Diferencijacija našega dela in organizacije. Korak. ki .y;a je napravilo ueite ljstvo «w.ščanskih šol ne nioremo imenovati napačen, imenujenvo ga pa vsekakor prenagljen. Smo odločni zagovorniki difereučijaci.k dela, kcr je to znak napredka in izpopolnjevanja, nc morenio pa odobravati tako radikalnc diferencijacije organizacije, kakor so jo napravili učitelji meščanskih sol. Odločno je bi! to bolj dcinonstrativcn čin proti sklepu pokrajinskc skupščine UJU v Rogaški Slatini, kakur dejanje tr.ezncga prevdarka in razumevanja duševiiih nalog nieščanskošolske skupin_ učiteljstva v socialni poziciji nied drujriini skupiiiaini nnuuiiziranog.i nčitcljstva. Stoiiino iiu demokratičnem j_ališču. da ni poni/.anjc za uuševno nadkvaiiiiciranega sc družiti z maso v svrho dviganja splošnuga duševnega nivoa, temvcč jc to njega dolžnost in znak višje duševne in so> ialne zrelosti iii kvalifikacije; nas.protno jc p«i abs.ntiranje iz organizaci;skcga scstava diskvciliiikujoč pujav. Nismo nasprotniki diierencijacije orscanizacije po strokovnih skupinah posameznih kategorij, teinveč s tako diierencijacijo sigurno" računamo tcr želimo celolne reorganizacijc. vsega organizacijskega sestava v tum sniisLu, a prej mora biti celota dovolj močna in urejena po prvem tiačrtu, da bo tako reorganizacijo lahko pre.iesla brez škode in oslabljenja za posamczne dele in tudi za celoto — in v teni siulslu se nam zdi korak mešeanske^.a ii-itdjs.va proiuigljen. Zapustili so celoto šc prcdno je bila urejena in pripravljena za diferencijacijo! Zuto pričakujemo še vedno od bodu- \ čega Saveza učitcljstva rneščanskih šoi, * da ne bo zapustil celote in se bo kot du- ševni voditelj šc vseeno uvrstil v sestav [ organizacijske cclotc učiteljskoga stanu, iz katercga jc izšel. Državna skupščina UJU je postavljena v tem oziru deluma že pred izvršeno Jejaujc scpariranja učiteljstva meščanskih šoi. Naloga držuvne skpuščine je uravnati to vprašanje potom pravil. hi iz tega ozira se nam zdi tudi tik Pc_ c'r?uviU/ skupščino UJU izvršcn '^ori.K nCiteljstva lncščanskih šol po^ebno prenagljen. ker je gotovo da pokrafinska skupščina UJU »a podlagi sedanjih Pravil ni mogla drugače ravnati, kakor je ravnala. Vzemimo, da je bilo veliko jedra za *a korak meščanskega učiteljstva tudi po^ebna članarina, za svoje društvo, ki bi jo ^oralo z ozirom na sklep pokrajinske slcupščine plačevati posebej. Posebno ^lajše učiteljstvo je v tem oziru precej ^aterijalističnih naziranj in mu je vsak 'zdatek za organizacijo odveč. Idealnejše l ^o v tem oziru učiteljice, ki uvidevajo tojlturno nalogo Društva slovenskih učijeljic poleg širše stanovske organizacije. 'Jvojni članarini je imela odpomoči dr2avna skupščina UIU. Prostost in neobveznost stanovskili *«sil bo prinesla v vrste meščanskošol^ega učiteljstva mnogo indiferentnosti, Ker nioramo reči, da je ravno obveznost ^tasil prinesla v zadnjem desetletju novo ^lv .enje in zelo iiinogo zavednosti v učie_ske vrste in moč organizaciji. Neob.v^znost je pa tudi močna opora materl^llz'nu ni j.Kliferentnosti! Velika požrto^alnost za mcščanskošoisko učitelistvo 1 bila pri številu 500—700 v državi vzdr- ževati svuj mes-čnik. še večja pu svuj tednik in usodna za list, če se uvede ne obligatna miročitev glasila; odločno pa bi bilo v kvar in škodo naše edinstvene šolskc in pedagoške kulture, če se separiramo — namesto združimo s svujimi duševniuii proizvudi, čc si _ diicrenciranjein v šc vcč ^lasil po maujših skupinah šc bolj zožujtMno spiošno duševno obzorjc in ga oniejiino le na en del celote. Poscbno prcnagljeno je, če oni, ki bi morali biti duševni voditclji v znanstvcni suieri celcinu stunu, odrečcjo svoju duševno opuro ,,nižje stoječim" in sc hočeju v dušcvneui ozini odtujiti njiin. Sigurno pa je, da je preekstreinna diierencijacija tudi korak k tenm! Tako udtujili so sc svojudobuo učitcljskeinu stanu vadniški učitelji ii). drugi, ki so v svojem boljšcm materijalnem položnju popolnoma pozabljali na vrstc iz katerih so izšli, čutili so se nekako vzvišcnc nad njinii ter so se pričeli prištevati v srcdnješolske vrste, med ,,učiteljske izobraževalce". In vendar je učiteljstvo i, pc.nilovaiijom zrio na nje in ni jih zavidalo. Ne brani se pa učiteljstvo osnovnln šol sprejeti v svojc vrste učiteljic ženskih ročnib del in otroških vrtnaric, da jim poniaga potom svoje urganizacijo; ne mam sc jiin udtujiti, čeprav ima prcj maaj kot vcč skupnosti z njiini, ono huče na podla_i najdemokratičnejšili nazoruv m svojc globokc zavesti dvigniti s sabo potoiii organizacije tudi nje. Pusebno skrb pa provzroča uov pulužaj anemu, ki želi harnionije v stanovskih vrstah, kajti prevclik ekstrem nas postavlja tudi pri volitvah v šolske zastopy, \ višje in okraine šolskc svcte, v stalne in knjižnične odbore pred neprijeten polo/v-j ciokkr oDstajajo šc doscdanja določila v veljavi. Številčno sta si skuplni osnovnega in meščanskega učiteljstva preveč različni, da bi se s preveč ekstremnimi diierencijacijami mogla doseči / teh vprašanjih harmonija. Pri vseh navedbah pa ne spuščamo izpred oči glavno stremljenje in smer naše bodoče stanovske politike tudi v organizačnein oziru, reorganizacijo' celega sestava organizacije po strokovnih skupinah posameznih kategorij, ker smo načelni pristaši stroge strokovne organizacije. To je edino opravičilo za meščanskošolsko učiteljstvu. A gorenji razlogi so dovolj tehtni, da stopi ta aiRiiment taktično v ozadje in da sino imenovali korak meščanskošolskega učiteljstva prenagljen in preekstremen. Prepričani smo, da se bo v vrstah meščanskošolskega učiteljstva še našlo dovolj dobrega elementa, in večina tega učiteljstva ne bo zapustila okrajnih učiteljskih društev, dokler ne bo izdelana druga forma za skupno delo, ki ne bo kvarila celote; prepričani smo tudi, da bo ta struja prevladala in bo znala vplivati na to, da se diferenciranje organizacije ne bo tako tiralo v ekstrem. —k. L