75. številka. Trst, v sol h »to 14. maja 1 SOS. (Večerno izdanje) Tečaj XXIII. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. Stane 4 nvč. v edinosti Je moč! „Edinost" izhaja dvakrat nu dan. razim nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob II. uri. večerno pa oli 7. liri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina znaša: Ohe izrlonji na leto . . . ghl. 21*— /a Hiinio večerno izdanje . _ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razrnerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročile brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu /jutranje številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Novejše vesti. Cni'iirnul lil. Uradni krogi turski oporekajo • . * % vesti, priobčeni po nekem berolinskem listu, fes, •In si i mohnmcdanci v Akia v cerkvi napadli kr-ščane; isti krogi zatrjujejo, da nn vsem ni niti besedice resnične, zbok česar ni moglo biti ni ranjenih, ni zaprtih. Itcroihi »Norddeutsche Allg. Zeitung meni, da se zdi, dn obstreljevanja Manile l>i bilo pričakovati le v tem slučaju, ako bi Spanci napadli amerikansko brodovjć, stoječe pred Manilo. 91 u lil'i <1 1 .'1. »Agenzia Fabra« javlja; Poraz amerikanskoga brodovja pred Puerto-rieo ho potrjuje. Vzlie temu, da je 11 ladij bomlmrdovaln mesto, odklonjen je bil napad častno, sciselmo od španjskih baterij. Vest o tej zrnati Spaneev je provzroeilo veliko navdušenje. Ha vitli a 151. (»enoral Maeitra je doposlal go-neralu Blaneo nastopno brzojavko: 11 sovražnih ladi j se je ob 1 uri polunoči postavilo pred Portorieo in je začelo streljati, ne da bi nas bili obvestili popred. Baterije v pristanišču so odgovorile streljanjem. Kanonada se je vršila ogorčeno in je trajala do 11. uro predpoludne, ne da bi bila provzro-eila znatne škode. Naše zgube so neznatne. London 1!K /a jutri se pričakuje velika bitka med španskim in amerikanskim brodovjem. Ni dvoma, da je španska eskadra, ki je dne ,!1(). aprila zapustila kapverdiške otoke in o kateri ni bilo nikake vesti, plula včeraj ob obrežju otoka Marti-nique (otok, franoozka kolonija, vztočno od Portorieo). _ Budimpešta lil. Finančni odsek ogerske delegacije je odobril proračun ministerstva za ukupne stvari, in je predložil, da se potrdi proračun obmejnih earin. IVtroiinul KI. Listi vedo povedati, da meseca junija pride sem prine Jurij Grški. IVtroirrad Kl. »Novine za trgovino in industrijo« objavljajo poročilo o stanju zimske setve v evropski Rusiji do 1"). aprila starega stila. Poručilo pravi, da zima ni bila škodljiva zimski setvi, ' Izgredi v Italiji. Itilll 151. »Agenzia Štefani« javlja iz Isella, dn hočejo kakih IflMI italijanskih soeijalistov, prihnja-jočih iz Švice, puskusiti, da prekoračijo Simplon (sotesko v Pcrinijskih in Lepontiniških alpah). Vojaki nadzorujejo mejo. Itilll 155. Kakor javljajo iz Coino vlada, po-polen mir v mestu in po pokrajini. H i lil 1.'». »Agenzia Štefani javlja in Milana : Vse mirno. Oblasti nadaljujejo razpusčavatijeiu pre-vratnih klubov in aretovanjem. Danes zvečer se odprejo vsa gledališča. It i lil KI. V uredništvu lista »Avanti« je bila danes preiskava. Turili Kl. Socijalističkoga poslanca Norri-ja so zaprli danes, ker je žalil javne organe. Itilll KI. Včeraj je kraljeva dvojica došla iz Turina. Od kolodvora do Kvirinala j«, bil nastavljen izredno velik aparat vojaštva; zi. vo jaštvom je stalo veliko ljudi, toda ni bilo tjfti t K a ij e d -nega v s klika v pozdrav. Itilll KI. \'senčilišče rimsko sirnžiti dve kompaniji pehote, karahinejeri in funkeijoiiarji kvosture. V društvu »Cireolo Dcmocratico Kniversitario« je bila preiskava in je oblast zaplenila vse karte. Itilll KI. Manifest skupine republikanov v parlamentu pravi ined drugim, da Italija stoji pred alternativo: ali reforme, ali — revolucija. Ako se hočejo preprečiti nove katastrofe, treba poseči po prvih. Manifest je podpisalo kakih 20 poslancev. Imbriani je pritrdil brzojavno. Epilog demonstracijam. u. Dozdevni povod demonstracijam so bile torej propovedi očeta Pavissieh-a. Govori z verskega Oglasi se računajo po vrstah v petitu. V.i\ večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, oumrtniee in javne zalivale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi nuj si- pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipriivništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Vreilništvo in tiskarna se nahajata v ulici t arintia štv. 12, 1'prnvništvu. o«l-priiviiištvo iu sprejemanje hi«eratni v ulici Molin piecolo štv. .'I, II. uadstr. PODLISTE K. w Velikomestna ljubezen. Spisal A. Zaje. Po ulici sta korakala razvajena in bleda velikomestna otroka. »1 lektor, povej mi: zakaj si tako zamišljen ?« »Prosim te, ne bodi sitna, saj sem pri najboljši volji!. »Lazeč! Že nekoliko večerov opažam, da nisi več isti, kakor si bil!« >Domišljije!« »Povej mi, kaj ti je?« >NiČ!» »Ti me ne ljubiš, kakor si me ljubil za časa najinega spoznanja!« »Minka, neumnica! Ljubim te, kakor tedaj, toda neka otožnost se je polotila moje duše !« »Tudi moje !« »Kamor se oziraš, sama proza, pusta proza! Poezije in romantike ni več na svetu!«, je dejal zaspanim naglasom ter z roko maskiral zdehanje. »Romantika?... O, še je je, se!», je odgovorila nasmehnivši se skrivnostno in hinavsko. Pogledala je svojega ljubčeka po strani. Prišla sta do njenega stanovanja. Molče jej jo podal roko, potem pa odišel v kavarno na partijo šahu. Drugo jutro, koje vstal, uročili somu pismo nastopne vsebine : Spoštovani gospod ! Nocoj me ne pričakujte, sestanem se z nekim drugim gospodom, ki me bolj ceni, nego Vi ! Kaj ni to romantično, kaj? M i n k a M o r c 11 i. Nekaj časa jo topo zrl na list, potem pa se je zakrohotal cinično, sel k mizi in jej odpisal tako-le: Cenjena gospica! Stara pesem, ki je brez romantike in poezije ! Proza, suha proza! H ek to r C a v a 1 o 11 i. Oddal je list na pošto ter se, zadovoljno žvižgajo, podal za svojimi opravili. * * * Dva tedna izza gornjega dogodka je bilo, ko sta se srečala ua še tališču pri sv. Andreju. Minka je visela na desnici nekega mladega starca; Hektor pa je korakal poleg svoje našopirjene Židinje. Urez vsakega občutka, nemo in mrzlo sta se pogledala; kjubu temu pa se je dozdevalo, da šepetata jeden drugeiuu: >V resnici, proza, suha proza! Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. stališča in mene, da je socijalna demokracija proti-verska, ateistična, izdajal je isti posledice iz tega prepričanja svojega, Bodisi torej, da niso socijalisti smatrali cerkev primernim krajem takim propove-dim, bodisi, da jim tema na sebi ni ugajal posebno, bodisi, da je prevladala kaka antipatija ter so se jim uživeli kaki britki spomini iz prejšnjih časov socijalni demokratje so se dozdevno eutili žaljene in v svoji jezi so izzvali demonstracije. Nočem preiskovati tu, v koliko da so opravičeni ti dozdevni vzroki. A če so imele že biti soci jalne razprave očetu Pavissich-a povod, zakaj ga socijalni demokratje niso pustili raje, da bi nadaljeval mirno svoje argumentacije? Zakaj niso raje prenašali mirno, ko je jozuvitski govornik srborito napadal njihov program in njihove nazore?! Zakaj so si sami škodo delali s tem, da so branili klerikalcu pobijati njih sistem, — ko so vendar baje uverjeni in trde tudi tako v jednomer: da namreč klerikalci delajo naj več o reklamo za njih stvar s tem, dn napadajo so c i j al i z e m ? ! Tu gn ni pravega soglasja med besedami iu dejanji soeijalistov. Toda tako ali drugače: demonstracije so se vršile. Demonstracije so postale v naših časih že skoro vsiikflr^i^ti stvar, ker so, takorekoč, na dnevnem redu na vseh koncih in krajih sveta. Kes je, da se žujimi pojavlja najbolj jasno ljudska volja, oziroma: če že ne prepričanje o kaki ideji kar se ne more trditi /mirom in v vsakem slučaju o nižih slojih — pn vsaj sočutstvovanje in soglasje žnjo. Ker torej navadno ljudstvo ne more nikdar samostojno soditi o vsaki stvari, pa se naslanja navadno na nazore onih, ki bolje poznajo dotične razmere. — Toda da si pribavi navadno ljudstvo kako idejo, mora biti razloček med poučevanjem, razjasnevanjem ter naposled med izvajanjem očevidnih posledic na eni strani, in med jednostavnim hujskanjem na drugi strani. Glas ljudstva se torej pojavlja na ta način, če res ljudstvo domonstrujo! K temu pojmu pa se vsekakor ne da prištevati Aron Švindeles. Spisal A. ZAJC. Kebeka! je zaklical svoji zakonski polovici. »ltebeka, tu je 70.M0I) goldinarjev: nesi jih tvojemu bratu ; jaz pa se podam na sodišče, da izročim kjuče!« •Samo ilO.OlH)? Aron, kamenje naj ti raste v želodcu in osut na nosu! Zakaj ne počakaš še nekoliko dnij, da vso zalogo?« »Kebekica! Ne morem, kajti upniki me opazujejo; to pa je nevarno mojemu podjetju! »Pi, ha! Kaj nas brigajo krščeni bedaki! je odgovorila Židinja ter leno odišia v sosedno sobo. Aron je dirjal na sodišče in prijavil konkurz. Preiskali so prodajalnico in našli le nekoliko -ostankov raznega blaga, 7f> ne. v gotovini in kup nesaldiranih računov. Kpniki so zahtevali njim pripadajoče svote, katere je Aron Švindeles poplačal z zadnjim delom svoje plemenite osebe : odsedel je petmesečni zatvor, radi prevare iu umazane kride. * * * »Limonada! Limonada !«, je kričal po tržaškem novem pristanišču. Oblečen je bil v razcapan frak: dišal pa je po čebuli iu česnu. Vsakemu, kedor ga je hotel poslušati, je pripovedoval o svoji nesreči. >Jehova zna, da sem poštenjak! Siromakom sem 11778126 umetno skrojena truma kričačev, nahujskanih |m» laiajivih govoricah ali |»a celo najetih. Topa »eje verno |x»kazalo na zadnjih demonstracijah; kajti taktom je, «la dobro število onih junaških demonstrantov niti ni ve«lelo, o čem s«' grč, oziroma, kaj se hoče doseči z demonstracijo. In to se tmli ni dalo posneti iz demostraeije, ker tli so se mešali vskliki : Abasso il veseovo! V iva 1'Italia I Abasso i pesniti, viva Dompieri! in 1'inno dri lavora-tori. To so vendar vskliki, o katerih smemo reči, ne le da se ne strinjajo, ampak so v dijainetral-nein liasprotstvn med seboj po različnosti ciljev, ki jih imajo posamične vseh teh skupin, ki so kričale one dni ukupno. Socijalisti povdarjajo n. pr. inter-uncijonnlizem! Kako so se torej mogli udeležiti ukupne akcije z ljudmi, ki so šli izražat svoje simpatije ,»red italijanski konzulat?! Ako res hote odpraviti socijalne razmere, kakor jih je ustvarila buržeoazija, kako se morejo udeleževati akcije, ki jo je zasnovala ista buržeoazija v svojo izključno korist?! In župan tržaški je vendar bmirgeois najčistejše vrste, a socijalisti ho svojim krikom poveličevali slavje, ki so je prirejali one dni po tržaških ulicah častilci toga župana in njegove stranke ! (»lavni znak socijalistiškcmu gibanju sedanje dol«- je vendar ali vsaj trdi se, da je—demokratski : znak jednakosti vsek ljudij. Mi pa trdimo povsem logično: da jednakost mora veljati ne le med individuvi, ampak tudi med skupinami ljudij — med narodi!! Tu pa sinemo zaklieati gg. socijalistom: kateri narod na svetu je holj demokratičen v vseh svojih slojih, nego je ravno naš slovenski! Demokratičen je notri do mozga, ker mora hiti, ker ga sili v to vsa njega žalostna minolost, ker je l»il notri do današnjih dni trpin, brezpraven sužen j sluga narodov. Mi nimamo svojega plemstva in kar živi med nami tega stanu, je lcdeno-mrzlo, ako ne naravnost sovražno našim težnjam -; mi nimamo tudi denarne aristokracije; mi imamo tudi (na našo škodo) le hore malo znanstvene aristokracije, mi nimamo bogatašev, mi nimamo — zopet na našo škodo, ni velike trgovine, ni veliko industrije: vsa naša zgodovina, sosebno tam, kjer smo v dotiki z mogočnim tujstvom, je zgodovina zapostavljanja, trpljenja in proganjanju! In ob taki minolosti, ob taki sedanjosti, ob takih odnošajih, ob tolikem sovražtvu od vseh strani, naj bi ne bili mi demokratski narod, naj bi ne bili za zaščito šibkejega pred krutostjo inočnejega, naj bi ne bili mi za socijalne reforme v /minili pravičnosti?!! Ob takih razmerah naj bi mi ne zaslužili vseh simpatij onih, katerih program je — ako smemo verjeti besedam : zaščita šibkojim, varstvo pro-ganjenim! In vendar vidimo, kako socijalno demokracija v Trstu v važnih trenutkih meče le nam polenu pod noge! Saj smo čuli, kako je nedavno temu list Lavoratore očital gospodu Ivanu (ioriupu, da je zastopnik posestnikov okoličanskih. Y takem trenotku, ko so se zastopniki laške plutokracije, židovskih milijonarjev, zagovorniki nečuvenih privilegijev zaganjali v naše zaupnike — v tem hipu ni imelo socijalističko glasilo poštenejega dajal na upanje; to me je spravilo ob premoženje, čast in dobro ime. Sedaj sem sani siromak. Doma imam soprogo in troje otrok, katere* moram preživljati. Ako se me ne usmili svak, pogineva od gladu... Jehova zna, da sem poštenjak! Tako je navadno zvrševal svojo basen in, nakremženega obraza, krevljal dalje, nudeči delavcem proizvod gnjilega sadja. ' ' * * * Zopet se je prelevil. S pomočjo neke mero-dajne osebe je dobil na tržaškem magistratu precej mastno službo, ki se po zakonu ne podeljuje ljudem, kaznovanim radi zločina. Ako se v njegovem elegantnem stanovanju kednj oglaša kakov stari upnik, predstavlja mu svojo v svili oblečeno kali« in vzdihuje: »Juh, gospod! Berač sem. da takega berača ni v Trstu. Kar zaslužim, to niti ni dovolj za hišne potrebščine! Da me ne podpira svak, ki nam je najel to stanovanje, živi bi morali v grob!« Tako upniku; po njegovem odhodu pa se bliža ženi, jo vščipa v lice in pravi: Hebekiea, moj solnčni soj! Gojim« poči od jeze! l'i, ha! A run, pusti ga, naj poči, saj je plačal pošteno! posla, nego da je loputnilo po teh pesestnikih* okoličanskih, ki se, muko in krvavim znojem, trpljenjem in v pomanjkanju, ubijajo v skrajnih naporih, da si ohranijo to malo ped armije, ki je ostala še njih last ukljuh gospodarskemu pritisku prav onih, katerim priteka Lavoratore« na pomoč. Pomoč milijonarju, plutokraciji in hegemonom proti malemu, v skrajnem pomanjkanju in v hudih skrbeh živečemu posestniku v okolici : to naj bi bilo demokratično, socijulistično ?! lako vidimo, kako se po vsem nastopanju tržaških socijalistov vlečejo kakor rudeča nit: nesoglasje z lastnim programom, nedoslednost, neiskrenost in protislovja! To moramo očitati našim socijalnim demo-ki •atom sploh. Prihodnjič spregovorimo še nekoliko besed do naših slovenskih socijalnih demokratov p< »seboj. Bratje Slovani! Dne 14. rožnika letošnjega leta bode ravno 100 let, ko se je narodil v llodslavieah, mali moravski vasi, slavni zgodovinar češki Frančišek Pala.- k v, katerega je imenovala hvaležna u danost češkega naroda po pravici (»četom narodovim ! Ta spomin budi v srcih vseh Cehov resna in globoka čustva hvaležnosti do moža, na čegar delovanju, naporu in znanju slonf v češki zgodovini velopouicnljivo dejstvo našega narodnega prebujenju iz neskončne duševne in gmotne bede, v katero so spravile češki narod britke nezgode minulih dveh stoletij. To dejstvo pomenja mogočen prehod iz prežalostnega ponižanja in splošnega propada v novo, silno in zdravo življenje, ki sedaj krepko napreduje v vseli plemenitih smereh človeških teženj. Veliko dejstvo, preporod češkega naroda in njegov povrat k dostojnemu življenju, je v svojem začetku in v daljšem razvitku večinoma delo Frančiška Paine kega, ki je izkopal z neumorno pridnostjo iz globin pozabljonosti, obdarjen z velikim duhom in prešinjen od vznešene ljubezni do naroda svojega, veličasten zaklad minulih zgodeb svoje domovine in v obsežnem zgodovinskem delu narisal osodo, nekdanjo moč in pomen češke, prav v srcu Evropineni ležeče države. S tem monumentalnim delom je zavrnil nalašč širjene laži in obrekovanja, razjasnil pomenljivi vpliv naroda češkega na politično zgodovino, razvoj kulturni in osvobojenje človeštva, dokazal pravo njegovo na neodvisno življenje in samostojno mesto mej sočasnimi prosvetljenimi narodi [in podal obu-pajočim novih sil, čilosti in navdušenja k boju za čast in življenje narodovo. V tem mnoge »stranskem dolgoletnem boju se je postavil F r a 11 č i š e k P a l a e k v na čelo prodnih vojev, s svojim političnim imenom, moško odločnostjo in z. nevsakdanjo bistroumnostjo je pripravljal pot češkemu narodu, premagal vse noštovilne ovire in koneeiio zagotovil njegov obstanek, jasno določil njegov politični p rog r a m, tožeči k svobodi vsega človeštva. Znanstveno in politično delovanje svoje je začel Fr. Palackv na široki podlagi slovanski in s tem mnogo prispel k vzajemnemu zbližanju slovenskih plemen, katero se je jasno in izrecno pokazalo na znamenitem shodu avstrijskih Slovanov leta 1*4*. v Pragi, na katerem , po besedah tega shoda, »so se prvič, odkar nas omenja zgodovina, sošli raztreščili udje velikega debla slovanskega v lepem številu iz daljnih pokrajin, da bi se zopet liki bratje med seboj mirno posvetovali o skupnih svojih stvareh in se izjavili odločno, da hočejo svoji narodnosti v Avstriji z vsemi dovoljenimi sredstvi pridobiti popolnega priznanja istih pravic v državi, katere uživata naroda nemški in madjarski, zanašajo se o tem na močno podporo, ki vre in kipi v vsakem zares svobodnem srcu za pravično stvar«. Fr. Palackv je bil celega pol stoletja voditelj duševnega razvitka češkega in si je pridobil za svoj narod neumrljivih zaslug s svojimi »Dejinami narodu českeho« in drugimi zgi»dopisnimi deli, z izdajanjem »Starvoli letopisft českvelu, »Ar-ehivu českčho«, z ustanovitvijo iu vodstvom > Ccskč Matice« in s svojimi doli v Muzeju češkem. Svfet kralj. glav. mesta Prage, v katerem mostu je živel in deloval in katerega častni občan jo bil, smatra v prvi vrsti za svojo dolžnost in nalogo, da dostojno počasti spomin velikega Ceha; zato je sklenil počastiti stoletnico rojstnega dne I*' r n n č i i k a P a 1 a c k e g a z veliko slavnostjo, dostojno njega spominu in narodu, s slavnostjo, na kateri se p olo ž i t e m c 1 j ni kame n spomeniku in katera bo hranila trajen spomin prihodnjim vekom. V ta namen je pozval mestni svčt skupno z in e s t i v okoliei podpisani sla v n os t n i odbor, da naj izvrši to svojo nalogo kolikor mogoče častno in slovesno. SI a v nos t i se bodo vršile lrt., ID. in 20. rožniku t. 1. v Pragi. Vabimo na ta dostojni izraz hvaležnosti češkega naroda napram njegovemu velikemu probu-(litclju vse drage brate po širnih krajih slovanskih, da l»i prišli iu z nami proslavili spomin velikega Ceha in Slovana in s tem tudi spomin pn»bujenja češkega naroda in ideje slovanske. Z odkritosrčno in iskreno mlanostjo širimo Vam naproti svoje roke in Vas vabimo k gostoljubnemu ognjišču, v kraljevsko, zlato, slovansko naso Prago, in Vam kličemo nasproti presrčni: Na zdar! Dano v Pragi dne K), sitšea I. 1HS)H. Odbor za proslavo stoletnice rojstnega dne Frančiška Palackega v Pragi. Politični pregled. Rasprava o ekspozćju ministra za vnanje stvari. Vsa nemška gospoda, naj že zastopajo liberalec ali naeijonaleo, so jezdili poznanega šepavoga konju v ozkem krogu za sedanje razmero naravnost absurdno ideje nemškega pritiska na ne-nemške narode. Ko je nalnroč v četrtek gospod minister za vnanje stvari dovršil svoj ekspoze, oglašali so se gospodje členi proračunskega odseka avstrijske delegacije jeden zn drugim, da povedo vsaki svojo. Ne, nemški gospodje prav za prav niso pripovedovali vsaki svojo, ampak vsi jedno in isto. Misli so so jim vrtele tako-le v kolobarju. Mi Nemci hočemo zvezo z Nemčijo; notranja politika v Avstriji mora biti v soglasju z vna-njo politiko; ako jo torej vnanja politika nemška, mora biti nemška tudi notranja politika; iz dejstva pa, da le mi Neinoi zahtevamo take nemške notranjo politike in jo odklanjajo druge narodnosti, izhaja neizprosno logiko, da so le Nemci pre-destinovani za gospodarstvo v Avstriji! Tu so vidi, da si gospodje Hoehenburger, Stiirgk, Pergclt (in kakor so nadalje zovojo ta gospoda) ne mučijo preveč so svojimi dokazi, ampak sklepajo obroč svojega dokazovanja jako k<»-modno: na jednom koncu začenjajo s trditvijo, da v Avstriji mora biti tako, kakor oni hočejo, ker — skromni kakor vsikdar — identifikujejo sami sebe z državo in svojo strunkursko korist z državno koristjo; potem trde v sredi, da Ncnomei nočejo toga, kar hotd Nemci baje na korist države, ter prihajajo po teh dveh trditvah na nasprotnem koncu kar igrajo do zaključka, da mora biti tako, kakor oni hočejo. Ju ko so potem o prasketanju nekoliko blesteči h raket o nemški kulturi in superijornosti srečno staknili skupaj oba konca, pa je ustvarjen obroč nemškega »dokazovanja« o neizogibni potrebi nemškega nadvladja v Avstriji!! Kaj briga njih to, da to, kar zahtevajo oni, mora izzvati obupen odpor mod večino prebivalstva državo, ki bi pretresal državo notri v njenih temeljili! Kaj briga njih to, da za njih zahtevo ga nj — razini njih volje in samovolje — ni jodnoga argumenta ni v pravici, ni v zalomili, ni v duhu, ni v sestavi te države, najmanje pa v skrbi za razvoj njenih gospodarskih koristi tam, kamor jedino moremo še širiti polje naši trgovini in industriji !! Tako so pestili nemški gospodje tudi gospoda grofa Goluchovskega, in delegat dr. Por gel t so je povspel do zahtevo, ki jo drzna, nečuvena; zahteval jo namreč od ministra za vnanje stvari, naj porubi svoj uradni upliv v to, da se ustanovi soglasje med vnanjo in notranjo politiko, kar moramo umeti le tako in nič drugače, nogo da naj oni gospod minister, ki zahteva ogromnih žrtev v denarju in krvi od državljanov vseh narodnosti, pripomore do tega, da bodo nemško-liberalnu in nacijoualna gospoda mogli tlačiti avstrijske narode!! Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" it v. 75, ve«. Izdanje. T<» je že skrajna predrznost! Na to nečuveno insinuacijo je odgovoril grof Goluho\vski j»ovseni pravilno, da nima ni kake pravice u ti kat i se v notranjo politiko. On ne more storiti druzega, nego želeti, da IkkIo kraj čim prt j žalostnim notranjem odnošajem v Avstriji ter da se p« »ravnajo naspr«»tstva. Nemški gospfcli sta odgovarjala tudi Ceh dr. Kramar in češki velikaš princ Lobkovie. Prvi je rekel, da tr<»zveze ni smeti motriti se stališča narodnih interesov nemških. Ta zveza bodi jamstvo miru, radi česar treba naj topleje pozdravljati tudi soglasje z Rusijo. Princ Lobkovie je rekel, da je se stališča tr<»zveze želeti najprej, da Avstrija bodi močna! Nemčija ni sklenila zveze z Avstrijo zato, ker živi tu mnogo Nemcev, ampak trozveza I »odi činitelj miru! Dokler bode trozveza spolno-vala ta namen, pritrjeval jej bode sleherni avstrijski patrijot. Na vprašanje delegata Dzieduszvckega, da-li misli g. minister kaj storiti v varstvo onih avstrijskih podanikov poljske narodnosti, ki iščejo zaslužka v Prusiji in ki se izganjajo od tam le radi njih narodnosti — je odgovoril minister, da ima vsaka država pravico do izganjanja tujih podanikov, da on nima praviee utikati se v stvari druge države, ter da ne more storiti drugega, nego priporočati v posamičnih slučajih. Dobro, temu odgovoru ni da bi človek prigovarjal. To je že pravilo, ki se ume samo ob sebi v medsebojnem razmerju držav : da se jedna drugi ne smejo utikati v notranje stvari. Toda tu ima za nas stvar malo kljukico. To namreč, da se Nemčija neprestano in mnogokrat ostentativno in ua žaljiv način utika v naše avstrijske razmere. Vidimo, kako očitno plete splošni nemški šulvercin svoje mreže po avstrijskih kronovinah; vidimo, kako nemško časopisje prav po načinu starih šo-Tnaštrov govori o naših izključno avstrijskih stvareh ; videli smo lani, kako se je z nemških tal sem preko širila divja agitacija radi jezikovnih naredeb ; videli smo, kako je Nemčija gostoljubno odpirala svojo hišo veleizdajniskim življem, da so iz varnega zavetja sramotili svojo lastno državo — iz kratka : videli smo in vidimo sleherni dan, kako se na nemških tleh priliva avstrijski iredenti! Kaj bi bilo torej, ako bi se tudi Avstrija poslužila tiste pravice, katera pristoji vsaki državi in bi pokazala pot preko meje nebroj agitatorjem, ki so prišli od onkraj meje in sede zlasti po uredništvih nemških listov po Češkem, da širijo med nemškim ljudstvom Avstrije strup prusjaškega mišljenja ter pudpiho-vanjem nemškega šovinizma netijo nesrečni narodnostni prepir v Avstriji ?! Ne bi bilo slabo, ako bi bil kateri gospodov delegatov v tem zmislu in-tcrpelova! g. ministra iu zahteval od istega, da opozori na dejstvo, da tudi za Nemčijo velja pravilo: Ne vtikaj se v notranje stvari drugih držav! Iz razprave o ekspozčju bi bilo še zabeležiti: Malorus Bar\vinski je obžaloval, da seje naknadni kredit 30 milijonov predložil delegacijam že kakor dovršeni čin. Govorč o samomorih med vojaki, je zahteval, naj se intenzivneje goji verski čut. Zahteval je, naj se odpravi drugo leto, ki je morajo služiti za kazen oni enoletni prostovoljci, ki niso napravili častniškega izpita; ter izrekel željo, naj se o dobavah za vojno bolj ozira na industrijo in malo obrt. Grof Z e d \v i t z je priporočal zadružno organizacijo kmetovalcev za dobavljanje gospodarskih pridelkov v naturi za vojno ter je želel, da bi vojaki dobivali večerjo in reluto. Posl. Hoehenburger seje pritoževal, da so vojaške oblasti pretrdo postopale z onimi pripadniki vojne, ki so se udeležili zadnjih izgredov v Gradcu, češ, da so bile s tem vznemirjene mnoge družine. Govornik je zahteval celo zadoščenja, ker nekateri teh kadetov niso bili povišani o novem letu. Na vse te prošnje, priporočila in tožbe je odgovarjal vojni minister obsežno. Obljuboval je na vse strani — kakor je to že navada —, da se bodo upoštevale vse te želje, le na željo, glede 2. leta enoletnih dobrovoljeev je rekel, da ne more obljubiti ničesar, in pa g. Hoohenburgerju je povedal, da mu je grozno žal, da o graških dogodkih ne moro soditi drugače, nego tako, kakor zahteva njegova stanovska dolžnost. Na to je odsek vsprojol v podrobni debati vso potrebščino za vojno. — Prih. seja v torek. Pogodba Z Ogersko. < »d Ogersko-službcne strani sodijo, da vzlie homatijam v Avstriji, kjer so dogodki uprav nepreračunljivi, se vendar da računati precejšnjo gotovostjo, da se |x»godhcnc predloge v sedanji obliki ne dajo izvesti parlamentarnim potom. Lstotako gotovo pa da je, da ogerska vlada in ogerski parlament ne privolita v preincbo predlog na škodo (Igcrski. Tildi glede kvote da ni misliti na sporazum ljenje. Kaje da h« »če ogerska vlada predložiti zakonodaji potrebne predloge za samostojno uravnavo gospodarskih stvari. Dobro srečo! Naj le poskusijo, kako jim pojdo samostojnim gospodarstvom!! Mi so vsaj oddahnemo nekoliko. Nekorektno imenuje zagrebški »Obor« postopanje predsednika delegacije Ogorske, Szella, ki je v svojem nagovoru do cesarja govoril le o ma-djarski narodnosti. Ta nekorektnost da je dv<»stroka. Ogerska ni madjarska, na Ogcrskem ne živo sami Madjari. Ali na žalost: v delegaciji je zastopana jedino le madjarska narodnost. Toda predsednik delegacije ni pooblaščen v to, da jednostavno briši-Rumune, Slovake, Srbe in Saše. Nekorektnost je tem veča, ako se pomisli, da je Hrvatska zastopana v ogerski delegaeiji ter daje Szoll govoril o madjarskem narodu v isti čas, ko je govoril tudi v imenu hrvatskih delegatov, ki so hili tudi navzoči. Ali bode reagiral kdo proti temu v delegaeiji? »Obzor« odgovarja na to: bi morali, ker bi bila to njihova dolžnost — ali ne bodo I Seveda no: gospodje od takozvane »narodne« stranke imajo drugih skrbi, nego misliti na svoj narod! Domače vesti. častitim našim gg. naročnikom! Vsem onim, ki niso doposlaill naročnine, ustavimo list dne 16. t. 111. r PRAVA „EDINOSTI44. Imenovanje. Sodni avskultant gosp. Alojzij M a še r a je imenovan sodnim adjunktom za okrožje višega sodišča tržaškega. Čestitamo. Obfoii zbor uiožke podružnice družbe sv. Cirila lil Metodu se bode vršil v soboto dne 21. t. m. ob H 1/i uri zvečer v prostorih »Slovanske čitalnice«, Dnevni rod: a) Pozdrav predsednika; 1») Poročilo tajnika; o) Poročilo blagajnika; d) Eventuvalni predlogi; o) Volitev novega odbora. ,,Zarja", pevsko društvo v Hojami bode imele jutri ob 8. uri pop. občni zbor. Po zborovanju bode svobodna zabava s petjem in tambu-ranjem v prostorih gostilne g. J. Katalana. Na to zabavo je uljudno vabljeno vse občinstvo. I. Vojaško veteransko društvo za Trst In okolico. Jutri 15. t. m. bode ob uri uri pop. v dvorani društva »SoeietA Triestina Austria« XVII redni občni zbor. Ob H. uri zjutraj bode maša v cerkvi sv. Antona novega. Na to svečanost vabi uljudno podpisani predsednik gospode častno ude, prijatelje veteranov, podpiratelje društva in vso ude, in prosi, da so snidejo v ta namen ob 7. uri zjutraj v dvorišču velike vojašnieč, od koder so bo korakalo do cerkve. Dnevni red občnega zbora: 1. Poročilo predsednikovega namestnika za 1807. leto. 2. Poročilo blagajnika, ik Poročilo pregledoval nega odseka. 4. Govor in potrdilo obračunstva. f>. Predlogi udov, vloženi po 4? 8f) društvenih pravil. (5. Volitev pred-sedništva. Velikodušen dar.— Velečastitigospod Fran K ali ste r, veleposestnik v Trstu, poslal jo društvu »Šolski dom« v Gorici tisoč goldinarjev ter s tem pristopil kakor pokrovitelj temu društvu. Odbor imenovanega društva spolnujo prijetno dolžnost, ako so tudi tem potom najtopleje in najsrčnoje zahvaljuje imenovanemu gospodu na velikodušnem daru, kateri jo izvolil nakloniti našemu društvu, iu to tem bolj, ker jo s tem plemenitim činom naklonil našemu svetemu podjetju no le lepo denarno, a rupa k tudi veliko moralno podporo, kajti našo ljudstvo »o bode odslej še bolj navduševalo za naše podjetje, ko so uveri, da so tudi izven našo ožjo domovine plemenita srca, ki se zanimajo za isto in je podpirajo tako velikodušno. A tudi odboru samemu je ta korak visoki »dušnega gospoda darovatelja iu pokrovitelja »Šolskega doma« v veliko zadoščenje, ker inu je znak velikega zaupanja in svedok, da je ukrenil pravo. Odbor društva »Šolski dom v Gorici. V obrambo iu naznanilo. Hodi torej p<>-natisneno: Laharnarjeva »Gorska cvetlica je bila prva točka. Koj po prvih par taktih smo se prepričali, da so si pevei gotovi svoje stvari. Vsa ta skladba se je pela precizno, lepo in primerno besedilu pesmi. Opazili smo tudi, da imajo pevci v svoji moči pianissimo in fortc, kakor treba neizogibno. Kajti brez potrebnega niansiranja nikdar ne občutimo onega, kar je hotel izraziti skladatelj «. »Ni čuda, da je po zvršetku pesmi sledilo burno odobravanje iu sicer toliko, da se je morala skladba ponoviti. O ponavljanju je bil vspoli še boljši«. »Hendlnovi »Križaei na morju«. Pred koncertom je bila sodba soglasna: Kolaši« se upajo preveč! Ali ko so toli dobro proizveli prvo točko, misliti smo jeli: No, morda pojdejo tudi Križaei«! In slo je izborno, nad vse pričakovanje. Tako težke skladbe ni pelo še nobeno naših po v kili društev v mestu i u okolici. Na tem zboru smo se morali uprav diviti preciznosti, ki so jo dosegli še — tega ne smemo pozabiti mladi pevci »Kola«. Kazven tnalo premočnega alta in male negotovosti iu nepreciznosti basistov o katerih moramo priznati sicer, da so dobri v viših notah, so jo pola vsa skladba lepo ubrano. Spromljevanje jo bilo primerno, piauissimi najboljši, tako, da jo bilo čuti tu pa tam glas: To petje nas spominja nekako na S l a v j a n s k o ga.« »Da se je morala ta pesem ponoviti na toliko odobravanje in zabtevanje, jo umevno oh sebi. Tudi je opravičena želja, ki smo jo slišali z nekaterih strani, da bi skoro zopet imeli priliko čuti. to skladbo. O zvršetku te pesini je bil poklonjen gosp. pevovodju Vogriču lovor-venee, v priznanje za trud, ki ga je imel in za taki vspeh.« »Tretja točka »Njega ni« se je pela sicer dobro in solisti so rešili dovolj častno svoje nalogo. O ti j skladbi govorimo natančneje niže doli.« »Savica«, moški zbor, so je pela le primerno dobro. Takt je bil prepočasen; drugi tenor in prvi bas pa sta bila mnogo pretiha v primeri z drugimi giasovi.« »Valček po motivih iz opere »Jamska Ivanka so nam ni zdel posebno srečen. Gosp. Kragolj so je pokazal tudi v tej skladbi kos svoji nalogi. Dolgi odstavek je izpol z lahkoto in gotovostjo kakor izurjen pevec.« Te besede smo bili napisali o proizvodi »i pevskega dola na programu zadnjega koncerta društva »Kolo«. Zaključili pa smo svoje poročilo, navodši, kar je bilo graje vrednega, nastopnimi besedami : ». ... iu ne zmanjšujejo (hibe namreč) nimalo časti, ki si jo je steklo pevsko društvo »Kolo», kateremu čestitamo še enkrat z željo, da bi je doseženi vspeh vspodhujal k trajnemu in neumornemu napredovanju«. f Ocena jo jednostavno — laskava, kakoršno bi so moralo le veseliti vsako društvo, iu treba le skrajno zle volje ali pa onega duha do klubova-nja, ki je poseben gost v nas Slovencih, ako hoče videti kdo v našem poročilu — sovražtvo do društva »Kolo«. Vsa graja, kolikor jo jo napisal naš poročevalec, jo veljala lo skladatelju Vogriču — kapelniku Vogriču pa smo izrekli svojo brezpogojno priznanje in pohvalo — iu pa dilotan-tom-igraleom. Kar se dostaje g. Vogriča, imamo njegov zagovor že v miznici in ga priobčimo lojalno. Več se no more zahtevati od nas. Kar pa so dostaje dilotantov, predstavil so je jeden njih, ki so je že mnogo in mnogo sukal na »deskah«, ter je izjavil odkrito in smeje se: llud»» ste nas, ali bilo je — zasluženo!! Kje je torej tu razžaljenje, kje sovraštvo do pevskega društva »Kolo«|?! O tem naj premišljajo vsi oni, ki niso — zle volje! Sioor pa naj vzamejo na znanje vsa naša društva iu na vseh straneh: ininoli, definitivno so minoli tisti časi, ko se je hvalilo — vso, ko smo bili še — kako bi rekli — narod-samosrajčnik. Bosopetemu samosrajčniku se no treba sramovati, ako tudi kaže kako goliuo; ali, ako dela tako odrasel človek, se ljudje škandalizujejo nad njim! In mi nismo več narod-samosrajčnik! Mi smo že dorasli dovolj na vso strani, da moremo in moramo prenašati kritiko, tudi tV je ostra. To je tako nujno potrčimo, Ljubl jani. Pred deželnim sodiščem v Ljubljani se je pričela včeraj razprava radi dogodkov, ki so se vršili dne 20. februvarja v Ljubljani in ki so bili smatrani kakor odpor proti izzivajočemu nastopanju nemških Imr-šov v slovenskem glavnem mestu. ( Mitoženeev je Is. Zagovarjajo jih dr. Krisper, dr. Papež, ilr. Pire, notar Plantau, dr. Šiifttoršie, dr. Tavčar in dr. Tekavčič. Obljubljeno nam je podrobno poroeilo o tej zanimivi pravdi. Na adreso krsčanskosoeljaliie /veze v Trstu bodi povedano, da se že načelno ne oziramo na dopise, došle nam v neslovenskem jeziku od ljudij ali društev, ki reflektiraju na našo pomoč. 1 V je dobra naša ]iomoč, mora biti dober tudi naš jezik. < IrM-Metodovo kavo imajo razun že zadnjič imenovanih gospodov: Ivan Prolog, Josip Kocijančič, Josip Srritof, Matija Kolman, Matija Milonig, Josip Kosak, Anton Godnig in Josip Kožam* še sledeči trgovci na drobno v razprodajo: gg. Jos. Kratijo, \'ekoslav Pečenko, Andrej 1'rdih, M. Novak v Trstu in g. Anton Sancin (Drejač) v Skednju. Ker je to blago (v jako ličnih znhojčkih z narodnimi barvami) najboljši izdelek te vrste in tudi cene niso nič više od p t njega blaga,^sc jo nadejati, tla bodo slovenske gospodinjo od sedaj naprej kupovale le slovensko cikorijo« in to temveč, ker pride skoro ves čisti dobiček tega podjetja v korist naše prepotrohno družbe sv. Cirila in Metoda. Ono trgovce, ki si niso še nič naročili, opozarjamo, da glavno zalogo kave družbo sv. Cirila in Metoda in razprodajo na debelo za Primorsko, Trst, Istro in Dalmacijo ima tukajšnja tvrdka J. Pipan Ar C. v Via Valdirivo št. 1H. So že tukaj ! — 24-lotni klesar Henrik Bon-ciua jo pobegnil iz Milana radi revolucije, ki je nastala tam vsled pomanjkanja kruha. Predvčoraj je primninl do Trsta, a ker ni imel nobenega sredstva, da se preživi, se jo podal včeraj v samostan kapueinecv, da bi dobil kaj jesti. Mej tem pa so dobili redarji njega in so ga odveli v zapor. Za tega se ve; koliko je pa onih, ki so ravno radi tega že pribežali iu še pri bože v toli sovraženo Avstrijo, — tega se nove. Altroehb »Viva Italia!« Khuiione Adriatica di SieurtiL Občni zbor. Lep vspeh in solidnost tega instituta, ki zavzema jedno prvih mest mej tukajšnjimi zavarovalnicami, sta se zopet potrdila iz bilance niinolega leta. Iz poročila je tudi razvidno, da je društvo v pravih rokah. V oddelku zavarovanje na življenje znaša produkt iz leta ls«»7. gl. 14,100.1)34. Zavarovanja so znašala ;11. decembra gl. 'JO.JlTOJlfJK na kapitalu in gl. 2221.2110 na dohodku. Cisti dobiček znaša, po odbitku dela, pripadajočega zavarovancem, gl. 2t'»l .OOT-SO. \' oddelku požari je bilo kasiranih na premijah gl. 7,044.700, torej za gl. 214.42.'» več nego prejšnje leto. Glede reserve premij treba opaziti, da je bila kalkulirana na ">.")"/„ a to loto se jo povzdiguila na bi>"/4l ter znaša čisti dobiček gold. 2,244.002. V oddelku transport jo bilo kasiranih na premijah gold. 40;").024*74. Rezerva znaša godi. H7.K31-H9. Ker so so uveli veči davki, je odločilo letos vodstvo za rezervo gold. 40.000. Glavna bilanoa izkazuje, po odbitku nagrad, čistega dobička gld. .'105.000. Akeijonarjem se razdeli letos dividenda po petinsedemdeset goldinarjev na akcijo. Koncem leta 1 M(,»7 so znašale rezervo čez gl. 27,200.000, ker so se povišale v tem letu za gld. 2,190.1 P.>. Hranilno in podporni* društvo uradnikov zavarovalnice ima tudi že nad pol milijona goldinarjev. Občni zbor se je zaključil z volitvijo gosp. viteza Josipa Parisi ravnateljem, g. grofa Emilija Alberti di Poja revizorjem in gosp. viteza Josipa (roldschmied namestnikom revizorja. Neusmiljen kočija/.. V svobodni luki je pretepal včeraj 40-letni koeijaž Ivan (i. svoja konja brez vsega usmiljenja. Mil je pijan. Navzoči so ga opominjali, naj ne ravna tako, ali ni koristilo. Prišel je mimo redar. Ker koeijaž ui odnehal tudi na redarjeve besede, ga je le*tu povabil seboj na policijo. Tomu se je uprl sin koeijaža, 19-lotni Anton G. \' tem je prišel še drugi redar. Potem sta bila odvedena oče in sin na policijo in od tu je bil sin odvoden v zapor. kruli zopet pod raza I. Tukajšnjo pekarne so sklenile, da se bodo štruee, ki so bile do sedaj po 20 nvč. kilo, prodajale od ponedeljka naprej za 2 nvč. dražje za vsaki kilog. Tudi druge vrsti kruha, sosebno fine, ki so manjše že teden »lilij, se podraže razmerno. Nesreče. P.i-letnega mornarja J. Gjureviča na parniku »Are. Carlotta« so zgrabile sinoči po 11. uri verige in ga zavihtelo tako nesrečno, da so mu prizadele jako hudih ran na levi roki, desni nogi in tudi na drugih mestih života. Pribitel je tjekaj zdravnik z zdravniške postaje, ki jo naročil, da naj se mladenič koj sprovode v bolnišnico. 40-letna Marija Cokan, bivajoča v liliei Fer-riera št. 2."», se je včeraj hudo oparila, ko je hotela odmakniti lonce vrele vode. Prišel jo k njej zdravnik z zdravniško postaje. 40-letneniu Antonu Mrandolin jo prišlo sinoči okolu ti. uro tako slabo v ulici Malcaaton, da se je zgrudil na tla. Opazovalce Treves mu je prihitel na pomoč. Včeraj popoludne se je zdrsnilo na barki 14 letnemu mornarju M. Cnmburis in je padel isti precej globoko. Poškodoval se je na več mestih života. Poklican je bil zdravnik z zdravniške postaje. Dva poskusa samomora. Včeraj zjutraj so je vrgel ">;1 letni kmet Peter Križman skozi okno druzoga nadstropja v bolnišnici. Padel je ravno na tlak ter se jo poškodoval močno. Vendar je nade, da okreva. Križman jo v bolnišnici šo-le fj dni ter boleha na sapniku. Včeraj zjutraj ob il. uri se je vrgel v morski kanal pred cerkvijo sv. Antona 37-lctni Peter K., bivajoči v ulici Pondaros žt. 4. Ko je bil že v Vodi, se je domislil, da bi bilo vendar škoda umreti; tudi mrzla voda mu ni prijala menda. Ko jo izle-zel iz kanala, spremil ga je redar na zdravniško postajo vsega mokrega in trepetajočega od mraza. Tu mu je nasvetoval zdravnik, naj ide lopo v bolnišnico, kar je storil tudi. Zhln/.liclii. Na mladi še le 2illetni gospoj Kvgoniji C. iz Villa Vicentina je bilo opažati znamenj blaznosti. Njeni domačini so jo izročili neki družini, bivajoči v ulici Commcrciale št. 20. Včeraj jo je bolezen napala zopet. Poklicani opazovalo«' Treves jo je sprovel v bolnišnico. Iz-pre(l sodišča. — ;> 1-letni urar Mihajl Lavrcnčič je bil zatožen, da jo zastavil 27 ur, katere jo dobil v popravo. Včeraj jo to priznal prod sodiščem ter je rekel, da je to storil iz potrebe, ko jo bil bolan. Hudega namena ni imel, ker bi bil drugače uro prodal; tako pa jih je samo zastavil z nado, da jih reši. Karolina Pagani, katera živi pri njem, da ni vedela o tem skoro nič. Ona pa je izpovedala, da je vedela o vsem tem ter je pristavila še, da je on govoril tako le zato, da njo reši obsodbe. Vrednost zastavljenih ur znaša nad ;")0 gld. — Lavrcnčič jo bil obsojen na lOmeseoev, ona pa 14 dni zaporu. Loterijske številke izžrebane dno 14. t. m.: Gradec......1J1, 30, 7, H4, 7S, Dunaj.......28, 65, 70, 4. Koledar: Danes v soboto 14. maja: Bonifacij muc. Pahonij, opat. Jutri v nedeljo lf». maja: 5. povelikon., Zofija mu«'. Sol ur ni: Izhod oli 4. uri Gussie , (katetemu sti pomagali tudi dve amerikanski topnjači), dve kompaniji amerikanskih vojakov. Tudi ustaši so pomagali na izkrcanju. Spanci so so umaknili po daljšem krvavem boju, v katerega sti jKisegli tudi topnjači. Zgube Spanjcov niso znane. Od Amerikanov je ranjen — 1 mož. Madrid 14. Mrrojavka, došla iz Martini«jiic, javlja, da je priplula v luko Port-dc-Kruncc samo jodna ladija, namenjena za lovenje torpedov in no cela eskailra, kakor se je mislilo najprvo. Neko poroeilo iz Portorika pravi: bom-bardovnnjii Snn-Jiiuna je bilo usmrtjonih na španski strani I častnik, ."> vojaki in 1 civilist, ranjenih pa je bilo !."» vojakov in .">0 civilistov. Atene 18. IVadni list objavlja izjavo o nevtralnosti Grško v špaiisko-amorikanski vojni, >Vasliiii£tou 14. Oddelek za državne stvari demontujo tbrmelno vest, da bi bil francozki parnik Lafavctte« izkrcal v Havani topništva in vojno municije. Was|iiuu:ton 14. Keuterjeva pisarna javlja: lTkaz za odhod dobrovoljcov po morju v Tanipo so jo preklieal, ker so jo bati napada od strani španskega brodovja. London 14. V \Vashingtonu jo provzročila veliko senzacijo vest, da je špansko brodovje pri Martiniipte, to tembolj, ker je admiral Sampsom pričakoval španjsko brodovje na severu. Prihod spaiijskeuii brodovja je provzročll pravo revolucijo v vseli pripravah /^jed I njenih držav. Amerikanska ekspedicija na Kubo se jo zaustavila takoj. London 18. Stanje Gladstone-ju se je poslabšalo, da se pričakuje katastrofa vsaki hip. Trgovinske vesti. Hud i m pošt u. PSenica za maj-juni 14'(».'l -14*(if>. Pšenica za september 10-05$ do 10-05. Oves za »pomlad —•—'—. Rž za september 8'14 do 8-17. Koruza za mnj-juui 1808. (i-— do «-02. Pšenicu: ponudbe iu povpraševanju slabo — Prodaja —•— meterskih stotov. Vreme: dež. Iluvre. Kava Santo« good, average za maj JJliT>0 za september .'17-— frankov za 60 klg. H u ni hii l ir. SiiiitoM gooil average za mesec maj 30*— za juli 80-— za september 30*50 za december 31*25. Dunajska borza 14. maj A 1898. ilani« včeraj Državni dolg v papirju......101116 102'— „ v srebru......101-50 101-80 Avstrijska renta v zlatu......121-1)5 121-25 „ v kronah.....101-80 101-90 Kreditne akcije.........35(5•— 867*75 London 10 Lsr..................120-85 120-80 Napoleoni......................9-5« 9*5«i 20 mark......................1178 11-77 100 ital. lir....................44 25 44-30 Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi H^ „planinski zeliščni sok" iz „Deželne le li urne pri Mariji Pitmuiriij" M. Leusteku r LJubljani. Cena 1 steklenice 50 novi-. Razpošilja se z obratno posto najmanj 2 steklenici. II Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovunni hiš. štev. 5 (hiša lliana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo. Viljelmov čaj oi Frana WiMm-a lekarnarja v Infkirchen (Spodnje Avstrijsko) I dobiva se v vseh lekarnah. Paket stane 1 gld. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessaiidro Levi Minzi v Trstu. Vla KiltorgotH in Plaz/a veocliia 2. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka, liogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zalito vanj o ilustrovan eenik zastonj in franko. Naročeno hlago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, no da hi za to raounil stroške. I VAN ZADNIK - TRST Corso štv. 8. Slavnemu občinstvu v mestu, okolici iu n« deželi javljam, 1. uri uopoludne. — Naročnina znaša: Edinost' > Glasilo političnega društva za Primorsko. l/.liaja v Trsta dvakrat aa »lan razna nedelj in pnmilkov. /jutranje izdanje izhaja ob 11, uri zjutraj, večerno pa ol) uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo Ohe izdanji ^hl. 21*—; nanio večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje :l kr., večerno 1 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teli le ulicah in trgih: l'iazza 1'asenna št. 2. — Via Molin pieeolo št. S. — Via della IVsa št. 5. — Ponte della Kalna. — Via llivo št. ;•(>. — Canipo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Casenna št. 151. — Via llelvedere št. 21. — Via (rhega št. 2. — Volti di C'hiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via lstituto St. IS. — l'iazza Barriera. — Via S. Miehelo št. 7. — Via S. Luuia. — Piazza (iiuseppina. V okolici se prodaja: Na dreti pri gosp. 1'ogorelcu, v Skednju pri posu. Antonu Sancin (Drejač) iu pri Sv. Ivanu pri gospej Ani vdovi (iašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" na železniški postaji v \abrezini in v Gorici v toha- karni gosp. Josipa Sclnvarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte naši « J. Pipan & Comp. v Trstu Via Valdirivo štv. 18. Ta tvnlka, ustanovljena 1. 1H7(»., ima tudi veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jelo in za stroje, kakor tudi ribjo mast za strojarje. r,.SLOMA"1 (ilasilo slovenskega ženstva. Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znaša: Za nenaročnike ..Edinosti" za vse leto »Id., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj sc pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti", ulioa Molin piucolo. Dolžnost in ponos vsake rodoljubne Slovenke hodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da jra priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vaš list vspne do zaželjene višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne hode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Sloveuke* bode jasen dokaz za-i vednosti in napredovanja slovenskega ženstva. k___ l- AITE & ZAĐNIK V TRSTU, via Nuova. vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA i TKANIN II MODE. i Velika zalosra V i Velika zaloga mM in ženskih stol za vse letne sezono. Velik izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače iu kitničarke. Veliki izbor pcrkala in sitina v najnovejšem risan ju. Sprejemajo sc naročila niožkih oblek in perila p<> meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk sc priporočata udana AITE & ZADNIK. ;xxxxxxxxxxxxxxxx; ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zalotra pohištva za jedllniee, spalnice ia spre-Jeiniiico, žimnlc in pcresiiic, oirledal in železnih blairn.ju, p.» cemili, tla sc ai bati konkurence. :xxxx: Zavod za uniformiranje in civilna trojačnica T Frana Jiras ulica Casenna !» — v Trsta — ulica Caserma !* Priporoča se za naprave uniform in civilnih oblek. Postrežba poštena. Zaloia vseh vrst za nailorme po tovarnliKili cenah. Svoji k svojim! Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarija-prodajalnica. katera ima idi prodaj vsako uro <«1 fr. zjiitrnj do 10. zve«Vr svezi kruh po navadni ceni. Razprodajalcem. krčmarjem. gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreite sc točno /. odbitkinii. Hlapi se dona*it tudi na dom! Drži vsakovrstne moke za domače in lino pccivo, paštete, pristno-doniače maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tamarin-dovec na drobno in debelo Sprejema v peko, kar kdo želi! Priporoča n<- osobito slovenskim materam z« pogosto obiskovanje, udani Jakob Perhavo, lastnik. Pomada Phonix. Oiillliiirunu nit riiKHtav) m x in G|HMtiv*lii> luilnikov v StnttKnrt-n I. tsihi., I l'h|M./a,um imI »Iruvuib.iv in h I i-..h i jw- hvulllth plm-til. Jedi,10 obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri chmih in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih močne brke. t. liOlliVk 80 nO., Ipiriti ulj |HIV/,•!];, 90 ur. K. Hovipe, Dunaj, I. \Vipplingerstrasse 1 I Odda se takoj v najem ;ili tildi proda po jako n^odnili posojili rsnli smrti posestnika hiša z vrtom, gozdom in vso trgovinsko opravo v dobrem stann, nasproti farni cerkvi z veliko okolico. Uišit je pripravim z;i vsako obrt. Vee P«»ve Karol Kovat1, Sta rt rt; pri Hakokn. Varstvena znamka: SIDRO.: LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Kleli te rje ve lekarne v Pra*l pripoznuno izvrstno, holečinc hlnieče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in i gld. po vseli le-karnah. Zahteva naj sc to splošno priljubljeno domaće sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „»Mro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamkn kakor originalni izdelek. Rlcblerleva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke „Styria" Gradcu, — naj s<* obrne do — £j. Colobigf v Trstu, ulica Commerciale it. 1, telefon št. 341. (ilavni zastopnik za: Trst, Primorsko iu Dalmaeljo. 0 Prepričajte ee, 9 da so moje potrebne priprave in IT KOLESA 1K najbolje in pri vsem tem najceneje. M. V. RUNĐBAKIN NA DUNAJU — II Gr, Pfarrgasse 25 — Največja avstrijska razpošiijalna hiša posebnih koles. U lavni katalog gratis in frnneo. Na zahtevanjc cenik ia prospekt. Prva tržaška tovarna tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanita it. 9. Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo. CENE ZNOVA ZNIŽANE. v. m Mm Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Hoeeo, patentiran v Avstro-l >gerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjenje ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev. Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, re-sta\ raeije, gledaliSča in mesta pod najugodnejšimi pogoji. Velika /tiloga imJMJeKii apnenega kisleca. katerega kilogram daje ." litr. plina. Velik i/.bar svetilnic iu pri|iti plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske 111 mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga v ulici Sanita štv. II. Delavnica v ulici S. (iiorglu štv. t. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestavit stiskalnic ima nnjvećo pritiskujneo moč izmed vseh drugih, kakoršnihkoli stiskalnic. Stiska I n lee za masline, liitlrav liske stiskalnice, brizga IJ ko proti peronospori Ver-inorelove sestave. Te moje brizga I j ke so znane kakor najboljše ter najceneje ; avtomatične brizgaljke, 11 učilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, tricre i. t. d. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/,, Praterstrasse. Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj! "Hj OC m^CC^O^ Cukerin štv. 20 ^SHg 3000 kosov na 1 klg. v porcij škili kosih po 1 novčić. JpF* Cukerin štv. 9 ^ttfi 2000 kosov na 1 ki g. v porcij s ki h kosih po l1^ novčića. Prodaja j«1 dovoljena do 1. julija. J. WEISS, Dunaj, VI. Eszterhazygasse 12. ooaooooos^^^ Slovenska gostilna m- „PRI PETELIMU" v Trstu sprejme v svoje lepe prostore vsacega lačnega in utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da ho zadovoljen. Gospodar gostilne ANTON VODOPIVEC je priskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljke. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zajuter- kom, kosilom, večerjo, na željo gosta. Da bolje ustreženi svojim eonj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice /. mehkimi, iu čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom na željo v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav čedno, zdravo In cono. — Popotnik, ko prideš v Trst, ozrl se na krasno tablo: ulica Grn Št. I - „PRI PETELINU" - ulica Ghcga št. I