32, štev,
V Kranju, dne 11, avgusta 1906, VIL leto,
Politič^ip gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečor. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravniStvo se nahaja v hiši si 105 nasproti župne
teta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo franki ruti. — Hokopisi se ne vračajo.
Tedenska priloga: Jeseniška Straža11. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik11-.	mladih moči in volilo se je novo načelništvo. Sklenilo se je, v jeseni sklicati nov zaupen shod, volil se je pripravljalni odsek, ki naj pripravi vse, kar je potrebno za reorganizacijo stranke. In v tem stadiju naj stranka ne bo edina v najvažnejšem političnem vprašanju, ki pretresa danes staro Avstrijo do kosti in mozga. Pomisliti je, da so pred durmi volitve za državni, in kar je še važnejše — za deželni zbor, Iz needinosti v tej točki kuje klerikalna stranka dannadan političen kapital, slika napredno stranko kot reakcionarno, ljudstvu sovražno in odvaja valovje javnega mnenja v svojo strugo, jjj' To je bil naš namen, če smo zahtevali jasnosti položaja in doslednosti v izvajanju sprejetega načela. Očita se nam, da hočemo dajali navodila državnim poslancem, kako naj glasujejo pri razpravi o volilni reformi v zbornici, da se dotikamo njihovega prepričanja in časti, da se ne oziramo na koroške Slovence, da odobravamo kravjo kupčijo med Kramafcm, Adlerjem in Šušterslčem. Vsa ta očitanja so neutemeljena. Mi nismo niti besedice zinili o tem, kako naj naši poslanci glasujejo. To že zaradi tega ne, ker je poslancem po zakonu prepovedano, sprejeti glede glasovanja v   državnem   zboru navodil.	Mi podpišemo z obema rokama, da se je v volilnem odseku zapravljala in prodajala slovenska čast, da je dosedanji rezultat sklepov volilnega odseka za avstrijsko slova ust vo sploh pravi — Canossa. Niti na misel nam ne pride, vezati rok našim poslancem. Ali mi smo mnenja, da je prav lahko mogoče, da kdo stoji na stališču splošne volilne pravice in vendar lahko oponira, ne da bi postal nedosleden takim škandalom, kot so se vršili v volilnem odseku. Za to pa ne potrebujejo naši poslanci ni-kakih navodil od stranke, takih sploh spre« jeti ne smejo, to je popolnoma njihova stvar, ali oponirajo celi predlogi, ali posameznim oddelkom, ali oponirajo, ali obstruirajo; tega volilci sploh določiti ne morejo. Očitno krivico nam dela »Slovenski Narod*, če pravi, da zahtevamo, naj se napredna stranka ne briga za koroške Slovence. Vsaj smo vendar izrecno povdarjali, da je to rak-rana cele predloge, da je postopanje slovanske zveze glede tega vprašanja poniževalen in sramotilen za ves slovenski narod, kar bodo po razkritjih dr. Brejca morda izprevideli celo po naših farovžib, če imajo sploh še kaj narodnega čuta. To je čin, ki ima zgodovinski pomen, katerega bodo dajali v črn okvir vsi zgodovinarji, ki se bodo pečali z usodo slovenskega naroda. Mi smo vendar povdarjali, da se mora tu iskati reinedura z vsemi sredstvi. Niti na misel nam ne pride, naj
Da se razumemo. Pod naslovom »Preveč idealizma* je prinesel »Slovenski Narod* dne 8. t. m. Članek, ki se deloma ozira na naša izvajanja v predzadnji in zadnji številki. Da ne nastane kako nesporazumljenje, naj bo tu nekaj odgovora. Narodno-napredna stranka se je izjavila, če se prav spominjamo, že pred več kot desetimi leti načelno za splošno in enako volilno pravico. Isto načelo proglaša resolucija, sprejeta t deželnem zboru, ki zahteva splošno In enako volilno pravico najpoprej za državni in potem še za deželni zbor. Dejansko pa se to načelo ni izvajalo. Med odločilnimi člani napredne stranke se je pokazala večkrat dis-krepanca mnenj, ki je zelo neugodno upli-vala na disciplino v stranki. To smo hoteli povdarjati v prvi vrsti. Zaradi tega smo trdili, da je potreba tu popolne jasnosti in doslednosti. Trdili smo, da je za tak ukrep zadnji čas. Spomladi se je vršil zaupni shod narodno-napredne stranke. Na tem zaupnem shodu se je pritegnilo v organizacijo stranke nekaj		
PObLISTEK. Surma.*) Nihče ni vedel, da sta se imela rada Roman in l 'lisa. Ona je bila hči bogatega kmeta, on pa sin revne dninarice in hlapec pri krčmarju. Nikoli nista govorila o »rad imeli*, ker sta vedela, da ju bo jeseni ločila U3oda, da bosta morala iti vsaksebi, kakor pota za vasjo. Ona bo šla v cerkev k poroki, on k graščaku na delo. Bilo je spomladi; v brezovem gozdiču sta se sešla vsak večer in vsako jutro, ne da bi se bila dogovorila, prav kakor ponevedoma. Prvikrat slučajno, — on z belimi, ona z rdečimi voli — ki sta jih po delu gnala na pašo. Pozdravila ga je veselo, kajti bila je *) Surma je nekaka lesena flavta (piščalka).	pogumno in nagajivo dekle, in on ji je odgovoril polglasno, ker je bil po naravi godr-njav in ne ustvarjen za kramljanje. Pasla sla živino drug poleg drugega in se morala videti. Ulisa je pričela peti, hlapec je brbnl na lubju nekega drevesa in molče poslušal. j Brezov gozdič je zelenel in spodaj je tekel z rumenimi cvetlicami obrobljen potok. Mirno je bilo tukaj in tako prazno, da se je polno ptic tu naselilo m gnezdilo. Živina, ki se je do kolen vdirala v travo, se jo hitro nasitila in legla. Večerni mrak se je bližal in mir napolnjeval samoto. Roman odreže vrbovo vojo, omnji jo in hitro napravi pastirsko piščal. Potem zapiska, postrani gledaje deklico in želi, da bi se jo iznebil, kajti sram ga je bilo, da se kot odrasel človek igra kakor mal pastirček, misli pa si končno: «Knj je na tem? naj se mi smeja, — saj tako ni	zame ustvarjena in jaz ne zanjo. Komaj da jo poznam.* Sprva igra tiho, potem pogumneje. Dekle neha peti, približa se mu, ga gleda — in posluša. Všeč ji je bil, ker piščalka mu je pela, kot bi bila živa. »Zakaj ne igraš na gosli v gostilni ?> »Ker sem v službi.* »Ali si dobro plačan?* »Mati vzame — ne vem 1 Mati ima tožbo z Janom zaradi posestva.* «0, iz tega ne bo nič, pravijo ljudje.* Roman pomiga z ramama, skrije piščal v votlem hrastu in Žene vole s paše. «Pojdiva skupaj, bo prijetneje,* reče Ulisa. »Ne greva isto pot.* «Do pokopališča pa in tam straši.* »Do pokopališča jc vsom skupna,> za-mrmra hlapce.
naši poslanci odobravajo kravjo kupčijo, ki se je uganjala v volilnem odseku in se bo nadaljevala v jeseni. Naj jo ožigosajo po vseli močeh in če jo razbijajo, jim bomo mi na vsa usta peli slavo in do komolca hvalili Boga.
Zaradi Lega pa smo vendar mnenja, da bi se v deželi lahko ustvaril jasen položaj, ki omogoči približanje napredno stranke z delavstvom, da mislimo sedaj že na prihod-njost, posebno na volitve v državni in deželni zbor.
(!e se »Slovenski Narod» postavi na to stališče, bo izprevidel, da so v naših izvajanjih ne nahaja preveč, ampak prav nič idealizma.
Učiteljevo delovanje izven šole.
Vmtia. ii.i.liH ih'lj .lan k o Žiru v m k.
O veljavi učiteljskega stanu se je že mnogo govorilo in šo več pisalo. Sploh se sme reči, da brez tega stanu dandanes človeška družba skoraj no more izhajati. Resnica je, da ta slan največ pomaga človeku slaviti «srečc dom» na tem svetu, drugi stanovi pa s svojim delovanjem večinoma la varujejo la »sreče dom» pred sovražnimi silami. — Kaj je dražje človeku no tom božjem svetu, kakor njegov pomlajeni «jaz» — njegovo dete?! Toda to dete človek ne more popolnoma sam vzgojevati, nekaj zato. ker tega ni zmožen, nekaj pa, ker nima za to potrebnega časa, ko se mora boriti za vsakdanji kruh. — Zato si išče odgojitelja-učitelja, ki naj mu njegov biser tuko obrusi, da se bo svetil med drugimi biseri. In čim zmožnejši je ta odgojitelj-učilolj, tembolj se bo svetil ta biser, ta «jaz» — to nad vse ljubljeno dete. — Tako ljubezen do svojega otroka »občuti* vsak pravilno razviti prostak in vsak imenitnik. A zaveda se pa iz te ljubezni izvirajoče dolžnosti ne vsak imenitnik, še manj pa vsak prostak. Zalo pa dandanes vsa obsežna omika ni Še privedla sploHio ljudi do tega, da bi spoznali velik pomen dobrih učiteljev, ki so gotovo važen faktor pri izboljšanju socialnih razmer. — Učitelji-odgojitelji, ki se zavedajo svojo lepe, četudi jako težavne naloge in store v polni meri svojo dolžnost, grade res temelj, na katerega more narod staviti svoje »sreče dom»! — A učitelji so ljudje. Vsak človek pa toliko lažje in s toliko večjo vnemo izpolnuje svoje dolžnosti, kolikor bolje je sam vzgojen in kolikor bolj ima zagotovljene svoje življenske potrebe. Zalo pa ravno učitelji morajo imeti temeljilo stanov-
iti šla sta. On je gledal molče predse, ona ga je skrivaj pogledovala od strani. Bil je suh, slaboten, zagorel — v revščini zrejen in odgojen. Ko mu je mati postala vdova, pregnal jo je njen svak s sinkom na prsih iz koče, pa bila je mlada in pogumna ženska in imela je moški razum.
Brez pritožbe je pustila polje in šla k graščaku na delo. Za Romana je imela malo časa, pridno pa je hranila denar. Oba sta hodila napol naga. Roman nI poznal ne čevljev, ne kožuha in s šestim letom je že začel služiti denar, da je pasel race, gosi in prašiče. Ko je bil dvanajst let star, preštela je mati svoj denar in vzemši ga seboj, zapustila graščino.
Od občine si je izprosila za vasjo kos zemlje in tam postavila malo kočo. Potem je hodila vse leto v dnino. Tudi deček je delal, samo da nikoli ni dobil groša v roko,
sko izobrazbo in dovolj materijalnih sredstev, da se brez posebnih skrbi za potrebni vsakdanji kruhek lahko popolnoma posvete svojemu vzvišenemu poklicu. Te resnice današnja človeška družba še ne uvideva popolnoma, a jo bo morala sčasom uvaževati, če bo hotela zagotoviti sebi in svojim potomcem jasno bodočnost. Ce človeška družba danza-dnem več zahteva od učitelja-vzgojitelja, ga mora tudi temu primerno plačati.
Učitelj, ki po današnjih predpisih stori v šoli svojo dolžnost, stori že jako veliko za blaginjo svojega naroda. V normalnih razmerah se od učitelja no more in ne sme več zahtevali, kakor da stori svojo dolžnost v šoli. Dognano pa je, da se z mladino do 14. leta ne da bogvekaj doseči, ker je ta mladina še premalo razvita in šc preveč navezana na dom in na svojo domačo družbo. Vpliv šole na to mladino je sicer velik, a odločilen pa ni. V dobi do 14. leta daje šola mladini skornj samo temeljne nauke v branju, pisanju, računanju i. t. d. Te nauke bi bilo treba poglobiti in razširili v dobi od 14. do 18. leta, zakaj če se ne poglobe, se kaj radi izkade. To uči vsakdanja izkušnja. Izkušnja pa tudi uri, da je mladina ravno v dobi od 14.—IS. lela že jako pristopna splošnim naukom, rekel bi svetom, in ni več tako vezana na dom in na domačo družbo, kakor pa do 14. leta. Iz tega sledi, da je mladina v dobi od 14,—IS. leta Še bolj potrebna pouka in nekakega vodstva nego v dobi do 14. lela.
Srednje šole dajo v tej dobi mladini pač lahko precej pouka. A ta pouk naj bo primeren živahnemu mladinskemu temperamentu te dobe, no pa suhoparen. Te srednje šole bi pa ne smele skrbeli le za pouk, nego prav veliko tudi za primerno odgojo, da ne bo odgoja odvisna samo od osebnega razpoloženja učitelja-razrednika. — Na tej podlagi pouka in vzgoje bi se ravno na srednjih šolah dalo jako veliko doseči v trajen prid človeške družbe, zakaj nepobitna resnica je, da samo znanje brez dobre vzgoje — brez srca — človeka nikdar ne more osrečiti I — A koliko mladih ljudi pa je tako srečnih, da dosežejo srednje šole?! — Ogromna večina ostane na kmetiji in pri obrtu. Ali naj ta mladina v svoji najživahnejši dobi, ko bi si ravno imela razvili um in srce ter postavljali obširne temelje svoje bodoče sreče, ostane brez duševnega ognjišča, brez kristalizacijskega jedra?! — Tu je trtba prijeti, tu je treba delati, da ta mladina dobi pravo smer za življenje z dobrim poukom in lepim zgledom! — Za obrtnike imamo, četudi ne povsod, obrtno nadaljevalne šole, ki se kaj lepo razvijajo ter store zanje veliko dobrega. Saj so jim obrtni učenci zato tudi hvaležni. A za kmetiško mladino nimamo do danes prav nič. Tu je treba nujne pomoči. In kdo naj da to pomoč, če ne učitelj!? Učitelj sicer ne more bogvekaj žrtvovati za svoj narod. Veliko
kajti mati je hranila še dalje za tožbo z bogatim svakom.
Tako je ostalo osem let in konec pravde se je zavlačeval, kot bi oni, ki so ga čakali, bili neumrljivi. Ce bi bila ženska premislila, koliko je za to reč izdala, bi se bila ustrašila, odnehati pa ni mislila.
Romana je dala h krčmarju v službo, da bi se privadil vsakemu delu, tudi sama je šla vsak dan za zaslužkom, vedno lačna, bosa, raztrgana. Ob nedeljah je pa obiskovala odvetnike in zakotne pisarje in jim brez bolesti puščala za pravdo tedenski zaslužek.
V vasi so se norčevali iz nje. Vsled prevelikega napora, nesreč in prevur jo postala celo proti sinu čemerna, če jo je obiskal v nedeljo zvečer. Deček je prejel več udarcev kot poljubov in ni se še spominjal, da bi ga bil kdaj kdo prijazno nagovoril, ni vedel, kaj je smeh in veselje. Tako je rastel in zorel... * * *
dobrega že stori, če le natanko izpolnuje svoje stanovske dolžnosti, ki mu časih ne puste prav nič prostega časa. A ker je ravno naš narod silno potreben vsestranske, osobito pa še duševne podpore, zato mora vsak stan delati zanj po svojih močeh in torej — tudi učiteljski. Zato se pa učitelj žrtvuj zanj, kolikor ti dopušča služba in osebna zmožnost, ter mu pomagaj kjer in kolikor moreš. Pomagaš mu lahko pri izobraževalnih in gospodarskih družbah, pomagaš lahko posameznim od slučaja do slučaja. Posebno pa se na deželi zbiraj okolo sebe bolj nadarjene dečke in deklice, osobito take, od katerih je pričakovati, da ostanejo doma. Uči jih vsaj po eno uro na teden — najbolje ob nedeljah in praznikih — petja, deklamovanja, gospodarstva in sploh jim pojasnuj svet ter kaži vzroke uspehov in vzroke neuspehov. Vse nove svetovne dogodke obravnavaj z njimi ter jih primerjaj z morebitnimi podobnimi dogodki v zgodovini in jih tako uvajaj v umnevanjc knjig in časnikov. Petje bo blažilo srce ter delalo veselo družbo, deklamacije jim bodo urile spomin, razvezavale jezik ter jim nabavile oblike zaklade lepih besedi, gospodarstvo jim bo donašalo gmoten dobiček, zgodovina in svetovni dogodki z njo v primeri jim bo pa bistrila in jačila razum. —
Tako in enako poučevanje je res težko breme, posebno če človek še naleti na tisto črno nehvaležnost, ki je navadno plačilo sveta. A ko boš videl, kako lepo vzhaja postavljeni kvas, kako se vedno bolj prijemlje omika in olika nadebudne mladine, tedaj se ti bo širilo srce v sladki zavesti, da si storil veliko dobrega za svoj narod, da si storil več, nego ti veleva stan. — Poleg tega bdš pa užival še vesele ure v krogu svoje lepo izrejene mladine, vesele ure, kakršnih ne moreš doži • veti v nobeni drugi in naj si bo še tako odlični družbi. Učitelj, ki bo deloval tako, bo imel veliko zadoščenje, ko bo videl okolo sebe dozorevati resne može jasnega uma in pridne žene čiste preteklosti. To mu bo toliko plačilo za njegov trud, kakršnega sploh svet dati ne more. —
Ako pa hoče učitelj, da se bliža kolikor mogoče temu vzvišenemu smotru, tedaj mora bili sam — cel mož. Ze v šolah naj si nabira obilo strokovne in svetovne — gospodarske učenosti. Toda pri tej učenosti pa si ne sme zanemariti srca, ki naj mu vselej plamti žive ljubezni do bližnjega. Življenja naj bo čistega. Kdor je čist, je svoboden in neustrašen! Le značajni ljudje morejo vzgajati značaje! Besede sicer — mičejo, a zgledi pa — vlečejo! Vestno naj izpolnuje svoje stanovske dolžnosti, a poleg teh pa tudi splošne dolžnosti vrlega moža.
V politiko naj se splošno ali celo agita-torično ne vtika. A kadar je treba, naj se pa potegne za čisto resnico in poštenost ter
»Ali ti je dobro pri krčmarju?» vpraša Ulisa med potjo.
»Tepe me ne!» odgovori Roman topo.
»Pravijo, da ti hoče dati svojo Seklito za /ono. ■
Fant pogleda kvišku: «Cemu?»
»Neumnež!... Za ženo ... če dobite pravdo.*
In začne se smejati njegovemu sramežljivemu obrazu, smejati se tako, da se še na pokopališče ne ozre, mimo katerega gresta v tem trenutku.
Kmalu se ločita njuni poti.
»Lahko noč*, si rečeta malomarno.
Pa drugi dan se zopet srečata pri volih in gresta skupaj iskat ptičjih jajec. Govorila sla žo več in ne več tako boječe. Deklica ga je dražila, radovedna, če se bo godrnjalec kaj ozrl. On pa je zardel in obmolknil, kakor očaran. Norčevala se je iz njega, ali
neustrašeno voli može, ki se tudi zavzemajo zanjo. Učitelju je sploh treba veliko jasnega razuma in pa jako veliko — takta. Pristranosti ne sme poznati, a tudi ne strahu pred zlobnimi in nevoščljivimi ljudmi! Vedno nnj ima pred očmi splošni blagor in zanj naj dela z vsemi močmi. Nikdar naj ne pozabi, da nanj gleda vehko oči! Zato naj pa hodi pot resnice in kreposti ne glede na levo ne na desno! Tak učitelj bo veliko koristil svojemu narodu ter mu pomagal do jasnejše bodočnosti. Dal beg, da se takih učiteljev našemu ubogemu narodu prav obilo narodi!
i,'i'
ISI.
Iz Selc. Naši pevci se niso udeležili še ene slavnosti, da ne bi naredili en škan-dalček. Dne 22. julija je bila tu uma maša. Povabljeni so bili tudi pevci; zabavali so se sami izvrstno, jedli, pili in kadili, peli pa malo. Posebno sta se odlikovala znani Kramar in pa farovški kune s svojima ljubicama. No, postopali so pravilno, javnega pohujšanja niso dajali, Kramar je tudi zato preskrbel posebno sobo; sicer so imeli le izkušnje. Abstinent kaplan Bajec je rogovilil po svoje, menda mu je šel »kraher* v glavo. Saj bi Še bilo, ako bi bila njegova ljubica navzoča. Trudil se je kaplan na vse načine, de bi tudi ona peln na novi maši in pa podoknico. A ta pot ni imel sreče; zatorej tudi kaplan ni pel. Prav je tako; vssj ne bo ona ljubosumna, ker sta menda oba jako. Ker pa vsi ljudje, še celo otroci pravijo kaplanu «ta mladi Blnznik», bi mu resno svetovali, naj napravi čim preje konkurz, da jo vzame k sebi za kuharico; ali pa še nekaj boljšega. G. kaplan, nabirajte podpise za dovoljenje, da se boste smdi ženiti in verjemite, da bomo vsi brez izjfme raje podpisali, nego pa zoper razdružitev zakona. Le ne tajite, da nista drug v drugega v resnici zaljubljena, imamo preveč dokazov. Raje molčite in se spokorile, da Vam ne povemo nekaj na uho.
Z Bleda. V predzadnji številki »Gorenjca* sta z Bleda dva dopisa, ki opisujeta slavnostno otvoritev bohinjske železnice. Prvega pustimo — dasi bi mu lahko marsikaj dodali; pustiti pa ne moremo drugega, Oče tega famoznega pamfleta sicer m vreden, da bi se mazali ž njim, ali ker bi itak čitatelj, ne poznavajoč naših razmer, utegnil misliti, da je kaj resnice v tem, zatn smo prisiljeni izpregovoriti par besed. Navidezno hoče dopisnik opisati sprejem nadvojvoda, toda vsak otrok lahko spozna, da ima le namen, skrajno oblatiti nadučitelja. Le sovraštvo in zavist odsevata iz njega. Ko bi se bil gospod podpisal s svojim imenom, bilo bi vsakemu takoj jasno, zakaj se pravzaprav gre. S podlim obrekovanjem in
ko se je vrnila v domačo kočo, ni nikomur nič pravila o Romanu in zvečer zopet gnala vole na pašo.
Potem sta se vedno bolj privadila drug drugega. Ni mu več nagajala, postala je bolj tiha in zamišljena. Sedla je na posekano deblo in poslušala njegovo piskanje. Ni se ji mudilo domov; on se je prvi vzdignil.
Nekega večera se Ulisa prestraši pri pokopališču. Zakriči, plane k njemu, prime se ga za prsi in oklene okoli vratu. Vsa se trese od strahu; ali pa jo je morebiti kaka druga moč tako prevzela?
Pri ropotanju nekega voza planeta vsaksebi in ne govorita nobene besede, dokler se pota ne ločita.
Ta večer ji reče fant prve besedo v slovo: «Na svidenje, Ulisa!*
»Lahko noč, ti sokol moji*
\h\k prih,
lažmi hoče vzbuditi javno mnenje, da je nadučitolj brezznačajnež, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Glede otrok v narodnih nošah to - le: Nizkotno in podlo je bilo to, da se je vsa stvar vršila šolskemu vodstvu zahrbtno. Namen je prozoren: odstranili nadučitelja. da bi se kak drug repenčil pri pozdravu in bi se kričalo, šolsko vodstvo ni nič storilo za slavnostni sprejem. Zato je Repe nabiral s poln prispevke za narodno nošo otrokom. Ze takt snm zahteva, da se pri takih prilikah dela vzajemno in sporazumno s šolskim vodstvom. Tu pa je bil .inMihi preprečiti, da bi mogel nadučileij sodelovati. Saj je gospod P. rekel, ko ga je nekdo vprašal, če ne bode šolsko vodstvo to oskrbelo: «Tnkrat bodo že počitnice, in o počitnicah nima Šola nič zraven.* — Nad-Učitelj bi se pač ne bil silil tja, kjer se tako dela, ali imel je ukaz, da ima le otroke nadzprovati. Ta ukaz se je glasil, da se Imajo sprejema udeležiti le listi šolarji, ki so v narodnih nošah. Da ostali, katere Vi tako hinavsko milujete, ni?o mogli biti pri-ptiščeni k sprejemu, tega so krivi tisti — ki so si to spomnili in svojevoljno ravnali. Svojevoljno so določili, kateri učenci smejo priti. Bili so celo taki, ki bi spadali pred kazenskega sodnika, če bi ne bili premladi. In lake izbere občinski tajnik! Namesto da hi Vas za tako ravnanje dobro za ušesa potrese), napadale krivično Vi drugo in jih dolžite, da ne spolnjujejo svoje dolžnosti. Poleg lega pa še na infamen način izkusite, vzbudili mnenje, da je nadučitolj grabežljiv kramar, ki baranta z vsem mogočim, le za šolo se ne zmeni. Ta bi bila lepa, da bi učitelj ne smel še iz lastnega vrta in iz lasi nega dvorišča prodali, kar je njegovega, delo nadvojvodi iti knezi prodajajo pridelke svojih pose.-lev — učitelj (soveda le nad-učitelj Rus) pa — s tem škoduje ugledu učiteljskemu stanu I Istotako nadučitelju ne bodoto Vi zabranili, da bi ne imel v počitnicah sorodnikov in prijateljev na hrani, Da s tem oškoduje gostilničarje, vrtnarje in celo perice (gotovo Vnm je kaka perica pri srcu), to je pnč visok zlobnosti ali pa neumnosti! Slavna oblastva se kličejo na ponn'c, da pograbijo tega tihotapca. Bože milil Tega, kar izkupi nadučitelj (ki pa ne prodaja sam) tega bi Vam še za cigareto no bilo dosti. Kateri občani so zgražajo nad tem zlobnežem? Naštejtc jih po imenu in za vsakega dobite dvajsetico za Ciril - Metodovo družbo! Povejte pa še, zakaj so zgražajo nad njim, In kaj naj rečemo na to: nadučitolj Fr. Rus — klerikalec — ki kuje z župnikom Oblakom :;ečedne spletke?! Drugega odgovora za to niste vredni, g. dopisnik, kakor zaušnice — pa take zaušnice, da bi Vas za vselej minulo veselje do takih perfldnosti! Navedite eno — le eno samo respično dejanje za to svojo laž! S farizejskim ogorčenjem pravite: Človeku kar mrzlo prihaja, če vidi take lepe značaje! Verjetno je, da Vas pretresa mraz (sovraštva in zavisti), kadar vidite tega — o katerem morate toliko lagati, da bi mu v javnosti vzeli poštenje. Takemu človeku pač ne gre drugega nego: fej!      Fran Rus, nndufiitetj,
Opomba uredništva: Lojalnosti in nepristranosti na ljubo priobčujemo dobesedno dopis g. nadučitelja Rusa.
Tržiške novice.
-Ljudska veselica, Društvo »Narodni dom* je priredilo pretečeno nedeljo veselico v svojo korist na vrtu g, Primožiča z jako raznovrstnim sporedom. Sodelovala so društva: Sokol v Kranju in Sokol in slov. bralno društvo v Tržiču. Začetek veselice je bil napovedan na 3. uro popoldne, a radi skušnje prostih vaj se je veselica zakasnila za eno uro. Ob polčetrti uri so prikorakali Sokoli s slavno meščansko godbo kranjsko na
čelu, ki je igrala »Naprej zastava slave*. Nn trgu jih je čakal društveni odbor in velika množica občinstva. Pozdravil je Sokole predsednik »Narodnega doma* približno takole: »Dobrodošli bratje Sokoli! Pred kratkimi leti še ne bi se predrznil Vas pozdraviti v imenu slovenskega Tržiča. Danes pa po hudem, dolgem boju za naš obstanek, ko smo dospeli tako daleč, da si stavimo temelj tudi družabnemu življenju Slovonccv, pozdravljam Vas, bratje, tem iskreneje, ker vem, da ste s čisto narodno navdušenostjo opazovali naš težki hoj, pripravljeni priskočiti nam vsikdar na pomoč. In v istini ni bilo nikako veselice, niti slavnosti, ni bito nikako bitke za naš obstoj, da bi ne dobili mi Ti žicani od Vas Kranjcev vsaj moralne podpore. Dobrodošli! Na /.dar!« Odgovoril mu je starosta brat dr. Kušar, ki jo povdarjal, da Kranj goji iskrene simpatije do zatiranega tržiškegu Slovenstva in da jo vodno pripravljen priskočiti za naše svete pravice borečim se Tržičanom tudi dejanski na pomoč, Bodreč nas, noj vstrajamo v zapričetem boju, nam je zaklical ob sklepu krasne pesnikove besede: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! S srčnim navdušenjem je bil sprejet njegov govor in »živio* in »na idar*»klici kar nehali niso hoteli. Po kratkem odmoru v Pcrnelovi gostilni so se razvrstila društva za zastavo slov. bral. drnštva v sprevod ter odkorakala v Pristavo. Lepo vreme in pa pričakovanje izrednega užitka je izvabilo toliko občinstva iz Tržiča in drugih krajev, da je bil obširni Primožičev vrt kmalu poln. Z'asti mnogo je bilo Kranjcev, katerim naj se na tem mestu za njihovo ljubav do nas nnjprisrčncjšc zahvalimo. Takoj po prihodu društev se je pričelo živahno vrvenje na vrtu — veselica se je začela. Gospice so pričele prodajati srečke, pentlje, kokarde, razglednice in koriandoli, telovadci pa so izginili v garderobo. Kratek čas mučnega čakanja — in godba zasvira sokolsko koračnico. Iz hišo se vsuje pod vodstvom bratu Vestra gostu četa združonega kranjskega in tržiškega naraščaja. Sem bi bili prišli glodal vi vsi, ki bagatelizujete sokolsko gibanje! Videli bi bili ono pravo disciplino, ki ni izsiljena, marveč izvira iz navdušenja za dobro stvar. Marsikateremu so so porosilo oči ob pogledu na ta mlada, a vendar krepka telesca sokoličev, ki so se strumno korakajoč po zvokih godbe razpostavili k prostim vajam. Nastop in proste vaje so bile vseskozi dobre in je občinstvo vsako vajo posebej priznalno aklamiralo. Naraščaj je potem nastopil še v štirih vrstah na orodju in sklenil telovadbo z dvema skupinama, ki sta jih napravila naraščaja vsak ztise. Burno ploskanje je bilo plačilo naraščaju, ki je po svoji nalogi odkorakal s telovadila. In ni se še polegel aplavz, že so le prikazati na pragu redni člani — diven pogled na krasno razvite mišice. Proizvajale so se proste vaje za Zagreb, in sicer razen nekaterih malih nedostatkov še dosti dobro, na občinstvo pa so napravile naravnost očamjoč vtis. Orodno telovadbo je nekoliko motil dež, ki je pričel rositi, a je kmalu ponehal Vendar pa je tudi ta telovadba uspela dobro, daai moramo posameznim bratom telovadcem priporočiti, naj obrnejo večjo pozornost pristopu k orodju in odstopu; trliškim telovadcem pa svetujemo, naj vadijo odskok (podnici). S telovadbo, ki jo je občinstvo zasledovalo z napeto pozornostjo in od časa do časa tudi burno aplavdiralo, je bilu končana prva točka vsporeda. Z zadovoljnimi obrazi so posedli starejši gostje k mizam, med mla-detjo pa se jo vnela prava pravcata vojna s koriandoli, kar je izzvalo mnogo razposajenega smeha. Nastopil je pevski zbor slov. bralnega društva pod priznanim vodstvom gospoda nadučitelja Pr. Jezeršeka. Zapel je tri krasne pesmice: »Dneva mu pripelji žar* od J. Aljaža, »Ljubezen in pomlad* Krekovo in Foersterjevo »Sokolsko*. Vse tri pesmice so žele burno pohvalo. In kako tudi ne? Saj smo slišali zopet mili, čisti tenor g. Rossa In polni bariton g. Mahkote, A vsa pohvala, vse ploskanje, ki je donelo pevskemu zboru,
zasluži edino le g. pevovodja, in to naj mu bo v plačilo poleg naše hvaležnosti za ves njegov trud in požrtvovalnost. Po koncertu pa se je razvila prav živahna prosta zabava. Koriandoli - vojna še vedno ni ponehala, nasprotno še poostrila se je, ko je prinesla moška mladina v boj še drugo orožje — serpentine. Janjec je bil pečen in vse rinilo semintja, da si pribori košček uboge živalicc, ki je morala dati svoje življenje zu veselico. Razen plesa v gostilniških prostorih, se je improviziral še ples na dvorišču in v tre-notku je bil spor med mladino poravnan, in ravnokar še najhujša nasprotnika sukala sta se v naslednjem trenotku lahko ob zvokih meščanske godbe, ki je res neumorno svirala. In ob pogledu na to živahno vrvenje, na te dražestne, razgrele obrazke, izvil se nam je nehote vzdih: «Srce, kaj hočeš še več?> Le žal, da je prišel prekmalu čas ločitve. Prvi je odšel kranjski Sokol, burno pozdravljen od vsega občinstva, in za njim so odhajali drug za drugim vnanji gostje. Ostali smo sami, naslajajoč se ob spominih z zavestjo, da imamo v Kranju dovolj src, ki v bratski ljubezni bi-jejo za nas. Da je veselica tako dobro uspela, se imamo v istini zahvaliti v prvi vrsti Sokolu in drugim kranjskim gostom. To bile-žimo s hvaležnostjo. Ćutimo pa dolžnost, da se zahvalimo tudi vsem drugim, ki so s požrtvovalno vnemo pripomogli k tako lepemu uspehu. In tu so na čelu gospa Mrak in go-spice Lehrman, Helenica Dobrin, Ana Mally, Štefka Zitterer ter Franica Resman, ki so z občudovanja vredno marljivostjo prodajale koriandoli, pentlje i. t. d. Najprisrčnejše pa se moramo zahvaliti gospici Šinkovec, ki si je izbrala najtežjo nalogo — brzdati svojo vročo mlado kri, ter stati cel popoldan pri dolgočasni blagajni. Čast vsemi Kakor rečeno, veselica je vspela docela. Gmotni uspeh je dober, moralni pa se niti ceniti ne da. Saj smo pokazali zopet, da v Tržiču, čeprav je razupit kot nemško gnozdo, nemški živelj nima Udih lal, da se pa naspiotno širi in vzbuja slovenska zavest vedno bolj. Le tako naprej! Na zdar!
Radovljiške novice.
— V torek, dne 7. t. m. je prišla ena baterija topničarskega divizijskega polka k nam ter bila večjidel nastanjena v mestu, lopovi stali so pa na prostornem vrtu g. Mateja Kosmača, kjer si jih je marsikateri radovednež ogledal. Da pri tem tudi ni manjkalo naših brhkih Gorenjk, katere so se pa le bolj ozirale po vojakih, je umevno, kar jim pa ne štejemo v zlo. Nikakor se pa ne strinjamo z vedenjem gospoda hotelirja -pri Bastlu> kateri je dopustil, du so artilerijski podčastniki v njegovih gostilniških prostorih — seveda vneli za dom in cesarja — peli izzivajočo «Dic VVacht am H liri n. ter na ves glas krulili <Heil» ter s tem žalili narodni čut prebivalstva, katero je dasi ogorčeno, bilo loli mirno, da ni prišlo do izgredov. Kaj je gospoda Florjana Jauca napotilo do te brezobzirnosti, ne vemo in pričakujemo, da je bil to prvi in zadnji slučaj.
— Nadalje je treba omeniti, da je že skrajni čas, da se v Radovljici naseli še drugi pekovski mojster, kateri bi željam in zahtevam meščanslva bolje ustregel kot sedanji. Ta želja je povsem opravičena, kajti prodajalna tega gospoda je malone celi dan zaprla. Ako potrebuješ pecivo, potruditi se moraš v njegovo stanovanje in čakali, da se ob neprisotnosti mojstrovi, tega soprogi poljubi ti poslreči, ker je «z delom vedno preobložena" ; saj vendar ni malenkost, pripravljati se na predavanja o gospodinjstvu in vedenju žena napram svojim možem, katera vprašanja potem na dolgo in široko v prodajalni razmotriva ženam, ki menijo, da imajo prestroge uli v izpolnjevanju zakonskih dolžnosti malomarne može. Da je temu dostikrat posledica hišni prepir, se razume. Ako se bodo ponavljale te instrukcije, ki imajo,
kakor že rečeno, večkrat zle nasledke, bo-demo obelodanili eno tako predavanje, kateremu tudi ne primanjkuje pikantnoHi.
Tedenski politični pregled.
Noti papeževa enciklika. Papež je izdal na duhovščino v Italiji encikliko, v kateri jej daje premnogo navodil, tako na primer, da se semeniščniki ne smejo udeležiti nikake zunanje agitacije, da morajo škofje biti jako izbirčni, koga sprejmejo v semenišče, kajti boljše je, če je manj duhovnikov, kakor pa da delajo cerkvi škodo in krščanskemu življenju s prevzetnostjo, nepokorščino in ne-duhovskimi nazori. (Pri nas je pač ravno narobe!) Dalje zapoveduje papež, da naj se popolnoma odvrnejo od prižnice govori, ki so prikladnejši za časnikarsko bojišče in akademično dvorano, nego za sveto mesto. (Pri nas pa izdaja škof pastirski list, ki povzroča, da duhovniki v cerkvi govore govore, ki niso prav nič prikladni za sveto mesto, tudi za akademično dverano ne, ampak prav za divje shode, kakršni so po navadi klerikalni.) Papež pravi: Ako dobijo škofje koga, da je bolj brižen za svoje interese, nego za one Jezusa Kristusa, bolj brižen za posvetno hvalo, nogo za blagor duš, pa ga na to spomnijo ter mu to ne zadošča, naj ga odstranijo neizprosno od službe, katere se izkazuje nevrednega. (Pri nas bi bilo dosti dela v tem pogledu. Papež naj kar zapove to, kar zapoveduje Lahom v kraljestvu, tudi našim škofom. Me-telj bi zmanjkalo 1)
Nove volitve na Ogrskem. Ogrska vlada namerava razpisati nove volitve meseca maj-nika prihodnjega leta, ko odobri ogrski državni zbor novi zakon o volitvah na Ogrskem. Novi volilni ogrski zakon ne bo ne splošen in tudi ne tajen, a vlada kljub temu upa, da ga odobri ogrska zbornica. — Rumunski poslanci so sklenili, da ustanove oktobra meseca poseben rumunski klub, kateremu lahko pristopijo tudi Rumunci, ki niso poslanci.
Bolgari proti Grkom. Ob obletnici makedonske revolucije dne 2. t. m. so se vršili po bolgarskih provinčnih mestih proti-grški shodi in demonstracije. V Pestri so vzeli Bolgari Grkom cerkev in šolo.
Rusija. V Rusiji je čedalje hujše. Na vseh koncih in krajih se vrše upori, napadi na posameznike, vlake, mesta. Pri napadu v bližini Čenstohova so roparji ubili generala Sukatava in tri častnike ter oropali 16.000 rabljev. V Petrogradu, kjer so pomnožili vojaštvo, svetijo ponoči na reki Nevi z metalci svetlobe v Baltiškem pristanišču zasidrane križarke. Pred Pelrogradom zasidrane vojne ladje so dobile povelje, naj bodo pripravljene za boj. Uporni vojaki so zasedli Konstantin. Carjeva rodbina je bila vsled tega ponoči na 3. t. m. v veliki nevarnosti, ker bi uporneži lahko streljali na Petrov dvorec. Poroča so, da je car z rodbino pobegnil. Potrjena ta vest še ni. Anarhisti hočejo carja na vsak način umoriti, zalo so izdali splošen poziv za carjev umor.
Generalna stavka na Ruskem se je
ponesrečila. Vsega skupaj stavka 66.100 delavcev. V mestu je vse mirno in so odprte vso trgovine. Dne o. t. m. popoldne je bila pač mala rabuka, ko so odpeljali arelovane pomorščake v Kronstadt, a vojaštvo jc ljudi
hitro razpodilo. Listi ne izhajajo, ker stavkajo vsi stavci. Železniški promet je normalen.
Napete so razmere med Ameriko in med Kitajci. Američani so pomnožili vojaško stražo pri ameriškem poslaništvu v Pekingu. Na filipinskih otokih zbirajo močne vojaške čete, pomnožili so tudi svoje bro-dovje. Vzrok temu je obojestransko bojkotiranje blaga.
Novičar.
Preselitev tiskarne. Ta teden se je naša tiskarna preselila z glavnega trga v nove, obrtnim predpisom popolnoma ustrezajoče prostore g. Karela Floriana pristave, ležeče ob pokopališki cesti vštric gimnazije in «Zvezde» na desno. Prejšnji piostori že davno niso več zadoščali vedno večjim potrebam in '.ato sta tiskarna in žnjo tudi naš list »Gorenjec* storila velik korak naprej. 2e danes lahko popolnoma objektivno rečemo, da bo naša tiskarna za »Narodno tiskarno* v Ljubljani ena nojudobnejših in najlepših tiskarn na Kranjskem. Kadar bode vpeljana električna luč, oziroma kadar dojde in bo postavljen drugi novi veliki stroj, tedaj podamo «Gorenjcevim* čitateljem sliko nanovo preurejene tiskarne v Kranju. — Gorenjcem, zlasti pa Kranjcem mora biti tedaj na tem, da bodo to podjetje kar najizdatneje podpirali z mnogobrojnimi naročili, da bode moglo čimdalje lepše uspevati.
Požrtvovalno delo med ljudstvom. V
drugem današnjem uvodnem članku prinašamo skrbno sestavljeno predavanje g. nadučitelja Janka Žirovnica iz Št. Vida nad Ljubljano. To poročilo, katero se tiče učiteljevega delovanja zunaj šole, je bilo sestavljeno za občni zbor učiteljskega društva zn ljubljansko okolico. Priobčenje takih predavanj spada sicer strogo v stanovski list, a ker je dalo ravno to poročilo indirekten povod našemu bojevitemu škofu za strastne napade v zadnjem »Škofijskem listu*, ga prinašamo doslovno tudi v našem listu. Kot kak veliki inkvizitor je za ukazal prebrati »prav počasi in razločno* po vseh farnih cerkvah svoj spis, ki ga je priobčil v »Škofijskem listu* in ki se nanaša na razna tozadevna predavanja. Kakor razlaga in priporoča zlasti v zadnjem odstavku tega uvodnika g. Žirovnik učiteljevo delovanje v javnosti, tako namreč faktično sam že nekaj let izvršuje to v St. Vidu. Njegovo naporno in požrtvovalno delo kaže vsepovsod krasne uspehe. Zato ga pa v šent-vidskem farovžu že davno zavidajo. Svoječasno so poslali nanj misijonarje, ki so po prižnici in spovednicah pretili mladim fantom in dekletom z odpovedjo spovedne odveze, če se ne odrečejo sodelovanja pri njegovem pevskem zboru. To seveda ni pomagalo. Črnili so ga pri šolskih oblastih javno in zahrbtno. Pa k sreči nimata laž in obrekovanje pri razsodnih ljudeh zaslombe, zato so obrekovalci tudi tu odšli z dolgimi nosovi. Dasi je g. Žirovnik odsvetoval tem svojim pristašem soudeležbo pri zadnjih občinskih volitvah v St. Vidu, vendar so posegli nekateri vmes. Tega pa se je zbala konečno tudi ljubljanska • Sloveneeva • garda. V svesti si je bila, da bi zmagali lahko v vseh treh razredih, če bi
I. prlloja »Gorenjcu" it. 32 i; I.
1906.
se ti potrudili za volitve vsaj tolike, kolikor so se pehali za njo klerikalci. Ko pa je zagledal beli dan gori natisnjeni članek, od tedaj ni bilo po «Sloveneu» in «Domoljubu» konca ne sumničenju, no napadanju. Bog ne daj, da bi sledili morda drugi učitelji po deželi temu koraku. »Počasi in razločno* bi se zaslepljenim ljudem vendar odprle oči — to bi pa bilo prehudo za klerikalno stranko. Štefttu in Lampetu se je zdelo torej potrebno, da posežeta po zadnjem sredstvu: in tako sta spehala na bojno pozorižO« celo samega knezoškofa. Pripeljal se je v St. Vid, kakor sam zatrjuje, ter v bližini svojih ljubljenih zavodov i nI crv i val tamošnjega župana Belca, katerega kličejo domačini za Klanfar-jevega Toneta. Kdor ve, da so se temu »šent-vidskemu cesarjevemu namestniku* ob volitvah hlače najbolj tresle, ta je lahko prepričan, da so bili ti podatki tudi vsej prej, kakor resnični. To pa našega škofa ni prav nič molilo! V odprtem pismu na škofa, kamor sla ga naslovila prizadeti oče in sin, sta spričala svoje pošUno delovanje. Škoda le, da sta se posluževala najmilejših dokaznih izrazov. Naše mnenje je, če kdo zakrivi namenoma kako zlobnost, da proti krivcu ni treba nastopati v fraku in v rokavicah. Čim višje kdo stoji, tem manj je vreden naše prizanesljivosti. Človeku se gnjusi, ko razmišlja, da se stavijo poštenemu delu zapreke celo od take strani. Će se zdi kakemu Lampetu ali Štefetu tako početje prav, nazadnje to še ni tako zagonetno, če pa se posluži najvišji pastir takih sredslev. potem se moramo pač vprašati: t Kam plovcmo?* Spričo tega nimamo boljšega nasveta, kakor da priporočamo vsem učiteljstvu po deželi, naj preštudira natanko to poročilo ter naj svoje delovanje izven šole tudi po tem uravna. Mirno, trezno ter poučljivo delo privede nnše ljudstvo samo najprej iz teme do jasnih pojmov!
Seja kranjskega občinskega odbora od
10. t. m. Zupan poroča o dopisu tržaške poštne in brzojavne direkcije glede vpeljave avtomobilov za kraje, kjer ni železnic. Ker trgovinsko ministrstvo za slučaj upeljave zahteva obveznih izjav prizadetih občin, da bodo prispevale gotove odstotke k napravnim stroškom, izjavi občinski odbor, da v tem pogledu ne more dati nikake garancije, ker bi v pošlev prišla edino-le državna cesta v Kokro in ni nikakega upanja, da bi prizadete selske občine stopile v krog interesentov. — Občinski odbor ne ugovarja prošnji Franca Žagarja za podelitev gostilničarske koncesije. — Ugodi se prošnji Gregorja Koratha in Helene Notar, da se pokrije odtok mostnega kanala poleg hiše št. 20 v Savskem predmestju (slavnoznani podmestarski vodopad). Županstvo se pooblasti, da v tej zadevi nemudoma vse potrebno ukrene. — V popolnitev dosedanjih sklepov glede nameravanega vodovoda za Kranj in okolico pritrdi občinski obbor soglasno predlogu vodovodnega odseka, da so .občina Kranj zavezuje k proračunanim vodovodnim stroškom v smislu deželnozborskoga zakonskega načrta z dne 22. novembra 1905 prispevati K127.01» 1*— Natozaključižupansejo.
Korošci ne pojdejo na katoliški shod. V zadnjem «Miru» monsignor Val. Podgorc energično pobija »Slovenca*, da morajo katoliški koroški Slovenci na katoliški shod v Ljubljano in pravi: »Kdorkoli zdaj ruši dis-
ciplino, ni značaj in ne dela v prid domovine*, potem pa nadaljuje: »Prvo sredstvo za od-vrnitev je, da javnosti pokažemo svoje ogorčenje. To ogorčenje nam veleva, zdaj ne udeležiti se zborovanja ljubljanskih politikov, in četudi to zborovanje nosi ime katoliške g a s h o d a. Tej gospodi očitamo, da za Koroško niso storili, kar bi bili morali storiti, in da še zdaj obstanek slovenske katoliške stranke na Koroškem ne smatrajo za tako važen, da bi se zaradi nje smela preprečiti volilna reforma.* — Še odločneje pa svari pred udeležbo dež. poslanec in podpredsednik kat,-pol. in gosp. društva na Koroškem, g, Fran Grnfenauer, ki piše: »Cujem, da se v nekaterih krajih slovenske Koroške navzlic sklepu zaupnih mož agitira za udeležbo na katoliškem shodu v Ljubljani od strani Slovencev. Sklepi zaupnega shoda v Celovcu so znani in se popolnoma vjemajo z našim katoliško-narodnim programom. Zahtevamo torej disciplino! Kdor se udeleži shoda, je nskok. Pri vojaštvu se kaznuje tak pregrešek z obsodbo na smrt. Jaz pa pravini: Naj se nihče ne predrzne rušiti discipline, in kdor gro na shod, bo kriv vseh nasledkov, ki sledijo takemu nepremišljenemu in svojoglavnemu postopanju.*
Osebne Testi. Topničarski oficijal I. raz-i eda Jos. Matlulik je premeščen od praharnc v Kamniku v Pulj, v Kamnik po pride ollcijal III. razreda J. Kibl iz Inomosta,
Učiteljske Testi. Učiteljicam za Postojno jo imenovana gdč. Kvgenija Kalan, za Jarše gdč. Hogela Janša, za Radovljico pa g. Fran Jaklič. Deželni šolski svet je sklenil, da se razširi enorazredna šola v Trzinu v dvorazredno, dvorazredna v Bohinjski Bistrici pa v trirazredno.
Netopirji na Gorenjskem. Bogumil Remec, suplent v Kranju, je nam poslal ta-lo popravek: »Temeljem 5{ 11). tiskovnega zakona prosim, da ponatisnite v zakonitem roku v svojem listu sledeči popravek pod naslovom »Netopirji na Gorenjskem v štev. 20. iz leta liKKi. »Gorenjca* priobčerie vesti: Ni res, da sem svojo lastno ženo pretepal s pasjim bičem. Res pa je, da svoje žene sploh ne pretepam.* — To jo že skrajna imperli-nenca, da si upa Remec z drznim čelom zanikati, da sploh ne pretepa svoje ženo, ko je vendar v Kranju notorično znano, da so domači »pretepi* v Romčevi hiši na dnevnem rodu. Morda se bo častivreden suplent Remec šc spominjal, kako je bilo takrat, ko mu je žena ušla v Ljubljano, da bi ondi stopila v službo? Najbrže jo je takrat gnala iz hiše njegova ljubeznivost, kali? Torej, gospod Bogumil Remec, opustite v bodoče take bedaste in lažnive popravke, saj veste, da s takimi popravki dosežete ravno nasprotno, kar bi radi. Ako se pa čutite nedolžnega, potem nas pa tožile, prav radi smo vam na razpolago, zakaj z dokaznim materialom smo preskrbljeni čim najbolje! Torej na noge junaške !
„Moderni11 pedagog Remic hoče baje na vsak način priti v Ljubljano, da bo organizatori ■■no pomagal veslati barko S. L. S. Ljubljanski klerikalci si mnogo prizadevajo, da dobijo to diko klerikalnega pedagoga in soproga v svojo sredo. In sicer hoče priti na učiteljišče v Ljubljano. Na podlagi popolnoma verodostojnih dopisov in osebnih
pritožb, ki so nam došle, nikakor ne moremo verjeti, da bo razen duhovskih zastopnikov še kdo upal glasovali v deželnem šolskem svetu zanj. Ne glede na njegovo znano pedagoško načelo, ki se začenja pri ušesih, so tudi po Ljubljani znani njegovi rodbinski škandali, In to je znano ne samo po Kranju, temveč tudi po Ljubljani med dijaki.
Županom t Naklem je izvoljen Jožef Košir iz Žej, svelovalcem pa .ložtf Legat, Franc Petrič, Vinko Cemilec in Mihael Po-ličar, vsi iz Naklega.
Vozni listki na novi železniški progi. Na novi železniški progi Jesenice-Gorica-TrsI se rabijo vozni listki, ki bi naj bili nemško-slovenski. A kakšni so ti vozni listki? V rokah imamo listek za vožnjo z Bohinjske Bistrice za Žirovnico. Tekst, ki bi naj bil slovenski, se glasi tako-le: Bohinjska Bistrica-Sc bora uni Iz 3. t h osob. vlak Bohinjska Bi-strica-Scheraunitz lil. osob, vlak, Ali je to besedilo slovensko? Kako pride v slovensko besedilo za Žirovnico nemška spakodranka »Scheraunitz* in za «3. razred * češka označba «3. tr» ?! Ali se hoče morda železniška uprava norčevati z nami, da nam prodaja na voznih listkih za slovenski tekst takšno jezikovno kolobocijo?! Zahtevamo z vso odločnostjo, da so ti vozni listki nemudoma vzamejo iz prometa in se dajo napraviti novi s pravilnim slovenskim tekstom! Ali nima železniško ravnateljstvo res nobenega slovenskega uradnika, ki bi bil sposoben sestaviti slovenski tekst? Nadejamo se, da bo železniška uprava nemudoma ugodila naši zahtevi, ker bi bili sicer primorani napeti druge strune. Povemo na vsa usta, da se na domačih slovenskih tleh ne damo briskirati od nikogar, in naj bo lo tudi c. kr. železniška uprava!
Slovensko bralno društvo t Kranju priredi jutri v nedeljo, dne 12. avgusta t. I. ob 4. uri popoldne vrtno veselico s koncertom in plesom ter šaljivo pošto na vrlu g. Greizerjn na Primskovem pri Kranju. Svira tukajšnja meščanska godba. Vstopnina 20 vin., otroci 10 vin. — V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica z istim sporedom dne lf>. t. m. Odbor.
Promenadni koncert tukajšnjo meščanske godbe danes zvečer odpade, namesto tega bo na predvečer cesarjevega rojstnega dne 17.1. m. ob poldevetih zvečer mirozov.
Prememba posesti. Tukajšnji pekovski mojster in posestnik »Golarjeve* gostilne, g. Ivan Novak, jo prodal svojo hišo z vso opruvo g. Franu Žagerju za okrog 24.000 K.
Stranska blagovna postaja Bled, ki se
je bila meseca velikega travna za prometno okrožje postaje Lesce-Bled dne H. rožnika 11102 zopet otvorila, se dne 31. velikega srpnna t. I. zatvori.
Vspored pri otvoritvi planinske koče na Kamniškem sedlu (1870 m): 1. Predvečer kres in žarnice. 2. Drago jutro prihod tujcev na sedlo. 3. Ob 10. uri maša in blagoslovljen je kočo. 4. Slavnostni pozdrav podružničnega načelnika in očrt zgodovine kamniške koče. f). Nagovor načelnika osrednjega odbora in zastopnikov podružnic. 0. Obod. 7. l/let un Brano, Planjavo i. t. d. Za živež in pijačo je skrbijo no. Odbor.
Promet na novi ieleznici. V nedeljo se je iz Trsta odpeljalo v Gorico in Jesenice 1844 oseb, v Bohinjsko Bistrico pa 8001 torej skupaj 2201. Iz Gorice in z Jesenic se je pripeljalo v Trst 1702, iz Bohinjsko Bistrico pa 3(10 oseb, torej skupaj 20(12 oseb.
Letoviški list za Bled izkazuje, da jo prišlo do 4. avgusta 1718 tujcev na Bled.
Sokolska slarnost t Kamniku se je
jako lopo in dobro obnesla. Spored, ki je bil zanimiv in raznovrsten, jo občinstvo vsestransko zadovoljil. Zabava jo bila prijetna in neprisiljena in gre prirediteljem in narodnim damam najtoplejšo priznnnje, Cisti dobiček je precej znaten.
Vlom. V Smartneni pod Šmarno goro so doslej neznani zlikovci vlomili v prodajalno Janeza Živalic! in ukradli 100 K denarja, nekaj kave, sladkorja in žganja. Odnesli so se več drugih stvari, med njimi hranil ni eno knjižico za 1000 K, a pustili so jih ležali na nekom travniku, Iger jih jo Živalic naslednje jutro našel.
Severno triglavsko iteno U Vrit sta drugič preplezala znana dunajska veleturista Gustav J a h 11 in Franc Zimmcr dne 4. t. m. v 6'/i urah.
Tatvina. V nedeljo ponoči Sla na Jesenicah dva fantiča Bajt in Ciglor ukradla 100 kron. Oba sta že zaprta.
V Ameriko je sel te dni tukajšnji krojač Peter Urbane in pred no dolgim časom sedlar Ivan Wohlgemuth.
NI ll miljo. V soboto leden je treščilo v Ihanu v županov kozolec, ki je pogorel z raznimi stroji do tal. Škode jo loOO K. Ker jo bila nevarnost velika, so prosili Ihanci pomoči pri domžalskem gasilnem društvu. Ker prvikrat ni bila prošnja uslišana, so šli prosit v drugo. Odgovor je bil: • Ni za miijn-. Ali domžalski ognjegasci ne vedo, čemu je ustanovljeno njihovo društvo? Ali tako razumevajo klic rgnjegascev «Na pomoči* ?
,.Glasbena Matica" kot glasbeno-literaren zavod razpošilja ravnokar svojim članom ta š. I. 1004/f) partituro 21 moških in mešanih zborov, katero jo uredil koncertni vodja g. Matej lliibinl. Članarina znaša za vsakega člana I K. Izvcstje »Glasbeno Matice*, katero je sestavil prof. g. A. Šlrilof, stane 20 vin. in poštnina, katero morajo člani glasom od-horovegu sklepa sami plačevati, je 10 vin; skupaj toroj 4 K .')() vin. — Tukajšnji člani dobo letošnjo muzikalije z izvestjem vred pri tačaBnem povorjeniku g. V. Uusu.
Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem priredi dno 2. septembra veselico s tombolo, šaljivo pošto i. t. d., katero čisti dohodek so porabi za novi gasilni dom. Dobitke hvaležno sprejema in so priporoča odbor.
Noto pokopališče napravi občina Gorenja Šiška v Dravljah, in sicer za vasi Gorenja Šiška, Koseze, Dravljc, Zapužo in Pcržan.
Zl tobačne trafikante. Tobačni trafikami so se že dalje časa poganjali za višje procente pri prodaji kolekov. Finančno ministrstvo je zdaj izdalo sledečo odločbo, ki stopi v veljavo s 16. avgustom t. 1.: Trallkanti, ki imajo trafike in nobenega druzega obrta, dobe pri kolekih od 2 K naprej po 3 procente, pri onih pod 2 K pa 2 procenta: kdor pa ima šo kak drug obrt poleg trafike, dobi pri kolekih po 2, oziroma 1 in pol procenta, Vsak drug opravičenec prodaje kolekov po 1 procent pri obeh kategorijah. Vse tiskovine, ki se tičejo prodajanja in naročanja kolekov, dobe prodajalci zaBtonj. Onim tralikantom, ki imajo zdaj dovoljeno večje procente od gori imenovanih, so ti procenti no zmanjšajo.
Izkaz društvene posredovalnico slovenskega trgovskega društva »Merkur.. V službo se sprejme: Knjigovodja, kontorisl, 10 pomočnikov mešane, 2 pomočniku špecerijske, 3 pomočniki mešano in žolozninsko in I pomočniki manufakturne stroko. 2 prodajalki, učenci in potnik za Kranjsko in Goriško. • Službo iščejo: Poslovodja, 8 kontoristi, 8 pomočnikov mešano, I pomočniki špecerijsko, 2 pomočnika mešane in žolezniuske in ■1 pomočniki inunuluklmne stroke. 8 prodajalko in s kontorislinj.
* * *
Grozna vročina vlada v NW-Yorku in okolici. Mnogo oseb umrje vsak dan za soln-carico.
200 letnica parnega stroja. Dasi se je prva železnica zgradila šele leta 1825, vendar obhajamo letos 200 letnico, odkar je bil iv najden parni stroj. Leta 1706 je numroč francoski fizik Denis Papin konstruiral prvi parni stroj, seveda primitivno sestavljen ter ga izročil vladajočemu grofu Karlu v Knsolu v poljubno porabo. Na pod'agi to iznnjdbe io Šele sto let pozneje delali prve praktično poizkuse.
Telefonske pristojbine so znižajo v Avstriji baje žo meseca oktobra t. I.
Usnje bo dražje I Avstro-ogrski tovarnarji so podražili ceno usnja.
Priprava sa preprečitev trčenja vlakov, katero sla iznašla dva realca v I'ulju. se je pri poskusih izborno obnesla in jo na vsak način pričakovali, da pride čimpreje v praktično porabo. Izum temelji na električnih signalih, ki naznanijo strojevodju, da so mu bliža vlak, odroma če stoji kod v bližini par kilometrov, Da se prepreči trčenje na križiščih, je napravljena tračnica posebne vrste In iz posebnega materijala med obema tiroma.
Kraljičina bluza. V ženskem društvu v Bukarešti, ki mu pripadajo najodličnejše dame rumunske prestolnice, so delalo že več mesecev bluzu za kraljico. Bluza je bila iz pristne zlate vezbe, prava umetnost ženskega ročnega dela. Te dni hi bila morala oditi posebna deputacija v Sinan, da izroči bluzo kraljici, toda ravno prejšnjo noč je bluzo nekdo ukradel. Vsa mostna policija je na nogah ter iščo dragoceno bluzo, dosedoj zaman.
Velika dobrotnioa po pomoti. V skrinjico za miloščino, ki se nahaja v neki cerkvi mesta Georgeslovvn v severni Ameriki, jo neka ženska spustila dve rabljeni poštni znamki od 2 centov, ki sta bili izdani leta 1850 v angleški Gvijani. našla ju jo pa doma na neki stari kuverti. Duhovnik Kanon je ti dvo marki prodal v korist siromakov in dobil za njo nu licitaciji 4100 mark. Bodočega leta sta te dve znamki prišli v roko drugega gospodarja, ki jo dal zanje 1.'1.000 murk. Novi kupec je te dvo znamki odstopil nekemu nemškemu trgovcu z markami za ceno I ;> 000 mark, a tisti jo jo zopet prodal nekemu bogatemu I tušu zu 20.000 m,n k. In tako je siromašna žena sicer nehote poklonila mnogo večji dar, nogo morda kateri bogatin.
Vprašanja in odgovori.
Ali se smejo na c. kr. poštnem uradu pregledovati poštne reči: kakor razglednico, pisma časopisi i. t. d. Ali so smejo no pošti zadržavati iz zanikrnosti poštnega osobja poštne pošiljal ve? Kam so je o tem pritožiti?
Odgovor. Časopisov, pisem in drugih zaprtih poštnih pošiljalev uradnik na pošti no smo pregledovati. Vsaka poštna pošiljatev so moru s prvim odhodom pismonoša lastniku, oziroma naslovljencu doposlati. To velja tudi za pismonoše na deželi. Ako ti pisma in drugu poštno stvari delijo lo pri cerkvi, ali puščajo v kaki gostilni, lo lubko store, ako so s tem zadovoljni prebivalci, sicer pa ima vsak pravico zahtevati, da so mu prinese pismo nu dom. I 'roti tozadevnim prestopkom se lahko pritoži nu c. kr. poštno rnumteljstvo v Trstu in na trgovsko ministrstvo na Dunaju.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem t Kranju dne 6. t. m.
Prignalo se je 33 glav govejo živine, 3 teleta, 100 dom. prašičev, —ovca in — koz, bO kg plenice K 7*60, prosa K 7'—, rž, K 0*50, ovsu K 7*60, ajde K 6*50, ližol, rib-ničan K — •—, koks K — • -, krompir 2- -.
Ob SUŠi zalivajmo rastlinam lo | vodo, ki so je rez dan segrela, nikdar no z mrzlo iz vodnjaka, Zalivanje i mrzlo vodo jo mno-
gokrat vzrok, da rastlina jame veneti in hirati.
Prašiči, ki so vedno zaprti v tesnem svinjaku, pomešajo mnogo krme v gnoj, skuro polovica krmo se uniči. Spuščati jih jo treba že iz lega vzroka na pašo. Kolikor stane paša, se bo prihranilo lahko na krmi, vrhutoga bodo še ostali zdravi in se bodo lopo rodili.
Carinski ipor med Avstro-ogrsko in Srbijo. Ta spor nekako miruje sedaj in se noče ganiti z mesta, kajti nikakih posebnih vesti ni no z Dunaja, ne iz Uelgrada. Simpto-matično vest pa imamo iz Budimpešte. V nedeljo so je vršila tamkaj skupščina mesarjev, ki je sprejeln resolucijo v smislu, da se ima odpreti srbska meja in omejiti izvoz živine iz Ogrske, sicer da nastane veliko pomanjkanje in draginja mesa. Fanatiki najoslrejega postopanja proti Srbiji naj bi ne pozabili, da je tu kov le carinski boj nož, ki more sicer hudo rezati v meso Srbije, ali tudi v meso — Avstro-Ogrske.
Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori deveti tečaj gospodinjske šole. ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnom poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeli vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se istotako vežbajn v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učili nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse. 30 K, ali za ves tečaj 3ii0 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva pari čevljev, nekaj belih in barvamh jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo smo prinesli s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1, dovršiti že lil. teto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovolili sprejem mlajših otrok; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložili obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; !). zavezali se, da bodo natančno in vestno zvr-sevale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnalo po hišnem redu. Prošnje zu sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, uziroma varuha, nuj se pošljejo do ln. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbo kranjsko v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor.
LoterUuka urećka dno 4. avgusta t. L
Trst:     71     18     22     89 36
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
Prosveta.
Odbor »Akademije • je razposlal te dni
na vsa bralna društva in čitalnice sledeči poziv: «Tudi med Slovenci začenja prodirali spoznanje, da je treba skrbeti za izobrazbo širših mas. Ta izobrazba mora hiti umska in uravna. Ako pn hočemo, da ho tzv. poljudno delo uspešno, mora biti organizovano, sistematično. »Akademija* si je naložila nalogo, da širi med slovenskim narodom omiko v naznačenom zmislu. Ne more pn zadoščati vsem potrebam, ako ne najde zaslombe in podpore po vseh večjih krajih na Slovenskem. Take zaslombe in podpore naj bi bile č i • talnice, bralna in a k a d o m i ć n a društva. »Akademija* nasvetuje, da bi čitalnico, bralna in akademičnn društva kot redni člani društva posredovala med njim in med ljudstvom s tem. da 1) vzbujajo zanimanje za delovanje <Akademije* in pridobivajo somišljenikov in prijateljev; 2) da po svoii možnosti javljajo predavatelje in predmete predavateljev, ki so potem društvu na razpolago za okrožja dotičnih čitalnic, bral ni li in akad. društev; 3) da se vrši vse -delo enotno po enotnem načrtu in enotnem duhu, upoštevajoč pri tem lokalne potrebščine in prilike. Odbor »Akademije* se torej obrača s prošnjo, da nam blagovolite do konca meseca avgusta odgovoriti na sledeči vprašanji : l. Ali smatrate naš nasvet za potreben in možen? II. Ali sle pripravljeni sttpiti kot društvo k (Akademiji* in delovati ;a njen namen ? Ko dobimo vse odgovore, se bo odbor posvetoval o došlib nasvetih in se bo končno sklepalo o njih pri občnem zboru, na katerega bi prišli delegatje vseh onih čitalnic, bralnih in akad. društev, ki se javijo kot člani »Akademije*. Odgovori naj se pošiljajo na tajnika društva (Ljubljana, Breg lil II.). — V Ljubljani, meseca julija 1900. Za odbor •Akademijei: Dr. Vladimir Ravnihnr, tč. predsednik; dr. Drngotin Lončar, tč. tajnik.
»Akademiji*, ljudsko izobraževalno društvo s Bedežem v Ljubljani, ima namen: delati za umstveno in moderno znanstveno izobrazbo. Namen svoj iivršuje: sklicujoč javne shode in sestanke, izdavajoč izobraževalne časopise in spise, razširjajoč spise in knjige med članovi s čitalnicami in knjižnicami, z znanstvenimi in strokovnimi predavanji in razgovori, s peticijami, spomenicami i. t. d. »Akademija* je že priredila lepo število pre davanj, zlasti prvi čns življenja — par me secev sem pa ni veliko čuti o »Akademiji*, vendar gorenji »poziv* daje upanje, da »Aka demija* ne pojde po poti vseh slov. izobraževalnih društev, ki so se v početku jako lepo razcveln ali kmalu tudi zaspala.
Pmlinske in skrninaste bolečine buđenje v straneh, trganje v udih, krče, bolečine v lirhtu, iivcih in ni'icah, trganje v ledjih, zpihe itd. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalnih pisem Fellerjev lepo dišeči rastlin-tiki eienčoi fluid z znamko „EI«a-Fluid" i li malih ali 16 velikih leklenic stane Iranko 5 K, 24 malih uli 12 velikih franko 8 K 80 v.
6 Akatljic franko 4 krone pri ^_ zdelovateljii E. V. Fallarjlli lekarnarja v •iisaiot, Elzio trg it, 202. Hrvatsko. — Priporočati je. da ne narode Fellerjeve odvajajoče rabarbara - krogljice i znamko ,,EI«a-Plllen" skupno z Fluidnu H Skal-ljic zn 5 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v ie-lodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti Itd. — Pravega balzama je dobiti ne 1. ampak 2 durnta n i K franko« — Zngorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 kron. — Prave Avedske želodčne kapljice K franko. 48/h 10-6
Gotenici 1 SVoii K
Kadar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno 1E0N
v LJubljani, Stari trg št. 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo in najoe nejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno vino in priznano dobro vrh tiško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajojočem Polypl)on-Ochestron.
186-5      Leon Pogačnik.
GorcolcH SVoii K gojil
Sprejme se
159
ciljale
tako) v oelo oikrb zastonj (2—4 gimn razrede). — Kje pove upravništvo »Gorenjca
Prodajam kolesa
nova in stara. Nova od 65 do 100 gld. stara od 20 do 40 gld. z enoletno garancijo ter vse, kar spada zraven. Sprejemam tudi vsa popravila. Dalje vežem knjige trdno, lepo in po niski ceni.
Uljudno se priporočam
Pavel Bi*jak
Kranj št. 102.
posamezne ftcfllUe ,fiomjaf,
• prodajajo po 10 vin. v Kranja g. Karel FloHan, knjigotržec;
SkOljl Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavni trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušlcl g. Štefan P od pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. 6 robo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika;
Ljubljani gd(. Jerica Dolenc, Prešernove ulice št. 52
158-1
Lemin in Rosin iz sadnega soka kg 2 K. Vanin iz jajc, smetane i. t. d. . » 6 » Rabi se brez pridatkov. Oddaja se najmanj Vi kg. Iz tega se napravi različni sladoled, mrzlo in goiko pijače, dalje je ilnl prid u tek za mlečne in močnale jedila, kavo, čokolado i. t. d.
Navodila priloži zastonj razpošiljntelj
E. BRANDT il
tovarna finega peciva v Kranju
Vsled pomanjkanja prostora v kleti priredi podpisani v Nemili vasi pri Krškem
prostovoljno dražbo
več sto hektolitrov pristnih dolenjskih vin lastnega pridelka. Letniki: 1900, 1901, 1902, 1908, 1904 in 1905. Vrste: Laiki riiling, Moslavina Kraljevina, Fičen-ika črnina. -
Cena od 35 vin. naprej.
Zn mnogobrojni* obisk se priporoča
154-1   flleks Uutscher. ****************
V slovo!
J(er se nisem mogel osebno posloviti povodom svoje preselitve iz pranja v Sjubij a no, zato se poslavljam tern potoni od vse/j prijateljev in znancev, splo/] od vselj spošt. prebivalcev mesta J(ranja.
3 B°9orri •
J{. Suttner.
50^6
Kdor UaM kakao In UkoUdo, Umu bodi priponi««:
Ivana H«H» *
-Kakao
ki Inu bivn,
najmanj U1IA. t Hbl, j* tortj naiUi* prt-d« proTiroft* nikoli laprtoill In J* ob najbolj-Um okaia lirodoo poetni FrilUn turno i Imunom Ir.n Hoff In i Itvjo vnritvtnn inamkii
Zarojlpo VikgOOvlnBJrjov »    . '/•    ft() i
Pobira »• piirlod.
Ugodna prilika!
Samo 3 goldinarje
stani' poStna pošiljka brutto F) kg (50 do (50 kosov), pri izdelovanju neznatno poškodovanega, lepo zbranega, po cvetju dišečega
wr toaletnega mila ~m
(vijolica, španski bezeg, amarnica, breskvino cvetje i. t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetje
MANHATTAN
Budimpešta VIII, Beieredigasse 3.
Aleksander Ambrožič
nrar in trgovec na Bledn
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79_14    vse po najnižjih cenah.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu o'>čin stvu svojo doluviHCO v i^ delovanje vrst oblek za
gospode, uradniških nnl-lorm, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. NaroČila se izvršuje je po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamci. Specijalist v izdelovanju trakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni del* liti in solnčnikl najboljšega izdelki ler se sprejemajo tudi popravila, iim-d
iz boljših hiš sprejme na dobro brnno ter lepo in zračno »tanovanje mestni učilelj. Posebna soba in strogo nadzorstvo. Ponudbe sprejema A. A., LJubljana, Preene ulice št, 2, II. nadstropje. lf»6—t
Lopo, močno uidano, fkoro novo-
posestvo (vilo)
s hlevi, sadnim kostanjem, zelenadnim vrtom* ter 2 johi travnika, njiv in kozolci, vse pri Inši z najlepšim razgledom na dobrem, čistem* trnku, za letovičarje posebno ali pa za gostilničarje s koncesijo, radi bolezni takoj prodam ali pa celoletno v nnjem oddam po dogovoru, iM-r Nailov pove upravniMvo <(iorenjca>.
MII na H.
- o»
i
4^4 Podpisani priporoča svoj narodni hotel „Trl- š^
v(i glav" Ob kolodvoru — z najlepšim pogledom na
*\ jezero — slavnemu občinstvu, posebno potnikom in iz-
jPj letnikom. 1.17-2 wpk Pripravljenih je 22 sob za prenočišče. 13|
LJakob peternel. CJ
pfajj-oMM«! stroji
so najboljši za družinska
'pj. rabo.
Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe, naprej ln nazaj. — m~ Teko na krogljlcah! -ajcf
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
Šivajo
LJubljana
mestni trg 1'.).
i:u-fi
Kočevje
na gradu.
PHtfuu
G. JUtr-jeVih itliM
V LlltDllflfll
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno in na baVarsKt afii Varjeno pWo
72
1
39
II. prlloja »Gorenjcu" il. 32 It leta 1906.
Več tesarjev
■prejme takoj v I rajno delo, tesarski niojstor
140 3       Jožef Zevnlk
Jesenice (llorenjsko). Plača po dogovoru.       "tanovnnjc prosto.
Prvo in največje Sžftri
voinii kolosH. Šivalne ntroje in »raven «|».i(liij«>^o nlviiii
Mittler & Co. Dunaj XIII 5
Hittelbergitraise 27
priporora ivojn dobro r.n n.t in priljubljeni) oklopna kolesa.      Bofito ItlUtfban cenik x 1'JH Ar, zu I. 1S>i'I Me pošlje MitonJ in poMninc prosto, I r>jo M nntopnikl in | • rek 111 ><» vu 1«• i v vseli ilellli države, 47 K
r
(odpisana se piiporcčn slav. občinstvu v.a likanje rasnega perila in za stavljanje zaes pri oknih.
Marija Cerkovnik
ir»2_'j v Kranju.
Angleško skladišče oblek
10640
glavni trg % 5.
— Največja In najlepša — •> zaloga konfekcij $ sy*T za gospode ln dečke. ^w
Dalje tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice po Jako nizkih cenah.
Kaj je
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah hlgenljc sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. KraSovIcu, A.Trevnu
ter gospej Jerici MorlČ. izdelovalec: O. Seydl, Ijubljtna, Spi-talskc ulice 7.      76 -42
OB OS
ID
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko izgfotovljenih oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka 99-10 j veliki lsberl.
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa že od 45 gld. naprej.
Velike važnosti je tudi stroj za pletenje uogovic, spodnjih
Jopic 1.1, d., ki je zelo pripraven zn vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete G—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplele zelo hitro. Pouk preskrhini vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—G dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so Šivalni stroji, kakor „Adler", „Bobbin", „Ringš!!" i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 •/• cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljšib kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moju zagolovila resnična.
Covrenc Rebolj v pranju, iiiM trg si. in.
S urar in
priporoča svojo veliko zalogo
praVih Švicarskih žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure s nlhalom, prstane ln verižice i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah.
Precizijsko ure kakor: Schaffhausen srebrna od gld. 19*50 naprej, «lntnct» srebrna od gld, 14*50 naprej, «Omega> srebrna od gld. 141— naprej. Sistem »Ilosskopft uro od gld.'2*40 nnprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 9*75 do ltf*—. Enuka s 8 pokrovi od gld. 15 — do 29'—. Srebrna pancer vi -rizica 100 gr. težka gld. 4-90, 50 gr. gld. 3*50,
Ceneje kot povsod drugod 1 Potrebščine za kolesa in gramofone.
97 11
Znradi kakovosti in ni/.ke cene priporočam posebno preci-zijsko uro »IntacU,
3929
7H
PH 
2775
76
445604
11
HOTEL „ILIRIJA"
w 88 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
U minule od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema nnjtiovcj-širna biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. Kopalne sobe v hiš!. — Točijo se najboljšo štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovce. - Izborna kuhinja. Poitreiba točna, Cono nizko.
Za hinogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Trle Novak.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode
Ljubljana, Sv. Fetra cesta 36. Filijalka Mu 4    nasproti hotela „Union"
pimoroen z;i jjoJllflV las in
zn umivanji
y\ vesvnjzdi.tv
nisko pripora' toni \-.<\i<< in
mrzlo zrarni nišUnl sparil Sn^j brei mtil
|elQ6 vroeine.
Ni! provirotujo ■krčanja lai.
Vpliva aobro ni potpiinvanje
r<mli Ins.
Mo'a vsakovrstnih vpieiit sin.vihii m ini'Saniii las Oddaltkia danio u Mpintnim
vh »lom.
T
7\
Slav. občinstvu naznanjam, da nem olvorll v svoji bili v Kranju, Savsko iirednii sije Slov. .'17
(tri banjo In eno prsno kopelj). ki bo od danes naprej odprta si. občinstvu vsak »lan od H. uro zjutraj do 7 uro zvečer,    ui r>
, Mrzla kopelj -10 vin., gorka , (30-350) 80 vin., gorku prsna . kupčij 1 K zn osebo.
•riporočn se     Matija Azmau
mizarski mojslor v Kranju.
L
■-A
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Blngerjevi šivalni stroji
Singer Oo., akc. druž. za šivalne stroje
88—84 Kranj, glavni trg 192.
Svarimo n tem najnujnejše hvoj« odjemalce pred šivalnimi nln.ji, ki jih ponujajo drugi liyovci poil imenom izvirne Sinjrerre-. Kpc mi svojih hI roje v nikdar ne oddajamo lakim IrgOV-icm, idisl )jr Inki -izumi Silicijevi stroji   kvuojeinii Iz starih raliljcnih, iz tretjo roke dobljenih šivalnih slrojev, n kiilere ne moremo niti prevzeti k. kep poroštva, nili ilopotlntl . pGNimnih delov, j
Gil -«
Tonnies
tovarna zu stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost Žage in vae
stroj o zn obdelovanje lesa, F r a ti c i s - turbinu osobito zn žaginc naprava zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generator ski plinski mol ori, naj-conojia gonilna sila 1 do 8 vin, za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarni k.i tnlop 71 II
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoči svojo najbolj priznane
ilvalne stroje in kolesa
eniki hii iloposljejo nH zahlevanje zastonj
tfei/dli/is
Najbolje za zoba
[lotiia u Marni g. K, Savnika K Krmil)
Najcenejša in najhitrejša vožnja y Ameriko je s parniki ,Severnonemškega Lloyda<
iz Bremena v ]few»york
s cesarskimi brzoparnlki Kaiser Wilhelm II., Kronprim Wilhelm, Kalser VVilhelm der Oroase. - Prekomorska vožnja traja 6 do 6 dni.
Nnlnnčen zanesljiv jiouk in veljavno vozne li«tke za pamiko gori navedenoga pnrobrodnego društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznnnc gostilne «Pri starem Tišlorju«.
Odhod iz Izubijane je vnuk torek, oelrtek in soboto. Vita putovanja se likajoča pojasnilu ii», n,, in brezplačno, Postrežba poštenu, rodnu in solidna.
1'otnikom, namenjenim v zapadnu drluvo kukor: latlonibo, Mexiko, ('aliForniju, Arizona, 1'lah, \Vyniiunir, Novaila, Urotfon in Wiisliingtnn nudi našo društvo posebno ugodno in izvanredno ceno rez (ialdehlon. Odhod na lej proui iz Hr-mena enkrat nmierno,
Tu so dobivajo pa tudi listki preko t) alt i mor o in na vae ustalo dolu svol-, kakor Brazilija, Kuba, Huenos Air««, Uulombo, Singnporo, v Avstralijo Ud. itd, 1M- 40
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1800.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 624 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drtitlm pruti oirnju je n»jliogBtojJa ia najstarejša v Av.iriji. je najvl'je k.m -ni jonirann, Je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico, Zavaruje ac lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povzročena po ognja in streli
na poslopjih, premakljivem »lanu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahki travni* i k i in poljski pridelki, dalje relo tivinu, ki je morda na pasi od strel« zadeta. Zavarovalnina je uika, da z mirom nu nizko ceno ne uostajn za nobeno le tako solidno zavarovalnico.
Nastala >koda se hitro preglodn in takoj izplača. Hazna pojasnila daje in taval ovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjovu ulica Št. 6. 2ie-:u
Kajoenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vae kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ar, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, O-
mt'ga, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakrasti, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glavnih meSt. SI. Min. Prava srebrna «lin r^ontoar-Roskopf, trpežno Rayn0 je Izšel Ua]H0VejŠi Veliki Cenik, J^-reinontoar, trpežno ko-Kolesje, gld. 2 45, enaka iz ... 1 *u i i j I«n> in moćni pokrovi, gld. pravega srebra gld. 3 95, Kateri SO P08l]6 ZaStOD] U POSIHMO 4-Hfi, iita Z dobrim anker-ista i dvojnatim trsim are- DFOStO. kolesjem gld. 696 in naprej, •bralni močnim pokrovom                  A . \n \   1             ,,, ..
gi. m in naprej.    Moške ure, 2 tretjim naravne velikosti. 188-&
St. Wt.  Nikelnasla anker-
HOTEL „¥EG1"
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni oeitl nasproti ljudski Soli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljaka, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo,
Gorka in mrila jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe jo na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
L 125-l>
Za tujoe novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika ia leto-
viftčarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago 80 vsi domaČi listi.
KT CjMMJjjJ! ToCotpostrežba!
Z odlič. spoštovanjem ANION MAVER, lastnik.
TapctniK in preprogar
Drag. Puc
LJubljana, Dunajska cesta 18
zvrsuje vsa tapetniška dela ter ima ' zalogi tudi vse predmete te stroke astnega izdelka. Vodja podružnične za-oge pohištva prve kranjske mizarske udruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim krilcem v Parizu dne 28. februarja 1901.   72 -41
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Sloiniltove 111 ioo ftt. 4.
stavbuo-imetio li koistniktlliko kiluCavifCarstvo. Žično omreije na stroj, ograje na miro-dvora, obmejno omroije, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: 78—66 valj ioni zastori (Ko 11 hal k en).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje ia kopeli, kakor tadi kipe, vase ln drage glinaste Izdelke ? vseh barvah, trpežne In cene priporoča ist-6.
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. -
MtMlKtOUUAV "0«l COMCOW«W<
Zobo- fiiiKsi stelji
Oton 5cydl
pri g. dr. E.CHobočnik« T Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranila korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk* kakor tudi slata, dalje vravnalniot le obturatorji se izvršujejo po naj no vej lik 11 K)-u metodah. Plomba v ilatu, poroelanu, amalgam« in oomentu kakor tudi vse loboidrav-nilke operaoije izvršuje tu apaolJalUL
Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. um
Id
ii rastlinska grotčia
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovatelj:
122-7
Anton Jelenec v Idriji
i mete! j rastlinske destilacije Jelen".
Ud4a koMorcij .(iorenjra..
Dogovorni urednik A miruj Sever.
Lastnina in Lnek Iv. l'r. Umprela v Kranju
0600