe pa vendar ne odtehta*, Je rekla.
»O, ne», je odgovoril. Mislil pa je na gospo Walterjevo.
TV.
Trg svete Trojice je bil na bleščečem julijskem soncu malodane prazen. Moreča vročina je trla Pariz, kakor da bi se bil zrušil na mesto težki, razpaljeni zrak višav, gost, žgoč zrak, ki te je v prsih bolelo od njega.
Slapiči pred cerkvijo so mlahavo lili v kotanje. Bili so, kakor da se jim noče več teči, sami trudni m medli, ln mokrota v kotlini, po kateri Je plavalo listje in koščki papirja, Je bila videti malce zelenkasta, gosta in skaljena na sivo.
Neki pes je bil preskočil kamnitni obrobek in se je kopal v tej sumljivi vodi. Več oseb, ki so sedele po klopeh na okroglem vrtičku okrog glavnih vrat, Je to žival poželjivo opazovalo.
Du Roy je potegnil uro iz žepa. Bilo je šele tri. Prišel je bil za trideset minut prezgodaj.
Smejal se je, ko je mislil na to snidenje. »Cerkve so Ji za vsako rabo dobre*, je menil sam pri sebi. cTolažijo jo, ker je vzela Juda, in ji dajejo v političnem svetu nekakšno odporniško držo, v odlični družbi neko dostojanstvenost ter zavetje
za ljubezenska srečanja. To se pravi, rabiti vero za vsak namen, kakor recimo dežnik za lepo vreme. Ce je lepo, je palica, če sije sonce, sončnik, če dežuje, dežnik, in če ne gres nikamor z doma, ga pusttš v predlzbju. Teh pa Je tudi na stotine, ki jim je gospoda boga figo mar, a vendar nočejo, da bi ga kdo obrekoval, in ga, kadar priložnost nanese, celo rabijo za posredovalca Ko bi Jih nagovarjal, naj gredo s teboj v hotel, bi imele to za nesramnost, presti svojo ljubezen ob vznožjih oltarjev, pa se jim zdi najpreprostejša stvar.*
Počasi je korakal okrog kotline; potem se je ozrl na cerkveno uro, ki je šla pred njegovo za dve minuti naprej. Kazala Je tri pa pet minut.
Sodeč, da bo znotraj vendarle bolj prijazno, je vstopil.
Hlad kakor v kleti ga Je zajel; presrečen ga Je vdahnil in krenil po ladji naokrog, da bi se dodobra razgledal.
Enakomerni koraki nekoga drugega, ki so se včasih ustavili, potem pa znova oglasili, so iz ozadja prostorne stavbe odgovarjali korakom njegovih nog, ki so glasno odmevali pod visokim obokom Obšla ga je radovednost, kdo neki je ta sprehajalec. Iskal ga Je. Bil Je debel, plešast gospod, ki je hodil s kvišku obrnjenijni očmi in držal klobuk za hrbtom.
Tu pa tam Je klečala stara ženska, ki je skrivala obraz v dlaneh ln molila.
Občutek samote, puščobe ln pokoja je prevzemal duha.
Svetloba, ki ...............................................    ‘
blagodejna.
sauiuuc,	RVUVJU	J*,	t-**	~	-
so Jo pisana okna otenjevala, Je bila očem
Du Roy je spoznal, da je tu notri »vražje prijetno*.
Vrnil se Je v bližino vrat in znova pogledal na uro. Bilo je šele tri četrt na štiri. Sedel je pri vhodu v glavno ladjo, obžalujoč,'da si ni smel prižgati cigarete. Iz drugega kono cerkve, od kora, Je bilo še zmeraj slišati počasne korake deoe lega gospoda.
Nekdo je vstopil. Georges se je naglo okrenil. Bila je preprosta ženska v volnenem krilu, ki Je pokleknila pri Prv® stolu in ostala tako, ne da bi se ganila, s sklenjenimi rokam-, očmi uprtimi v nebo in dušo odmaknjeno v molitvi.
(Nadaljevanje sledO