234. številka. Ljubljana, petek 11. oktobra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD
lakaja vsak dan, isvaemAi po<.f ".oljke m anova po pcasnioib, ter velja po p o iti preieman tm avstro-ogerike detel o ca celo ieto 16 gld., ta p.m l«ta 8 gl., »i doti t leta 4 gld. — Za LJnbijaae brea pošiljanja na dom aa eelo leto 13 gld., &a četi. leta 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 g I d. 10 kr.   Za pošiljanje ta dom se računa 10 kr. ta mesec. 30 ki. u četrt leta, — Za taje detele toliko 7eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iolahin za dijake velja sniiana cena in sicer   /a Ljubljano u eerrt leta 2 gld. 50 kr., po poS    prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se p biću; o od eetiristopne petit-vrate 6 kr., če se osnanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiika. Dopisi na} le izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Urodnlitvo je v Ljubljani v Frano Kolmanovej hiii I*. 3 „gledalifika stolba". Opravniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad ninistrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Proč s pretirano udanostjo.
Ie Trsta 8. oktobra. [Izv. dop.] „Prijatelj! ali prideš zvečer na korzo avstrijsko demonstracijo poslušat?" Tako meje ravnokar vprašal dragi Pivčan v kavarni. Toliko ropota, toliko demonstracij so letos uže napravili na Primorskem, da se mi primerno, celo potrebno zdi, to stvar nekoliko natančnejše ogledati. Ne mislim pa naštevati raznih dogodjajev od prvih italijanskih izjav in slo venskih taborov na Goriškem, do italijanskih zastav, napisov in per*\rd, in ondanje izjave v goriškem deželnem zboru. Vse te reči so čita-jočemu občinstvu bolj ali menj znane.
Za Boga 1 dragi Slovenci na Primorskem, ali res mislite, da si I samimi protidemon-s t r a c i j a m i zagotovite ali z b o 1 j S a t e stanje ubogega našega naroda? Ali ne vidite, da ponemčevalci nemajo srca za nas? Nekateri jjudje se javno spominjajo le takrat primorskih Slovencev, kadar z golo silo in drugimi pomočki ne morejo več krotiti prenapetih Lv hov. Tako se jim tudi zdaj godi. Kamor koli se obrne, rogajo Be jim Italijani, in jim zobe kažejo. V tej sili bo se zopet spomnili cesar-skej hiši zvesto udanih Slovanov na Primorskem. Uže pred leti je nekdo v „Slovenskom Narodu" obširno pojasnoval politični značaj našega naroda. Posebno je poudarjal njegovo ponižnost, njegovo pregorečo udanost. In res, ta pasja udanost nam krati narodni ponos, ter nas napeljuje k hlapčevanju po-nemčevalcem.
Kaj so ti ponemčevalci — drugači ne smemo reči — storili za Slovence, da se napenjajo rešiti jih hudega pritiska prenapetih Lahov? Ali so nam ceste in železnice zidali? Nikakor ne. — Ali se daje Slovencem narodne uradnike, ki bi imeli srce za narod, ter bi mu
uradovali v m a te r in em jeziku. Nikakor ne. — Ali se ustanovi;a Slovencem učilnice, v katerih bi se slovenska mladina izobraževala v narodnem, domačem jeziku. Nikakor ne. — Ali se morebiti drugače podpira napredek slovenskega naroda? Ravno narobe — stori se rajši vse, kar bi le moglo zavirati njegov narodni razvitek.
Ooa slepa ponižnost, ona pasja uda-nojt, ker drugače ne morem zaznamovati pretirane lojalnosti slovenskega naroda, zavira nas, da zaostajamo, ali le malo po malem napredujemo. Ponemčevalni „neki ljudje" se sami norčujejo z nami, ker dobro vedo, da bodemo mirni držali tilnik, če nas Se hujše tlačijo.
Slovenci, ne bodimo šalobarde! Ne dajmo se rabiti za cepce, s katerimi bi v zadregi mlatili po Italijanih. Ne verjemite zapeljivim besedam! Zdaj nas na Primorskem na videz gladijo, da bi pomagali zoper razjarjene Italijane.   Pa poglejmo t rez mejo, kako taisti krogi tlačijo  naše brate na Kranjskem, kako dušijo in davijo naše rojake na Koroškem in Štajerskem.  Stari hinavski „di-vide et impera" je tu načelo, po katerem se nam Slovencem nasproti ravna.   Ali nas primorskih Slovencev res nijso zmodrili dogodki minolih deset let.   Pred desetimi leti so tudi Lahoni neprestano oponirali.  Ko se jim „po-nemčevalci" nijso mogli več braniti, našuntali so Slovence nad Lahe. In kdo je škodo trpel? Le m i nedolžni Slovenci sami, ki smo se v krvavej rabuki poganjali za tuje namere. Od takrat Brno izgubili vso veljavo in moč. To so v roke dobili uporni Italijani — oni ljudje, ki smo jim mi pomagali, pa so nas za hvalo še hujše tlačili. Na isto merijo hinavski ponemčevalci tudi zdaj. Le škoda, da imamo mej soboj toliko ljudij,  ki se ali iz kratko-
vidnosti in neumnosti, ali pa iz drugih uzro-kov dajo rabiti — kot cepci. Naj se za nas v resnici kaj stori, potem se bomo ogreli zoper Italijančiče. Zdaj, zdaj pa proč s pretirano udanostjo.
Iz Bosne in Hercegovine.
O novem nepričakovanem boji v Bosni pri Peči prav blizu avstrijske meje v tako imenovanoj turškej krajini poroča novejši telegram 0. okt. sledeče: Nadalje vaje poročilo od včeraj, poroča generalni a jor Rheinlilnder iz bivaka zapadno od Peči 8. oktobra: Včeraj, 7. oktobra smo dosegli po več ur trajajočem lebkem boji Peč in Fečko goro, denes se bode Peč iu okolica razorožila. Izgube 7. okt. so: Lejtenant Felg in oficirski namestnik Schick 76. reservnega polka sta ranjena, 1 vojak je mrtev, 6 vojakov ranjenih. Izgube od 6. t. m. so zdaj znane in znašajo 47 mrtvih, in 184 ranjenih; dalje je bil ranjen tudi oficirski namestnik Navratil od 48. inf. polka. Rlieinliinder namerava 9. okt. v Podzvico, ia 10. okt. v Vernogorac marširati, in izreka svoje mnenje, da bode tudi v teh krajih kmalu mir narejen.
Iz Travnika se javlja, da so naši vojaki 26.  polka zasedli  brez   boja   Prozor i Ravno.   Ravno tako je  bil Glamoč od druge gorske brigade nadvojvoda Jovan zaseden. V tamošnjem gradu so našli star kanon, in mnego streliva.
Iz Sarajeva 2. okt. [Izv. dop.] Vaš list je prinesel mnogo dopisov is Bosne in Hercegovine, iz katerih so se bralci prepričati mogli, kako hrabro so se bili S1 o« venci. Pa ne le vaši in drugi dopisniki so to priznali, temuč priznana je hrabrost Slovencev vojakov  od najvišjega  mesta, dokaz
Zaklad pomorskega razbojnika.
(Po Fr. GerBtiickerji.)
Sedmo poglavje. Sodb a.
(Dalje.)
Z leve strani Indije gledal je krmilar v morje, ki je prišel ravno iz svoje kajite, ter Be zaspano oziral po vremenu in času, in se potem zdehajoč vrnil, da bi pomorščake poklical, ker jelo se je uže daniti.
Ko se mu je ravno najbolje zdehalo, slišal je šumenje v vodi, in leve roke pest upo gneno držeč k ušesu, mej tem, ko je imel desno še popolnem nategneno, nehalo se mu je na mah zdebati, ter je obrnil, še zmirom v prejšnjem položaji, svojo glavo okolo. — Vse je bilo mirno, — zato pogleda skozi ga.
Ijono, a ker je luna ravno stala na severnem vzhodu, in ker je bil starbordmaček doli spu ščen, nij mogel s svojega stališča ničesar razločiti.
nIIm!" se mrmraje zopet obrne, — »če je bila to riba, morala se je dobro ob verigo zalete ti, — saj ladij a se je kar zmajala — ah? —"
Zdaj je z nova čul šumenje, zato je zopet se začudil; pirat, ki je na krovu ladije videl vse mirno, in ga je tema, ki je bila ravno tu, varovala izdaje, kakor si jo mislil, splazil se je polagano ob ladij nem pleči na njeno levo stran, kajti ladija je radi odtoka morja ležala s svojimi pleči proti jugu, torej ravno proti mestu.
C rez krov naslonjen, stal je mož nekoliko časa mirno, in ker nij nič druzega več Čul, hotel je ravno v diugič uže po stopnjicah jo ukreniti,  kar zapazi v bleskajočej se vodi
spodaj temno senco plavajočega, ki je počasno, a določno jel od ladije plavati. Ker krmilar nij še nič o tem znal, kar se je na suhem godilo, mislil je v prvem trenotji, da hoče kateri izniej njegovih pomorščakov ubegniti, zato je hitro zakričal:
„Ilalo, Bili, — \vhere the devil are you going? — hoj ! — možanec, kam pa pelje pot V Hoj, tu spodaj!"
Nobeduega odgovora, — a plavajočemu se je jako mudilo.
„Damnit!" mrmra krmilar v se, — „od naših ljudij ne more biti nobeden, — morebiti jeden, ki je bil skrivaj na suhem, — naj bo, kaj me to briga."
„Ilalo, the ship!" kričalo se je zdaj po mornarsko od suhega.
„Ilalo ?u odgovori krmilar, na oao stran se ozirajoč in ne več se zmeneč za plavajo-
temu je odlikovanje, katero je slovenske polke zadelo. Denea mi je znano le odliko vanje  nase tretje gorsko brigade, katero vam naj sledeča tabelica predoči:
f>tni oddelek	ZlaU ue-tinja hrabrimi i	Vrlika »rebrna stelinja briihronti	lila »rebrna ifelinja hrnhrnKti	Stota
Keg. pri |inlk Maroičič br. 7.	1	6	26	33
Ren. prs-polk kralj Injjrijuki br. 27.	—	3	7	10
Ii'i's. pevpulk III riti ii rr br. 17.	—	8	29	37
Za bitke od Maglaja do Sarajeva.
Graško „Tagespostu sem bil ornim v roko dob 1 in videl, da govori o nekej „elit-brigadi", — ali take mi ne poznamo.
Naši Blovenski vojaki so se hrabro držali tudi zato, ker so šli navdušeni v ogenj, slovansko navdušeni zoper Turka, starega nagega vraga.
Tudi tu beremo vojaki „Slovenski Narod", in občudujemo debelokožnoBt VeBteneckov, Hočevarjev in druzih nemškutarjev. Včeraj mi je slovensk korporal „Narod" prebravši, z zobmi zaškripajo svoje mnenje o Vestenecku povedal, a ne upam si ga zapisati. Ko bi ti patronje mej nami služili, naše misli vedeli, potem bi jim kaj jasno bilo, da oni ne zastopajo ljudstva, ampak sami sebe, in neko malo kliko, ki pa ne sme dolgo obstati. Mi smo v Bosni, če Bog da, privojevali tudi začetek narodne Bvobode za avstrijske Slovane.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja, 7. oktobra.)
Predseduje vitez Kaltenegger, vlado zastopa vitez Kalina in grof Chorinskv. Navzoč-nib je 32 poslancev.
Deželni predsednik naznanja, da je Nj. Veličanstvo presvitli cesar, voščila deželnega zbora kranjskega za njegov god zahvalno na znanje vzel, kar poslanci z „živio", „slava in „hocb" klici odzdravijo.
Šolski odsek je volil za predsednika dr. pl. Schreia, za namestnika poslanca Kluna in za zapisnikarja vitez Gariboldija. (Glavno ulogo pa v tem odseku igra vitez Vestenek.)
Vrši se potem 3. branje poročila občin Bkega odseka o predlogu deželnega odbora z načrtom postave o izterjavanji novčnib dolgov od občin in skladnih združeb in postava se ko bo je popravil slovenski tekst, sprejme v tretjem branji.
Baron TaufTerer v imenu gospodarskega odseka poroča o postavi zarad reje plemenskih bikov.
Dr. Dleivveis ugovarja § 6. postave, da bi bilo moralo biti več ko pol živinorejcev v enej občini zadovoljnih, da se kupi plemenski bik in pravi, da bode to določilo izvršitev cele postave uničilo. On predlaga, da bi se § G. uravnal tako, da se glasi:
§ 6. Če si v katerej občini potrebnih plemenskih juncev ne držijo živinorejci skupaj, ali če jih nemajo posamezni gospodarji na svoj lastni račun, ali če se v primeri j en j i § 4. občina noče združiti z drugo občino, potem nastane dolžnost Županstva, predpisano število plemenskih bikov na skupne stroške in skupni račun vseh živinorejcev občine kopiti, vzdrževati in rabiti.
Dežman in baron TauiTerer dr. Blehveisu ugovarjata in pravita, da bi bilo, ako se postava v tem paragrafu tako glasi, ljudstvo nezadovoljno.
Predlog dr. Bleiweisa se ne odobri, in se sprejme postava po načrtu gospodarskega odseka.
Pri tretjem branji te postave glasuje se po imenih in se postava b 17 proti 15 glasom sprejme.
Poslanec Svetec poroča o §§ 1. in 2. I. dela, in § 2. II. dela letnega poročila deželnega odbora in nasvetuje, da se vzeme na znanje. Pri tej priliki naglasa poslanec Svetec, da je kranjska dežela z z e m 1 j i š č n i m i davki še /mirom dosti preobložena.
Poslanec vitez Vestenek poroča o § 6. letnega poročila deželnega odbora, kateri se brez debate odobri.
Dr. Deu poroča o § 4. letnega poročila deželnega odbora in nasvetuje:
1. Da se deželnemu odboru naroči, naj da poizvedeti po deželnem inženirji,  kako bi bo dala uravnati reka Krka, in naj o tem po roča v prihodnjem deželnem zboru.
2. Za zidanje bregov ob Savi pri Klečali in Dovskem Be dovoli 5000 gld. doneska.
3. Naprosi se deželna vlada, da na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem ustanovi logarske komisarijate, na dalje
4. da se v Kameniku in Logatcu namesti okrajni zdravnik.
Vsi predlogi se sprejmo.
Poslanec Klun poroča o § 9. poročila deželnega odbora in nasvetuje:
1. Deželni odbor naj po razmerji poročila o  VBpehu  zadnjega šolskega leta obrtnijske
Sole v Novem mestu potrebno vravna, da s*
ta šola ohrani in povzdigne.
2. Deželnemu odboru se naroči preiskovati, bi li ne bilo mogoče, da se poduk v Šoli na Slapu v nemščini razširi na dve ▼ prvotnem učnem načrtu za ta poduk odločeni uri, katerega naj bi oskrbovali sedanji učitelji, in da naj eventualno odbor to zaukaže.
3. Deželnemu odboru se naroči skrbeti za to, da se poduk o vinoreji v šoli na Slapu tako vravna, da se bode oziral tudi na posebne vinorejs^e razmere na Dolenjskem.
4. Deželnemu odboru se naroči, visoke vlado prositi, da bi se stroški za okrajne in deželne učiteljske konference plačevali iz dr* žavne blagajnice.
5. Plača III. učitelja v Trnovem in Višnjoj gori s 400 gld., kakor tudi povi klanje plače II. učitelja v Dobrem polji Be za leto 1878. odobri, ob enem pa izreče želja, da naj se T prihodnje učiteljske plače samo iz tega vzroka ne povikšujejo, ker Be po večkratnem razpisu za nje nii oglasil noben prosilec.
6. O šoli v II irijah Be deželnemu odboru prepusti, da naj reč v porazumljenji z deželnim šolskim svetom reši, ob enem pa učiteljsko plačo določi z menj kakor a 500 gold.
7. Deželni zbor vstanovitev paralelnega 4. razreda za deklice na ljudskoj šoli v Kranji radostno jemlje na znanje, ter jo v posnemanje priporoča pri najvišjem razredu po vsi, veS-razrednih šolah, zlasti kjer ne morejo vstano-viti posebne dekliške šole.
8. Učitelju g. Jožefu TopolovŠku v Za-gorji se dovoli osebna priklada 50 gld. in sicer za 1. 1877 iz pavšalnega, za 1. 1878 pa iz dodatnega kredita (Nachtrag*kredit).
9. Vse druge, tukaj ne posebno omenjene zadeve, katerih so bile nekatere rešene uže v proračunu normalno-Šolskega zaklada, nekatere pa Klavnemu zboru v pretres izročene po posebnih predlopih, deželni zbor blagovoljno za znanje vzame.
Vsi predlogi se brez debate odobre. Dr. Deu poroča o prošnji necih občinarjev iz Postojne, da bi postala Postojna samostalna, ločena od okolice, in nasvetuje, naj se deželnemu zboru izroči, da se ta nanj ozira pri izvrševanji postave od 2. januarja 1869 let«. Predlog Be sprejme.
Na dalje poroča isti o prošnji nekaterih meščanov krških, da se mesto Krško od okolice odcepi in nasvetuje, da se tudi ta prošnja i/roči deželnemu odboru, naj se pri izvrševanji postave 2 januarja 1861) nanj oziza.
čega, — „kaj je zopet V — kakšna ladija?" kričal je za odgovor na oni kraj.
„Kaj je bilo to, kar ste zdaj nazvali?" čulo bo je zopet, in mali čolnič se je hitro približeval ladiji, — kar je dobro razločil uže od daleč.
„Ne vem!" odgovori krmilar, — „mislim, da je jeden mož v vodi."
„Jeden mož v vodi?" čuje bo zopet isti glas, a zdaj s skrbnim naglaskom, da bi se preveril, če je prav slišal.
„Ay, ay,w kriči krmilar, in v se mrmra: „Morebiti pa je bil le kakov pes. Oho," začudeno vsklikne, ko najedenkrat čuje v malem čolnu pok pištole, in je videl tri goreče kro glje zapored v zrak zleteti. „Grom, tem se mudi, — kaj pa jim je ta odnesel?"
Krmilar ostal je še na krovu, mej tem, ko je čoln, kolikor so ga mogla vpogljiva vesla naprej tirati, letel proti  ladiji; tudi
Htražeči pomorščak na ladiji, ki je doslej mirno pri Bvojej kambuzi ležal in za časa svoje straže upal, probudil se je vsled hrupa, in prišel je h krmilarju.
„Ilalo, the Bhip!u čul bo je zopet tenak glas, ki se je pa baš zarad tega natančneje in čiste je razlegal iz čolna, ki je zdaj letel mimo pleč angleške ladije; klical je mlad mid-shipman. „Kam je mož plaval?"
„Naravnost proti jutranjici," glasil bo je natanjčen odgovor krmilarja, ozrSega se proti navedenemu kraju.
„IIvala!J Čulo se je iz čolna, ki je zdaj na to črto ukrenil, mej tem, ko se je še četrta ognjena kroglja v zrak spustila, da se je h tem kraj zaznamoval, kjo da je ravno.
Bežeči pirat je znal, kaj da ga čaka; uičesa se mu nij bilo bati od trgovske ladije, ker je vedel, da se ljudje na njej ne brigajo za nobedno stvar,  ki se naravnost ne dotika
z njo. A kakor hitro je pa čul naziv iz suhega, katerega je le predobro tudi on slišal, tačas je čutil, da je dospel odločilen trenutek, in celo plavati je ponehal, ko je čul strel in zagledal goreče kroglje v zraku.
Oj, kako blizu ležala je ladija, katera bi ga mogla rešiti 1 In ali naj mu zdaj vse spodleti, zdaj, ko je uže skoraj svoj cilj dospel, ko je srečno ubeŽal vsem svojim, tudi najlju-te j šini in najnevarnejšim sovražnikom, — ali ga bode zdaj roka dečka, da, še otroka ugonobila?
Morda je pa znamenje veljalo čolnom ob bregu, in predno bodo prišli ti na pomoč, rešil so bode uže lehko, t u varnost jed nega sovražnika upal si jo Še premotiti, ko je uže nocoj uSel iz cele gnječe svojih preganjalcev.
Zopet je pričel plavati, a nij še priplaval tako daleč, kolikor je jeden čoln dolg, ko uvidi, da je trud njegov zastonj, da, celo ne-
Poslanec Pfeifer ugovarja, da občinski zastop krškega mesta te prošnje nij ulctf.il, kakor to veli točka dnevnega reda. To je popol nem napačno. Občinski zastop nij nikoli take prošnje sklenil, ampak samo nekateri ne-zadovoljneži. Govornik pravi, da neče zgodovine interesantnoga poglavja, kako se je ta proš nja kovala, tukaj razkladati, a omeniti je, da precej ko se je slišalo o tej peticiji, je 35 meščanov krških uložilo prošnjo proti vsa kemu ločenju mesta od okolice. Obrnil sem se, pravi poslanec Pfeifer, v tej zadevi tudi na ranjcega grofa Antona Auersperga, kateri je imel v Krškem tudi posestva in ga prosil, naj mi pove on svoje mnenje. On je bil od ločno zoper ločitev. Govornik sedaj prebere originalno pismo grofa Auersperga, o katerem mu ta piše, da nij nobednega uzroka, da bi se ločitev z vršila, temuč da naj mesto z okolico ostane vknpe. V občinskem zastopu ima mesto primerno mnogo več zastopnikov, namreč 17, okolica pa le 11. Ko se je glasovalo v občinskem odboru o ločitvi, so od 17 me-Btnih odbornikov glasovali le trije za ločitev, VBi drugi proti njoj. Govornik tedaj nasvetuje, ker nij nikakoršnega uzroka za ločitev, naj se preide o tej prošnji na dnevni red.
Dr. Vošnjak naglasa, da to je vendar protislovje če se na enej strani zahteva, da se izvrši postava 2. januarja 1860 v velikih občinah, na drugej strani pa bo podpirajo pro šnje, da se večje občine razruščavajo in raz kosa vaj o.
Vesteneck pravi, da nij v tem nič pro tislovja, kajti § 1 omenjene postave določi, da kjer so posebne okoliščine, da se napravijo lahko tudi manjše občine.
Dr. Deu vstane in trudno nekaj molmlja v brado, pa ga nij slišati. Veliko pa mož nij povedal, ker Be je kmalu usel.
Predlog poslanca Pfeiferja se ne sprejme, nego predlog občinskega odseka.
Poročilo občinskega odseka o prošnji vasf Itateževo brdo, da bi se dovolila razdelitev od južne železnice prejetega denarja za nekaj prepuščenega svetil, se odobri.
Poročilo gospodarskega odseka o prošnji občine Trzin za pomoč, da bi potok ne stopal črez meje, se izroči deželnemu odboru, da v njem natanko poroča v prihndnjej sesiji.
Poročilo gospodarskega odseka o prošnji posestnikov Zfgmarce in Bloške občine za pro ložitev ceste črez hrib Bončo, se izroči dež. odboru, da preiskava natančneji okolščine.
Poročilo finančnega odseka o poročilu de
varen. Mej ladijami jelo se je gibati, in slišal je zdaj hitro veslanje.
Jedina rešitev mu je bila še, da se vrne nazaj na suho, in ako se prepusti toku morja, bode ga uže ta oddaljil od njegovih sovražnikov, ki ga na tem kraju zdaj iščejo. Ko se je pa obrnil, videl je, da mali Čoln njemu so vražnih zasledovalcev naravnost proti njemu vesla. Sicer ga ti še nijso zapazili, in računajoč s tem, se brzo utopi, in Bovražnik je res črez njega dalje veslal. Ko se v/.digno zopet na površje, bil jo čoln užo jako oddaljen, in ker jo krmilar vedno le pred se pazno gledal, smel je zdaj upati, da se bode zdaj lehko rešil. Da bi le bil u?.e na BUhem! Do prihod nje noči bi Be uže lehko kje skril, a potem bi idoč v morje v najbolj oddaljenem vhodu v luko, v popolnej temi z klika dospel do Albatrossa, ker plaval bi s tokom morja.
(Konec prihodnjič.)
želnega odbora o zidanji deželne nornišnice na deželnem posestvu na Studencu, se odobri.
Dr. Deu utemeljuje predlog o predlaganji postave za razdelitev občinskih pašnikov. Dr. Deu tudi zdaj popolnem sam za se trudno in tiho in nerazumljivo več bere, nego go vori svoj uže v Postojni napravljeni govor. Da bi se ga bil vsaj iz glave naučil in malo usta odprl, da bi bili slišali tndi mi, kaj ve Cicero z Notranjskega.
Predlog se izroči gospodarskemu odseku. Govor dr. Bleiweisa, h katerim je adreso utemeljeval, smo uže včeraj prinesli. Dostavljamo tu le še, da je končno predlagal, da se naj adresni načrt predloži odseku sedmerih udov v pretreB i poročanje. (Živahni živio- i slavaklici narodnih poslancev, in mnogo zbranega občinstva.)
Deželni glavar vitez K a 1 te negger ugovarja proti izreku B1 e i w e i s o v e m u, da bi bil zbor ilegalen. Ko bi bil to istinito, precej bi morali zapustiti vsi poslanci dvorano, pravi on.
Nasvet dr. Bleiweisa potem nemškutarski poslanci zavržejo.
Poslanec Primož Pakiž utemeljuje svoj predlog zarad odpisa davkov v kočevskem, velikolaškem in ribniškem okraji.
Poslanec Pakiž pravi, da povodenj vsako leto skoraj vse pridelke teh krajev uničuje, in da je tu od stiani države pomoč gotovo na pravem mestu.
Predlog bo izroči gospodarskemu odseku v pretres in poročanje.
Potem se seja sklene ob 7a3. popomdne.
Deželni zbor štajerski.
V šestej seji štajerskega deželnega zbora se je  naznanjalo,  da bo je odsek ustanovil, kateri se bode posvetoval o adresi do cesarja, in sicer je predsednik dr. Ilecbbauer, namest nik  grof  Gleispach in  zapisnikar dr. Do mink uš.
Poslanec Ž n i d a r š ič stavi interpelacijo, zakaj se one družine, katerih reditelji bo šli vsled mobilizacije v vojsko, vendar neusmiljeno za davek terjajo. — Namestnik odgo vori, da je uže zapovedano, takim družinam prizanašati, da pa bode on še poseben ukaz dal.
Poslanec vitez Knaffl s tovariši (mej temi bo podpisani tudi b 1 o v e n s k i poslanci) stavi predlog, naj so vlada pozove, brez od loga na to delati, da so v interesu gospodar stvenega in trgovinskega interesa dežele in države, kakor tudi zarad rednejega preživi jenja naše vojske v Bosni, začne zidanje železnice Sisek-Novi.
Poslanec K u k o v ec stavi Bledeči predlog: „Vlada naj se pozove, za to skrbeti, da ho ljudske šole slovenskega spodnjega Stajerja s potrebnimi učnimi knjigami in učili v slovenskem jeziku preskrbe." Pred log so podpisali: Kukovec, Kada (živio!), dr. Dominkuš, dr. Radej, dr. Schnl-h a in m e r, B il r n f e i u d, F1 u c h o r, Z n i-daršič, Karlon, Bolgar, Semlitsch, kuez Alojz Lichtenstein, Herman in dr. S u c.
Ileilsberg stavi predlog, naj so zarad ž i vinske kuge meja proti Rusiji in vzhodnjim deželam zapre.
Ti predlogi pridejo po opravilnem redu na vrsto obravnav.
Knez Lleohtenstein utemeljuje svoj pred log, naj   se s posebno postavo zatira oderu hovstvo. Govornik kliče liberalnoj stranki, naj vendar izprevidi svoje napake, in naj b kon
aervativci skupaj dela na korist gospodarstvenoga blagostanja. Govornik dalje b statističnimi dati dokazuje, kako neusmiljeno nekateri kapitalisti s strašno visocimi obrestmi kmete dero.
Dalje utemeljuje Liechtenstein svoj predlog, naj se volilni red tako prenaredi, da bodo kmetske občine imele toliko poslancev, kolikor jim jih po pravici gre, a da ne bodo mesta imela predpravic, kakor dozdaj.
Oba predloga se izročita odsekom.
Dr. Dominkuš utemeljuje svoje predloge, ki se glase a) postava zoper nepošteno postopanje pri kreditnih kupčijah ; b) postava za varovanje interesov hipotokarnih upnikov, ako se zahipotekovano posestvo pustoSi, c) postavo 8 katero se prisilno legaliziranje odpravlja, ali fio vsaj nekatero olajšave vpeljejo, naj se v državnem zboru  v ustavno obravnavo predloži. Dr. Dominkuš zahteva potem, da bi se v gospodarskih vprašanjih ne  oziralo tolikanj na strankarsko gledišče ampak na stvarno. Ko so se postave zoper oderuhe odpravile, ta-Čas se je pričakovalo, da se bodo obresti ravnale po razmeri, v katerej se posojila išče in lobiva.   Ta pričakovanja so v poznejših letih nijso izpolnila, in posebno v zadnjih letih gospodarskega hiranja, v katerih država i. t. d. vedno več zahteva, imeli so oderuhi dobre letine. Govornik osvitijujo na dalje delovanje teh gospodarskih parasitov, katero gleda vlada mirnim očosom, a ne da bi jim njihovo početje ustanila,  ona ša  celo neusmiljeno rubi vse davkovske dolgove.   Bfott pozna govornik vse teškočo, ki bi Be praktičnoj izpeljavi zakona zoper oderuHvo nasproti stavilo, a on misli, da morajo v področje kazenskega sodnika pripadati vsaj najvekši slučaji oderuStva, kadar bo dolžniku njegova nemoč v vodji uporablja, da civilni sod-ik vsaj ne bodo primoran onim zahtevam pomagati, ki so jednako iz moralnega kakor pravnega gledišča zavrgljivi.   K točki b) navede govornik mnogo izgledov takega razruščevanja zarobljenih posestva, kar se more prej ko mogoče odpraviti. Za utemeljenje svojega tretjega predloga navede dr. Dominkuš mnogo nepri-ličnostij prisilnega legalizovanja, ter dokaže, sicer se ne ozirajoč na ono nepriličnosti, da nij bilo nikakor treba one postave ustvariti. Koncem opomeni govornik, da se po njegovem menenju potrebuje v gospodarskem interesu Se cela vrsta postav, tako na pr. postava zoper kvarjenjo živeža, osobito vina, — postava, katera bi uravnala odpise v katastru pri zem-Ijiščnih odpisih, — postava, katera bi i/rekla, da so mora pri zemljiščnih odpisih davkovske dolgove od odločenega dela izterjati, ako so na tem delu narastli. Tudi pravila, po katerih se davki izterjavajo, potrebujejo poprave. Jako je tedaj obžalovati, da tako pičlo odmerjen čas deželnemu zboru no pripušča temeljitega posvetovanja  in odpravljen)n postoječih nepri-ličnostij.
Na predlog poslanca Lippa se točka b DominkuSevih predlogov izroči odseku za postavo zoper oderustvo.
Potem pride na vrsto verifikacija slovenskih poslancev dr. Bndeja in K lucherja iz mariborsko okolice. Vname se burna debata. Nemci ne hote teh volitev verificirati, da si je sodmjska preiskava dokazala, da so nemške ovadbo proti volitvam prazno in zlagane. Dr. Radej sam vstane in brani čast svojih slovenskih volilcev; on ostro prime vlado, katera zoper volitev slovenskih kandidatov ruj o,  ker nij mogla svojih kandidatov preri-
\
niti. Ogovarjata ma c. kr. namestnik KUbeck in Pairhuber, zbor izroči potem volitev v novo preiskavo. — Upamo, da nam slovenski štajerski poslanci preskrbe in pošljejo kaj obšir nejih poročil, pomislivši, da obravnave v Gradci tudi druge Slovence zanimajo.
Politični razgled«
lotrnnje
V Ljubljani 10. oktobra.
O H»inimlvi'skvf #•■#•#c-# še denes nij nič poročati. Cesar je zaslišal razen uže povo danih imen, tudi Taafleja, (Jroholskega, Scbnier lioga, bivšega dunajskega župana Kelderja. Kaj je ž njimi govorit, ali jih je le m svet vprašal, ali jim ponuiai ministerske stole, to nij znano. Najbrž bode kak birokratiski provizorij naredil se za tnko dolgo, dokler še ta državni zbor troja t. j. za to leto. Potlej je upati kaj boljše izpremembe.
Zanimivo je, da skoro vsi ustavoverm časopisi zatajujejo ministerstvo Auerspergovo, in žele, da bi odstopilo, pa z drugim — to se ve ustavovernim — nadomestilo se. Le dunajski „Vaterland" je hudomušen dovolj, da pravi, da je Auersperg - Lasserja za zdaj So škoda, ker „to ministerstvo je po duhu, po značaji in znanji najbolje izražalo in zastopalo avstrijski liberalizem."
fV*//#Ai „Czns" naglasa, da po tej mi-nisterskej krizi bodo Poljaki le ono ministerstvo podpirali, ki bode v notranjem vsem narodnostim jednake pravice dalo. — Glede vnanjo politike pa oni list brblja staro poljsko neumnost o panslavizmu, zoper kato rega on novo miniuterstvo hujska, in tako Nemcem tlako dela proti sobi, in nam drugim Slovanom.
V Unttskvtn deželnem zboru je konservativna večina interpelirala zarad tega, zakaj vlada ne spoštuje deželnih postav zarad jedinosti vere na Tirolskem; druga interpelacija vpraša, zakaj je vlada proti deželnoj postavi dovolila, da sta se dve protestanta veki Občini v Insbruku in Meranu ustanovili.
V it»-vđtlskt-»iš saboru ho je bila vnela pri verifikacijskej debati stara prepirka mej Srbi in Hrvati. Poslednji nijso hoteli volitve Srba Peičiča odobriti.
VnuiiJ«* državo.
Iz Mietfiratta se poroča, da bo hoče tam ministerstvo tako sestaviti, da bode tudi nekaj konservativcev vzetih vanj; imenuje se mej slednjimi Garašanin, ki je dozdaj v opo ziciji bil glede notranje vlade srbske.
Znano je našim bralcem, da je 7WrrJ;n poslala evropskim vladam nekovo pritožbo zoper Avstrijce, da ti neusmiljeno delajo z Mu hamedanci v Bosni in Hercegovini. Dunajska cficijalna „Pol. Corr." meni, da ta turška okrož niča ima samo ta namen, da bi magjarskej opoziciji služila za pomoč proti zasedenju Bosne.
Diplomati so vsled svojega kongresovega dela več zmešnjav  in  težav  naredili nogo odstranili,  to je  res.   Vidi se zdaj  tudi v v*hinti$jv$ Utrnuli ji, kjer se jo evrop-Bka komisija sešla, da bi po receptu berlin skega kongresa to drugo bolgarsko državo os novala. Ituski komisar je baje drugoevropskim komisarjem povedal, da Rusija vlada in organi žira vvshodnjej lluuieliji tako kakor je dogovor aanšti lanski določil, ne pa po berlinskem ugovoru. Zlasti angleški komisar jo debelo gledal, pa domov jo telegrafiral, kaj hoče reči.
Obravnave mej flfamdrf/o in Vatikanom ho bodo začele. Škof Diuubergski potuje v ta namen v Kim zarad dalj Bega pora/ umi jenja. Kardinal iluhenlolie sani v Vatikanu na to dela. Mislijo, du bodo kiuulu imeuovau nuncij za Borh n.
V nemškem berlinskem državnem zboru jo bilo U oktobra drugo biunjo postavo zoper Hocijalisto. KntoliSka stranka c.entriiina je izrekla, da glasuje zoper to postavo. I! i sin ur k se je pozival na obo konservativni BtranJkl in na narodno-liberalno, in je stavil vprašanje, lili ima on z mi panje- ali  no.   On jo rekel,
l/dutdj in urednik Josip Jurčič.
da naj te stranke skupno zavetje narede proti
viharjem, ki prete nemškej državi. Posvetovanje se denes nadaljuje.
Dopisi.
Ii 1*1» n i t m* 7. okt. Vsa županstva na Kranjskem morala bi zdaj to storiti, kar jo storilo naše. Adresu namreč, katero so narodni poslanci v deželnem zboru v Ljubljani predložili, jo nam vsem tako iz srca govorjena, da jo odposlal naš občinski zastop deželnemu zboru v Ljubljani naslednjo peticijo:
„ Veleslavni deželni zbor v Ljubljani!
Adresa, katero je gospod dr. B eivveis iu tovariši v seji 0. t. m. predložil deželnemu zboiu, da se izroči Njih Veličanstvu presvit-lemu cesarju, je prouzročila mej nami radost in veselje, ker se v njej poudarjajo jedino le resnične naše želje in potrebe. Ker smo pa zagotovljeni, da ako pride ta adresa v roke Njih Veličanstva, da se bodo tudi na njo ozir jemalo, čutimo živo potrebo prositi veleslavni deželni zbor, to adreso po voljenoj deputaciji deželnih poslancev izročiti osobno na namenjeno mesto, — do Njih Veličanstva našega milega vladarja.
Županijski zastop v Planini, dno. 8. oktobra 1878.
Anton KovŠca, župan. Jul. Maver, Peter Siherl, svetovalca." Iz JLožtt 7. oktobra [izv. dop.J Ker je naša občina popolnem jednih mislij z narodnimi poslanci v deželnem zboru v Ljubljani v oziru adrese na našega cesarja, odposlal je naš občinski zastop sledečo peticijo deželnemu zboru:
„Veleslavni deželni zbor v Ljubljani 1 Gospod dr. BleiweiB in drugi narodni poslanci so v deželnem zboru predložili adreso, v katerej bo do pifiice pravo zadeli, ko so v njej dokazali, kaj ljudstvo naše potrebuje, kaj ono želi.
V tej adresi je torej izrečeno popolnem naše mnenje, in ne moremo opustiti tega, da bi se posledno tudi mi no pridužili v njej navedenim dokazom. Podpisani zastop mestne občine bi le opustil svojo dolžnost, ako bi b tem ne stavil na veleslavni deželni zbor prošnjo, da se blagovoli za to skrbeti, da se ta adreaa po navlašč v to svrbo izvoljenih deželnih poslancih našega deželnega zbora izroči osobno pred prevzvišeni prestol našega pro-svitlega cesarja, milostljivega vladarja.
Mestna občina v Ložu dne 8. okt. 1878. Gregor Lah, župan.
Franjo Hlabše, Franc Južna, svetovalca.14 Čujemo, da bodo tudi druge občine po Notranjskem enake peticije  sklenile in ne uiudoma v Ljubljano poslale.  Trkajmo in ne udu j i no se !
Domače stvari.
— (Peticije.) V Včerajšnjem cerkniškem in v denušnjih dveh dopisih iz Planino in Loža prinašamo peticijo do kranjskega deželnega zbora. One občine, katero hote jednako peticije izročiti, — in potrebno je, da so Slovenci glase od povsod — naj jih pošljejo jednomu ali drugemu narodnemu poslancu, da jih bode izročil deželnemu zboru.
— (Deželni zbor kranjski) ima denes sejo. Na dnevnem redu je mej drugim kočevska in pontonjsku volitev.
— (V Vipavi kej čitalnici) bodo veselica,  katero  napravi   „družba vipavskih
gospij" na korist u bozi h družin, v Bosno odšlib vojakov v dvorani vipavske čitalnice dne 13. okt. Program je: 1. Prolog. 2. Petje, a) „ Popotnik*, od Scbuberta, samospev za tenor; b) „Pri zibelki", od Maseka, čvetorospov j c) „Podoknica", od Scbuberta, samospev za tenor; d) „Rožica", od Medveda, čveterospev. 3. „Pri meni bod,M, spevoigra v jed nem dejanji. 4. Tombola. 5. Ples. Vstopnina 20 kr., sedež 20 kr., k plesu oO kr. Vsaki večji znesek se bode v imenu zapuščenih hvaležno sprejel. Začetek bode ob 7. uri zvečer. K obilnoj udeležbi nauljudnejše vabi „družba vipavskih gospijw. — (iz Zagreba) se piše C. okt.: Dosedanji rektor dr. Vojno vir je letos bil na Dunaji pri cesarju v ta namen, da bi hrvatsko vseučilišče z avstrijskimi stopilo v vzajemnost, in preteklega meseca je bil pozvan zopet tja po naučnom ministru Stremaverju menda iz enacih uzrokov. Prav in koristno bi bilo, — pravi »SI." — da so uravna ta zadeva, in da bi Slovencem proBto bilo, hoditi na vseučilišče v Zagreb. Na vseučilišči zagrebškem imata učiti letos dva Slovenca; ur. F. Suk nravno bogoslovje ali moralo; dr. Fr. Uelestin pa slovansko oblikoslovje z obzirom na staroslovunski in ruski jezik.
I.lHtulvu oprttviilAlv*: 0. g. F. g. v B. Sedaj jo plućnim /a tri cVlrtlolj«, t. j. do M). Hrptem. li7H. — C. M. P. v M. Oo nij drugače mogočo, pa naj bodo, klikni sto profili« — Voo naročnikom. Dotični roman uo bodo poaoboj tiskan.
9. oktobra:
Pri Mlouui Dojuk iz Truta. — Muzaro iz llc-notk. — Patz iz Inomosta. — VVundsaiii iz Beljaka. Kunorgiz Dunaja.
Pri ItlMlliftut Itanzig is Kočo v j a. — VVordu is Trbovlja. -  Saucr Iz Kunižo. — Volk iz Hrastnika.
Pri b»var*keiu tfvorut Oblak iz Novoga mosta. — Kuiotič, Snu In k iz Kranja.
JDunaJska borza 10 oktobra.
(lavirao telegraficuo porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .	.   61 gld. 05		kr.
Enotni drž. dolg v srebru   , ,	. «a	. 70	u
	71	n 75	ti
lHiiO drž. posojilo.....	. 110	• 75	IV
Akcijo narodno banko   .   . .	. 782		
Kroditne akoij«......	. 22ti	. 60	n
		- 10	
			
C. kr. ookini.......	5	! 59	JI
			J
	. 57	; so	*
Učiteljska služba.
Na jednorazrednej ljudskoj šoli v Velikoj Dolini razpisuje se služba učitelja z letno plačo 500 gold., in prostim naturalnim stanovanjem.
P rešitelji ulože naj svojo dobro urojene prošnje, in sicer oni, ki so užo v javnoj slu/bi potem predstavljenoga okrajnega šolskega sveta najdaljšo
«lo lioiMMi ni«»*tkc*ft olitfoltra i. I.
dotičnomu okrajnemu šolskemu svetu.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dno 7. oktobra 1878. (u:i3—2)           Predsednik: Svhihiivvttev, itn-           T..T.I.... : nichfltlt.	
	L .m h U                                                  11    1 III|MI UH   II .*------ nls Bostus iliiU PrelNwiinli|l«tr8 Bio Regenm&ntel, | Wagendeokoil (Placlirn), llrllniil.u'iT, ZrllKlnfr | der k. k, \><   l'auri k
	von M. J. Elsinger & Soline in Wir»n, Noiiban, ZollergnnRo 2,
	l.lrfri'Miitrn itrs k. mul k. Ki IrhmiI n i-.t c i (nm... Si   Maj. 1 Kricu»in«ilne, vlelcr HumnuitlUnaniitultrn ctc. ctc. j
	(195—88)
Lastnina iu tisk „Narodno tiskarno".