49 številka Trst, v soboto 18. februvarja 1905 Tečai XXX. tm~ Izhaja vsaki dan. *vn Tuii i»b nedeljah in praznikih ob 5. uri. ol» ponedeljkih ob S. uri zjutraj. V-amfc-Be Številke s«? prodajajo po 3 novč. stot.nk' * ^:noeih tobakamah v Tr«*tu in okolici. Ljubljani. Gorici, f i J. Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani. Vabrežini. Novem mest u itd. Orlaae in naroebe sprejema uprava ?iata „Edinost". nllca i!' nrio Galatti št. 1*». — rradne ure so od i. p»p. do zreeer. — Cene otrla»om 16 st. na vrsto petit: poslanice, •»mrtnice. javne zahvale in domaći oelasi po uogodbi. TELEFON štev. IliT. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V fiJinnttl je mač f Naročnina znaia i za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — »a naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ne franko van a pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Ulorgrlo Galattl 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcii lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. x8. PoŠtno-hranilnični račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Poročilo maršala Oyame. TOKIO 17. (Reutsrjev b ro ) Brzojavka maršala f1y«me iz glavnega stana ob reki Šabo poroča od 15 t. m. : Naše t' pn štvo je b< m')erdiralo Cies nmuiaotsai ter je vas zažgalo. Sovražno tjpništvo v okolici Sau-čent-ušaua je na ogtnj odgovarjalo. V noči ca 14. t. m. je oddelek sovražne pehote napadel Vaitnočan. Ki bataljon je dne 15. t. m. ob sv. tu ponovil napad. O-ia napada sta bila |>a odbita. Nadaje je 500 mož sovražnega konjeništva iz Sentsana tr krat prodrlo v Santaitsu, severne zapadao od Caitaitse, (ločim je drugi sovražni oddelek konjeništva prodrl v južni smeri ob desnem bregu reke Hunhn. One 14. t. m. se je sovražnik všotaril v okolici Henehaavscu, potem ko je v okolici Ranhancn postavil sprednje Btraže, ob prihodu našega oddelka, ki je bil odposlan, da prepodi sovražnika. Rusi so se pričeli umikati v severni smeri in naše čete, ki sa jih preganjale v smeri proti Heijuhov, so jim prizadele ne Koliko izgub. Topništvo sovražnika, ki je aavzelo pozicijo pri Vanbeaopengu, je ščitilo um.kanje približno 10 eskadronov močnega k »ajeništva in pehote. General Grippenberg. PETROGRAD 17. General Grippenberg je dospel semkaj o polunoči. Na kolodvoru ga je vsprejel general Krilov. Iz glavnega stana generila Oku. LONDON 17. Dopisnik »Ktuterjevega b ro* pri armadi generala Oku je dne 15. t. ne. brzojavi! preko Kusana : Zdi se, da je zopet pričel oddelek ruskega konjeništva operirati proti levemu krilu Japoncev. Podrobnosti o moči oddelka mso znane. Iz pop k nega pone-rečerja zadnje akcije ruskega konen stva se lahko posname, da se ni bati tadi sedanjega poskusa. Na fronti je mir. Vreme postaja mileje, ponehalo je snežit;. Dogodki v Rusiji. Atentat z bombo na velikega kneza Sergija — Veliki knez ubit. PETROGRAD 17. (3. ura 10 minut predp. — P(. ročilo petrogr. brz. agenture.) Iz M skve -> telet jnično ej>orcčili : V Kremlu, kjer se nahaja sedal veliki knez Sergij, je bila ebp'orPrebiva'stvo je silno razburjeno. Sir; govorica, da je veliki knez Sergij «bi:, vendar do sedaj ni ta govorica še potrjena. PETROGRAD 17. (8. ura 35 min. — Pet-, brz. agentura.) le Moskve se nadalje javlja govorca, da je bila pod kočijo veli- PODLISTEK. 132 Prokletstvo. 2i{0dCTinaih roman Avgusta Itno«. — Nadaljeval ic dovršil I. E Tomlć. Prevel M. C—č. ke^ra kneza Sergija vržena bomba. Veliki knez Sergij je b i baje raztrgan na drobae kocce, tako tudi kočija io konji. PETROGRAD 17. (4. ura 20 min. pop. Petr. brz. 8gentura.) Ko se je veliki knez Sergij vozil iz Kremla v mesto, je bila vržana pod njegovo kočijo bomba. Veliki knez je bil obit, ktč ja razdejana. Zločinci sj bili aretovani, eden njih je težko ranjen. Areto-vamh je bilo tudi vtč dijakov. PETROGRAD 17. (4. ura 20 min. pop. Poročilo petr. agenture.) Ie Moskve so po telefonu sporočili : Atentat na velikega kneza Sergija je bil izvršen, ko se je veliki knez peljal iz zgodovinskega muzeja v Kremi. Pri pravesodni paleči *ta dve osebi v neki koč ji pričakovali kočijo velikega kneza. Ko se je veliki knez odpeljal mimo pravosodne palače, sta sledili njegovi koč:ji. Bomba je bila vržena pot kočijo velikega kneza. PETROGRAD 17. (5. ura 20 minut Petr. brz. agent.) Veliki knez Sergij se je ob 3. uri popoludne peljal z Nikolajevega trga preko senatnega trga. Njegovi kočiji sta sledila dva fi^akerja. Ko je kočija velikega kneza vozila mimo pravosodne palače, so neke sani, v katerih sta bili dve osebi v civilni obleki, a od teh ena v delavski obleki, prehitele kočijo velikega knez*. Pri pravosodni palaSi so sa sani ustav;ls ter pustile naprej kočijo velikega kneza. V t srn trenotku je bila vržena pod kočijo velikega kneza bomba. Eksplozija je bi!a tako silne, da so šle vse šipe na pravosodni palači na kose. Kočija je bila popolnoma razbita, konja sta zbežala. Na mestu nesreče se je zbrala volka množ ca ljudstva, ki je pobirala kesa kočije in obleke. Veliki knez je bil takoj mrtev. Glava in noge so bile od trupla ločene, obleka popolnoma Eežgana. Kočjaž je bil močno opečen ter je na potu v bolnišnico umrl. Storilci, katsnb ime je neznano, so bili aretovani. Eden cd njih je rekel: »Meni je popolnoma vse eno, izvršil sem svojo nalogo.« Vrata Kremia so bila takoj potem za prta. Na rudečem trgu je velika množica ljudstva demonstrirala proti dijakom ter jih tudi dejansko napala, tako, da je neki iz pravosodne palače dt šli sodnik moral posredovati ter je dal zapreti nekoliko oseb. Med množ co so b li raztrošeni proglasi. Ko je velika kneginja Elizabeta zvedela o atentatu, se je takoj podala na mesto nesreča. Kose trupla velikega kneza so pobrali ter jih odnesli v Nikolajevo ptilačo. Iz Lodza LODZ 17. Od početfca štrajka je bilo ob spopadih s Četami 5 oseb ubitih, 8 pa ranjenih. V sosednih kraj:h je bilo 10 oseb ubitih, 33 pa ranjenih, jj Iz Kremenčuga. KREMENĆUG (Guber. Poltava) 17. V tobačnih tovarnah, tskarnah in drugih tovarnah so delavci prenehali delati. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 17. Poslanska zbornica se je danes po novih volitvah v prvič sedla. Galerija je bila napolnjena. Paslanci so došli v velikem š&evilu. Grof Apponyi in Fran Koesuth sta bila ob vstopu v dvorano pozdravljena z viharnimi »Eljen«-klici. Ministri so došli vsi razun Khuen Hedervđry ja. Ob 10. in četrt je starostno predsedništvo prevzel Josip Madarasz. M'-daresz je imel nastopen nagovor : Ko prevzemljem kakor najatareji člen to sbornioe predsedništvo, smatram za svojo prvo dolžnost da naknadno proglasim kakor nezakonito in neveljavno vse, kar-koli je Btorila bodiei vlada, bodi-si predsedništvo, bodi-si kar-koli proti našim starim ustanovam in ustavnim zakonom. (Dolgotrajni viharni Etjen-klioi in ploskanje na levici.) Zbornice bo naloga, da sodi nad živimi in mrtvimi. (Živahna veselost na levici.) Moja druga dolžnost je, da izjavim, da zamorem voditi razprave le po starem poslovniku. (Nova viharna pohvala na lev c .) Starostni predsednik je zaključil z besedami : Božji blagoslov naj bo nad zbornico in nad njenimi sklepi, ki naj naznanjajo svobodo, slavo naroda in domovine. (Živahni Eljen klici na levici.) Posl. Štefan Keglevich je zakiical: »Šioda, da se s tem ni že prej pričelo.« (Viharni ugovori in protesti na levici ) Ko 8> najmlaji poslanci prevzeli službo zapisnikarjev, je predsednik priobčil, da bo prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoludne, na kateri bo prečitano kraljevo pismo ter se bodo mandati izročili overcvljenju. Vatikan In Francija. PARIZ 17. Iz Rima poročajo, da se na željo papeževo vsi kardinali, ki pripadajo diploma ti čni službi, zberejo pod predsedstvom državnega tajnika Merry del Vala, da Ba posvetujejo o težavah, bi ss nastale vsled iVan-cozke zakonske predloge glede ločitve cerkve od države. Trgovinske pogodbe. BEROLIN 17. Komisija državnega zbora za posvećenje trgovinskih pogodeb je vseh 7 pogodeb vsprejel a z veliko večino. Brzojavne vesti. Cirof Aodrassy na Dunaju. BUDIMPEŠTA 17. Gr< f Julij Andrassy odpotuje danes zvečer na Dunaj. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 17. Magnat*ka zbornica se je danes ob 1. uri popoludne sešla v sejo. Princ Friderik Leopold Hohenzol-lernski. PETROGRAD 17. Princ Friderik Leopold Hohenzollernski je dospel danes v Carskoj e Selo. Srbska skupščina. BELIGRAD 17. Skupščina je vzela na znanje odgovor finančnega ministra Paču na interpelacijo posl. Lazareviča s 73 proti 48 gh Bovi ter je prestopila na navadni dnevni red. Govor poslanca BiaHa v poslanski zbornici dne 8. fobr. 1905. (Dalje). Ločimo se ! Ali bi ne bilo častneje in koristneje za nas, ako bi igrali prevenire (prehiteti dogodke), nego da bi dalje igrali ulogo eitrone? (Pritrjevanje). Gospoda moja ( Ne udajajmo se nikakim iluzijam ! Kakor misli danes na Ogrskem Fran Košut, tako mislijo tudi Andrassy, Apponyi, Szell, Z chy, \Vekerle e tutt quanti. (Prav res). Politične nijanse med njimi niBo substancijelne (bitstvene), ampak le formalne, in so odvisne le od njihovega temperamenta in od veče ali manje mere njihove dramati-ske*umetnosti. (Veselost). Oni vsi imajo že davno pokopano v svojih srcih militaričao in gospodarsko skupnost z monarhijo. Ker pa stvari nedvomno tako stoje, ni-li bolje, da se to, kar se ima zgoditi jutri, | zgodi že danes ? Ker je grenki sad duvaltzma prezrel, da, že gnil, tisti sad, ki ste ga vi, gospoda na levici z vlado vred sejali in gojili proti Slovanom, ne preostaja nič druzega, nego da ga stiesemo z drevesa ;n da s tem reš mo, kar je še rešiti možno in kar je sposobno za življenje. (Prav res). Mnogo bolje je, da se to danes zgodi mirnim potom, kar bi se moralo bržkone zgoditi jutri ob grozotah krvave revolucije, ker to je zgodovinsko dejstvo, ki je je te dni konstatiral tudi neki dunajski list, da se je moralo, odkar je hiša Habsburžanov zašel a prestol, vsako stoletje vnovič prisvojiti Ogrsko (Cujte !) v XVI., v XVII., v XVIII. in v sredi XIX. stoletja, in da se ta zgodovinski zakon sedaj zopet uveljavlja. Čemu naj S9 borim) proti zgodovinskim zakonom in naj dopuščamo, da se ti krvavi stresljaji perijodično obnavljajo, čemu naj vzdržujemo stanje, o katerem je zgodovinsko dokazano, daje nevzdižljivo ?! (Živahno pritrjevanje). Ozirom na vse to menim jaz, gospoda moja, da bi viada Njegovega Veličanstva izvršila državniški čin, ako bi nam mesto tega zakonskega načrta o kontingentu novin- V travi se U aha ži jo meči, ščiti, kopje, ki j h ie pometal* bežeča četa. Tam v daljavi b«Ji konj brez jezdeca, tu se vleče ob ^ra i človek, tu !ež: prevrne n vez, a v zraku se vijejo krokarji, črne pike na mcdrem nebu. Sedaj je pogled«! pod-e»e. Tu stoji na č stini kraljičin voz. V njem ^edi Marija, bela kater steber cd marmorja, tu sedi tudi Jeli-s«vp. Riiki je spustila v krilo, gleda pred se, Kakor da n česar ne Vidi in ne čdti. Pred v z »m eži kup dragocenih katuenov, biserjev, kup zlatega denarja, svile, baržuaa. TrepeLa-jo*e so se zbrale v gručo dvorske g spe ; bedi, brez orožja stoje plemiči — eužnji. N koia je izi&hni1. Krat Iran mu je živ. OzmJo nj b je razvrščen vesec črnih križir-jev, a dalje blešči krog za ve z ne vojsfce. V krogu je sedelo sodišče. Prior vren^ki in ban hrvatski, Ivan Horvat, brata mu Lacko in Stjepko, a na kraju ttjji junak Benslav z obvezano roko. Nikola ie naoel oči. Oh da bi mogel kakor hazilis'i: zastrupiti vsakogar z očmi. Ali hitro jih je stisnil od groze. Pred eodisčem je zabjden prapor, krvavi pes Karla, a pod njim leži krvava glava — njegovega očeta. Nikola je škriknil in se zagrabil za srce, ali pogledal je zopet. Pred sodiščem so ležala raetegnena mrtva trup a ple-mičev, tu Blaž Forgač brez glave ; gor č : tu bratranci mu Pavel, Ivan in Groga Gor-jan«»k;. Nikola se je stresel, zadri nohte v deblo in stisnil zobe, da bi mu ne ušel krik, le solza mu je kanila iz očes* na zeleni list. — Vse, skoro vse ! je šepnil, oh, da, da ! Jaz moram živeti. Sedaj so začeli govoriti. Nikola je nagnil glavo, da bi bolje čul, čul vsako besedo. — Jel sava Kotromanovičeva, st^pi z voza, pridi pred nas, je spregovoril Ivaniš Horvat, tudi t\o;a hči kraljica naj pristopi. Dvorkinje, pomagajte gospema. Dvorkinje so pristopile. Jelisava je mignila z roko in je stopila sama z voza ter od-| korakala proti voljam povešene glave. Marija pak je stopala bleda, drhteča in zaustavljajoča se vsaki hip, podpirana od prestrašenih dvor-kinj. — Jelisava Kotromanovičeva, je aačel Horvat zaova, veš Ji, zakaj stojiš pred tem zborom plemičev ? Jelisava ni ogovorila nič. — Molčiš? je nadaljeval Ivaniš, povem ti jaz. Kdo j9 gazil pravice kra'jevine Hrvatske, Slavonije, Dalmao je in Ogrske ? Ti. Kdo je delil slabomisleč.m čast in oblast ? Ti. Kdo je silil Ni kolo Gorjanskega v nezakonitosti. Ti. Ti si se svojim miljencem metala podkupnino, ziato jabolko razdora med plemstvo, ti si c Gorjanskim kvarila sodišča, trosila kri in pot nesrečnega ljudstva, ti si za svojo h šo podp sala in zaprisegla v Požegi m r, a v isti čas si pogazila prisego svojo, si sklepala zarote z najhujimi sovražniki te kraljevine, z Benečani, da bi pogazila vse domače plemstvo, ali vse to bodi ti oproščeno. Nu, Čuj. Poljubila si kralja, sorodnika svojega, ki je došel, da reši narode, objela si ga, priznala kralja, da, poklicala si ga k sebi, češ, da se mu hočeš udati, da se sklene večni mir, večno prijateljstvo med rodbino. Smehljaje si pi sadila kralja kraj sebe, a v isti hip si namignila svojim tovarišem, da ga pobijejo razbojniški. V njega rane si položila mest) zdravila strupa, zadaviti si ga dala, Jelisava, ti, izrodek ženski, huja od strupene i kače; reci, se ti li more odpustiti ta greh ? Je-li muke, je-li kazni na svetu, s katero hi mogla storiti pokoro za ta greh"? Molčiš, gledaš v tla. Ako bi klečala na žerjavici do sodnega dne, ako bi v solzah oslepela, še ne bi bilo dovolj pokore za ta greh. Vprašaj pepel slavnega ti pokojnega moža in poreče ti : Ni usmiljenja ! Vprašaj krvavo senco nesrečne žrtve tvoje in odgovori ti: Ni usmiljenja ! Vprašaj vesoljni svet in on ti od-grmi : Ni, ni usmiljenja za to zlo delo! Mladim nedolžnim očem svoje kronane hčere nisi kazala milobe, ljubavi, milosti, marveč kri, prevaro in »trup, misleča, da B g v nebesih dremlje, da te ne pozove na obračun. Ali božje oko je budno. Poslalo je nas, svoje maščevalce, da operemo s povešene glave krvavi madež, da osvobodimo svet od kuge — kaj sem rekel: od JeliBave Kotromanovi-čeve, a ko Bi ti plavala v največem slavju, ko si, smejo5a se, štela naše glave ki jih hočeš izročiti krvniku, vsklili smo tu iz tal, da ta sodimo. Glej zastavo našo, na katero smo prisegli, Karlov krvavi pas, to ti je zakon pisan s krvjo, a temu zakonu se klanja sedaj krvava glava Nikole Gorjanskeg." (Pride ue.) cev. predložila načrt za aamoetojio organ zs-cijo vojske in vojne mornar ce — o tej po-s'elD;- bom raz-^ežneje govoril o drugi priliki — :n potem še drug zakoniki cačrt o nravnanju razmerja Avstrje na eni Btrani d<» Ogi-ie, na drugi strani do Hrvatske — v raz^žaejerr zmislu besede — na pcd:agi per~ mine unije. Personalna onija. Personalna uoija je sicer strašilo za iz-ve-*ne vojaške kroge in za mnoge nase ljudi, ki šibionski presojajo zgodovinske dogoJke. V re*n <*i pa ni tako grozna, ako se jo opasuje nekoliko od bližje. Izek mfami strokovnjaki, ki so vsestranski proučili to vprašanje, so došli do prepriča nja, da personalni uniji — namreč popol nemu političnemu in gospodarskemu ločenju Avstrije od Ogrske — nikakor ne bi sledilo tisto o-iabljenje militarične moči monarhije, kak r se mnogi boje, nrarveč ojačenje iste in ecer ne le v toliko, v kolikor izlcčenje nezanesljivih elementov iz telesa, kakoršno je vojska, vsikdar le pomnožava njega sposobnost (Odobravanje), ampak tudi v materi jalnem pogledu. Kolike nas stane skupnost vojske? Djsedaj prispeva namreč tostranska državna polovica direktno in indirektno naj manje *»0 milijonov s a troike ogrske vojs k e. (Ćuj te !) Nadalje d >e vojni ministerstvi, obreme njajofi avstrijski proračun vsaj za 15 milijonov, ki bi se mogli prištediti, ako bi se stopili v eao. Že te svote bi zadoščale za vzdržavanje 40 000 ljudij ob dveletni vojaški službi, ter bi se s tem povišalo stanje za blizo toliko vojakov, kolikor jih danes ogrska polovica daja ekupn: vojski. (Čujte !) Potem bi samo Cislajtanija mogla imeti tako močno vojsko, kak<»r jo ima sedaj skupna monarhija. In ta vojssa, ako bi se vzele v obzir narodne zahteve, ee-ftivljala bi povsem homogenneje telo, nego je danes skupna vojska z močno medsebojno zopernostjo med cislajtanskimi in mad arskimi vojaki (Odobravanje), ki so na italijanskih in nemških bojiščih, pred skup bti sovražnikom, prišli do javnega spora in bo i kupno bežali. (Pride še). jat ost topništva ter vspešno delovanje Železniške zveze, ki prevaža dovolj vojnih potr bs<*in in vodnega materijala, daiajo pač spričevalo, da so ruske čete pripravljene r.a boj. Rusko-japonska vojna. Trst, 17. februvarja 1905. Na?4 štrokovnaski sotrudnik je po v da rj al opetovan?, ca glavni vzrok dozdevnemu mirovanju na Ijo^išču v Mandžuriji je mraz, ker ob 20 do 'J.* stop njah so absolutno nemožne vsake veča operacije. V tem smislu je napovedo ▼al, da na bojišču takoj oživi delovanje ka-valcr.je, čim nastopi le količkaj mileje vreme. Kako prav je sodil naš sotrudnik, je raz vidno iz današnjih poročil iz Tokija, iz ka tenh doznajemo, da je ruska kavalerij i zopet začela s svojimi operacijami v veči meri in da so se oddelki ruske kavalerije pojavili 1"» milj južno zapadno od Sitaitsu. I« teh pore čl iz Tokija smo doznali tudi, da Rusi obstreijavajo eentrum pozicije Ovame, a ope-re>- je konjice da je namen obkoljenje japon skega levega krila. A ravno na to eventualnost je opetovano opozarjal naš sotrudnik, nag aeu e da bi moglo priti japonsko levo knio v jako nevaren polež j. Ta namen — obkoljenje japonskega levega krila — pa je imela vsa ruska ofenziva, ki je z dnem 24. novembra zapričela od Btrani desnega krila Rusov in ki je nadaljevala do Sandepu, kjer sa je zaustavila iz razlogov, ki jih je kaj jasoo < svetlil naš cotrudnik. Po dejstvu, ki ga danes priznavajo japonska poročila sama, da se namreč prizadevanja /a obkoljenje japonskega levega krila nadaljujejo, po tem dejstvu pa lahko sedaj sodijo čitatelji, koliko je bil opravičen krik, da so Rusi pri Sandepu doživeli velik porac in da je rusk8 etenziva doživela žalosten konec. Ne, ta etenziva ni doživela nikakega konca, marveč se je potem, ko je več dni lepo napredovala, le zaustavila začasno, v kai nam je na^bjlji dck&e to, da ae operacije sedaj nadaljujejo. Rasi so pripravljeni n* boj. Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Sahetana od 24. t. m. : Semkaj despela poročila, v katerih se govori o pomanjkljivih predpripravah Rusov za vojno, sn tukaj is nenadila. Temu nasproti je treba potrditi, da veliko število zbranih čet v Mandžuriji, ki eo preskrbljene z vsem modernim orožjem z vsemi možnimi potrebščinami, potem Iz državne zbornice. (Brzojavno poročilo). Na včerajšnji seji je voditelj pravosodnega ministarstva dr. Klein odgovoril na interpelacijo poslanca Mazorane glede spopol nenja mesta predsednika okrožnega eod šča v Rovinju. Dr. Klein je izjavil, da se je ime novanje deželnega svetnika Duk ća izvršilo na predlog bivšega voditelja pravosodnega ministarstva po vestni in skrbni presoji kval fikaci e prosilcev. Imenovanje se je izvršilo izključno na temelju stvarnih razlogov. Govornik je izjavil, da ne more o bodočih imenovanjih podat: vtč nobene izjave, ter da j liberalizmu l smatta za dolžnost pravosodne uprave, da se povodom vaacsga imenovanja skrbno pretrese vse tozadevne razmere ter v emislu istih tudi odloči. Ko se je izvršilo več nadomestnih volitev v odseke, je zbornica razpravljala poro čilo proračunskega odseka o refundacij $ki predlrgi. Posl. Fort (Mladočeh) je icjavil, da bo njegova stranka glasovala proti predlogi, ker nima zaupanja do vlade. Ko je finančni minister dr. Kosel podal podrobni opis blagajniškega st*nja ter je predlogo priporočal, je pr čel govoriti posl. grof Sternberg, ki je hudo napadal novinarstvo. Predsednik ga je večkrat oporninjal, naj govori o pred meto ter mu konečno odvzel besedo. S ernberg je apeliral na zbornico, ki je sklenila, naj nadaljnje svoj govor. Grof Sternberg je polemiziral proti posl. Hemldu v najostrejem tonu ter je izjavil, da niso Mladočehi sposobni, da vodijo narod ter branijo njega praviee preti absolutizmu. On da bo ta parlament mamelukov, ki nima pra vice do obstoja, uničil. Konečno je izjavil, da je dinastieen mož ter je kakor tak apeli ral na ministerskega predsednika, naj ščiti čast členov dvora, pri čemer je pričel govoriti o atsri grofice Montignoso. Podpredsednik Začek je opomnil govornika, da niso ta izvajanja v nikaki zvezi s predmetom, o katerem se vrši razprava. Sternberg je zaključil, da bo vzlic vsem novinarjem in odvet nikom izvršil svojo dolžnost. Posl. Starzvnski je izjavil, da poljski klub vsprejme predlogo. Podpredsednik Kaiser je zbornici priobčil, daje grof Vetter sklenil položiti svojo čast kakor pred sednik zbornice. Isti da je grefu Sternbergu, ki >e razpravljal o novinarski stališče odločnega zastopanja. Saj so bili Nemci vedno tisti, ki so bili pripravljeni žrtvovati tudi najviše žlvljenske interese ta polovice, ker so — kakor je dobro izvajal dr. Kramar — vedno iskali pomoči Madjarov v svojem boju proti pravičnim aspiracijam Slovanov. Po vsej pravici se more torej reči, da so v največ! meri Nemci zakrivili, da 83 pretenzje Madjarov rastle bolj m bolj in da se moramo sedaj pripravljati na resno obrambo svojih interesov pred škodo, ki bi bila trajna in ki bi se, ako s* mi ne bomo zLali branit1', ne dala ve« popraviti. Ali ni ironija osode to, da je isti ma-djarski liberaliztm, kateremu so naši Nemci vse žrtvovali in kateremu so se tako usužniili, danes vendar le pogažen na tleh, in triumfujejo nad njim oni madjarski elementi, ki niti čuti ne marajo o — nemškem se škofje o najvažnejih vprašanjih zedinili : ta vprašanja se tičejo u vedenja starosloven-skega jezika v bogoslužje. _i-___-L,__„ . Domače Da, to je polom za vbo nemško politiko od leta 1867. sem, da se morajo Nemei danes pridružiti klicem po Bkupni obrambi v našem parlamentu pred nevarnostjo, ki nam preti iz Ogrske. Al. Nemci naj se ne varajo nikar. Kakor so prišli do spoznanja, da s d zgrešili s evojo politiko nasproti Ogrom, kakor priznavajo danes potrebo skupue akcije, tako morajo tudi uvideti, da taka akcija je možna le tedaj, ako oni odjenjajo od svoje nestrpnosti naspr ti Slovanom. aferi, ki ni bila v nobeni zvezi z razprav-ljavnim predmetom, po dvakratnem opominu odvzel besedo, zbornica pa je sklenila, naj govori dalje. Predloga o refundaciji je bila na to v drugem in tretjem čitanju vsprejeta. ;n Avstrijski državni zbor in dogodki na Ogrskem. Le zadovoljstvom je pozdraviti, da so malo ne vsi govorniki v proračunski debati zavzeli stališče, da se je treba krepko postaviti na noge nasproti dogodkom na Ogrskem in pripraviti za vse eventualnosti. Več go vornikov je bilo mnenja poslanca Biankinija (Glej govor, ki ga priobčujemo na drugem mesta) da se mi nimamo ničesar bati radi gospodarskega in političnega ločenja Avstrije in Ogrske in da bi bilo tiko ločenje marveč le na korist naše polovice, ker bi mogli sami skepati ugodneje trgovinske pogodbe a inozemstvom in bi bila tudi taka pogodba z Ogrsko ugodneja za nas, nego je sedanja nagodba na podlagi skupnosti. Pa tudi tisti govorniki — kakor n. p. grof 8ylvaTarouca — ki so principijelno aa ohranitev carinske skupnosti in skupne vojske, so povdarjali, da radi te skupnosti ne smemo več žrtvovati ni enega našsga interesa požrešnosti Madjarov. Grof 8ylva Tarouoa je povdarjal, da — če se ima £e ohraniti skupnost — naj se razmerje trajno uredi in ni smeti ve5 dopuščati, da bi se ob vsaksm obnovljenju nagodbe žrtvovali življenski interesi monarhije. On pa ima priti do ločitve, je menil, potem naj pride takoj, ker mi ne smemo čakati na trenotek, ki bo Mad j arom ugoden sa likvidacijo. Istega mnenja je bil tudi Malorus Romanczuk, ki je menil: Ali naj ee zagotovi stalna zvesa med Ogrsko in Avstrijo brez perijodičnega obnavljanja, nli pa naj n uvede personalna un'ja. Značilno je, da so se začele tudi nemške stranke postavljati na Poljsko „Kolo" in dogodki v ruski Poljski. Zdi se, da so merodajm krogi poljskega naroda vendar začeli uvidevati, kako nevarno igro za Poljake same tirajo oni, ki hujskajo Poljake na Ruskem v nas:Ija. Zdaj se je oglasilo tudi ofiaijelno zastopstvo galiških Poljakov v državnem zboru, poljsko »Kolo«, ki s prepričevalno besedo svari gališke Poljake, naj ne vprizarjajo manifestacij sovražnih Rusiji. SogiaBno vsprejeti sklep »Kola« umeva, da so žalostni dogodki v ruski Poljski napravili globok utis med vsemi Poljaki. Ali — tako nadaljuje — njegovo prepričanje je, da so vse manifestacije dobn> došli'! in drugi koraki, ki so Be storili v Galiciji v namen podpihovanja nemirov v ruski Poljski, v največo škodo za narodno stvar Poljakov. Kdor se torej daja zavajati v nepremišljene korake, bodi po svojem čutstvo-vanju, bodi po nesrečnem nagovarjanju o d sovražne in zavratne strani ne nosi le odgovornosti za po nepotrebnem prelito kri, ampak vali na-se še veliko večo krivdo, ker s tem izeivlja na narod veliko in v nje posledicah aedogledno nesrečo. Ob ednem priporoča poljsko »Kolo« svojemu predsedstvu in svoji parlamentariški komisiji, naj to prepričanje, izraženo v sklepu »Kola« najizdatneje zastopata, ako bi bilo potrebno, tudi v poslanski zbornici in v delegacijah. vesti. Poroka. Daces se poroči gospod Vr e -koslav Bekar. učitelj, z gospico An to ni j o Suša ^ Štorjah na Krasit. Bilo srečno ! Imenovanje. Davkar Gregor Sobic je imenovan za naddavkarja v področju tržaškega finančnega ravnateljstva. Mesto venca na grob blagopokojnesca g. Drag". Slatika podarilo je osobje pisaren rekoč dra. Slavfka in dra. G-egorina za družb i sv. Cirila in Melodija 10 K in za dijaško ustanovo 10 K. Dobrozuanl naš plesni učitelj gosp. Ivan Umek se je mudil nedavno v Par zu ter je na tamošnji akademiji za ples napravil z dobrim vspehom izpite iz plesne umetnosti, nakar mu je omenjena akademija dne 12. januvarija t. 1. izdala diplomo I, reda ter ga proglasila za rednega javnega učitelja plesa. Čestitamo. Premeščenje 5 domobr. pešpolka v Pnlo? Iz Pule nam p:še prijatelj našega lista : Premešeenje tržaškega domobr. pešpolka št. 5' v Pulo, smatrajo v tuk. vojaških kro gib kakor gotovo stvar. Z Iružijo sa namreč v skupno garnizijo 1., 2. in 3. batalijon (tudi oni is Gorice) z vsemi oddelki in dopolnilnim okrajnim poveljstvom vred. — Od verodostojne strani sem izvedel, da je dobilo tuk. poveljstvo vojnega pristanišča nalog od vojnega ministeratva, da č m hitreje pre-krbi prostore za sem le premeščeni polk. Isto da je že vse potrebno ukrenilo in pripravilo. Puljčani se veselijo — za slučaj, da se ta vest uresniči — prihoda novega polka, kajti s prihodom iBtega bo življenje v Puli še živahnejše,, nego je že sedaj. Tudi mi slovanski Puljčani se veselimo ter že sedaj kličemo našim veselim fantom : Drobne politične Testi. Novi pomočnik ruskega ministra notranjih stvari. Iz Pe-trograda javljajo, da je pomočnikom ministra za notranje Btvari imenovan ravnatelj splošnega oddelka v istem ministerstvu. Poljsko-socijalistični proglas. Zenevaki delavski listi so priobčili proglas nekega inozemskega odbora poljske socijalistične stranke, v katerem ee poživljajo vsi socijalisti vseh dtž-1, naj podpirajo poljski proletarjat v osvobojevalnem boju proti carizmu. Denarne prispevke je pošiljati državnemu poslancu Ignaciju Daszynskemu v Krakov. Nove volitve za hrvatski sabor? Iz Hrvatske poročajo, da so okrajne oblastaije poslale občinam presidijalen nalog, v katerem se jih opocoruje, da so volitve za sabor pred durmi ter da pripravijo vse, kar je potrebno. Šibenik — vojna luka. Graška »Tagespost« je izvedela iz krogov vojne mornarice, da ss dela na to, da postane Ši-benik vojna luka. Isti list je tem povodom priobčil zanimiv članek o važnosti dalmatinske obale za Bosno in Hercegovino in o lukah ob tej obali. Ako torej Šibenik postane vojna luka, potem se bodo gradile tudi železniške proge Spljet-Bagojno in Knin-Ogulin. Španski kralj se ženi. Španski časopisi javljajo, da se želi španski kralj A fonz poročiti s hčerjo nemškega cesarja, princesi njo Viktorijo Luj »:>. Princezinja bi v tem slučaju baje prestopila na katoliško vero. — Polk bo o prihodu seveda slavnostno vsprejet. (Tudi po Trstu se že mesee dnij širi govorica o premeščenju tuk. domobr. pešpolka v Pulo. — Ta vest je verojetna tembolj, ker je vojaška komisija že opetovano pregledovala domobransko vojašnico v svrho predaje iste drugim vojaškim četam. Premešeenje polkov iz ene garnizije v drugo je etar običaj. Pač pa bi bilo nekaj novega in za neaktivno moštvo polka skrajno neugodno, ako vojna uprava ob enem s polkom premesti — kakor nam gori piše puljski dopisnik — tudi dopolnilno okrajno poveljništvo. — Radi reservistov je že v mirnem času neobhodno potrebno, da je dopolnilni okraj v sred šču dežele. In. to je za Primorsko Trat, kjer se ima poklicanec predstaviti. V slučaju premeščanja dopolnilnega okraja v Pulo, romati bo moral vsaki, ki bode klican, (pa bodi tudi od tam gori iz Kanala, Tolmina itd.), alii ki bo potreboval kake informacije, v — Pulo. No, vojna uprava bi lahko — prihranila čo ubogemu ljudstvu. — To smo opazili v imenu reservistov, ker smo tudi njih — kakor slovenskih sinov —javno glasilo. — Op. ured.) Zaslepljenost slovenske vasi! Kako poldrugo uro od pustaje Herpelje po glavn. ceBti vodi pot v prijetno, narodno Materijo in od tam dalje v slovensko vasico M a r-kovščino. Nje sosedna vas so Slivje. Na slivskem svetu se je odkrila nedavno velika podeemeljska jama, takozvane Dimnice. Vrli slovenski možje Slivij niso se dali zavesti od naših nasprotnikov in odpadnikov, ki so v službi Italijanov, temveč bo odbili njihove ponudbe in obljube ter izročili jamo v oskrb in gospodarstvo »Slovenskega planinskega društva«, oziroma tržaške podružnice tega društva. D»,si je jama na slivijskem svetu, goji bs v susedni slovenski vasi Mar-kovš&na največje sovraštvo radi tega, ker je prišla jama v slovenske roke. In zakaj ? V Markovščino zahajajo ljudje neke tržaške italijanske družbe, ljudje, ki bo slovenski odpadniki, ki se pa izdajajo Markovšcem za Slovence. V resnici so pa to naši najhuji nasprotniki ter hujskajo tamošnje ljudi, ne le proti sosedom Slivijcem, ampak tudi proti našemu »Slovenskemu planinskemu društvu«, neumorno delujočemu na Kranjskem, Koroškem, Stajarskem, Primorskem, da, še eelo na severu, na Češkem, da le ne pada naša zemlja v tuje roke! Človeka res prijemne — Konferenca dalmatinskih Škofov je zvriena. »Nar. L:st« pifie, da so nevolja, da se prebivalci slovenske vasi pu- od takih ljudi voditi, zaslepljati in kujekat'. Tržaški Slovenei ee morajo boriti leta in leta ta v«ko oaimanjo pravieo, ea svoj obstanek. Nasprotniki nam ne privosča o niti jedne io^e, mrze nas jezik, naše ljudstvo po-v- Ji. In da sa takim nasprotnikom daje v f- užbo naše ljudstvo samo, to je žalostno, nečastno. Zaslepljenost slovenske vas: je šla tako daleč, da eo razb li in odnesli slovenske napise, ki jih je postavilo »Slovensko plan:n«ko društvo« pri jami, na svetn, ki ga j« pošteno in pravilno vzelo v najem ! Res žalostno, da se puščajo tako zaslepljati, da teptajo stvar svojega rodu, svoj jezik ! Hočejo li, da jim zableste italijanski napisi?! Vas Markov ščina bavi se mnogo z vozare njem. Z.ta bi morali pomisliti, kolike koristi bo ,.ač vsem občsnr m dotičn h vasi, ko se odpre iama in bodo hiteli naši slovenski l>ratje od severa in juga v to naš5 slovensko podzemeljsko krasoto. Ćegav bo dobiček ? Gotovo občin. Naj tem zaslepljenim ljudem podamo le en primer. Ko je tržaška občina gradila ra /na drnzih del tudi novo istrsko cesto, ni jej bilo dosti, da je odklonila naše poštene de avi*e, ampak odklonila je tud na$e domaČe voznike, ki plačujejo tu davke v krvi in de-narin, ter je pozvala celo tuje voznike. Ka-labreže. A naš kmet glej, plačuj, s radaj ! Morda bi bilo Markovšeem tudi všeč, --tujmo vsakogar, a gospodarji v svoji biši, n« svoji zemlji moramo biti mi. Še eno pripombo na drugo adreso. Resnici na ljubo moramo k^nstatovati, da to p it niso italjanrk irredentovci, ki huiskajo n* tako grd način proti našemu ljudstvu, •smpek to ao — avstrijski patri-j o t j e. To s» 1 udje, ki raje n sa dobili v cvoje roke diva.-ke jame, nego da bi poleg nem^s h in itilijan-kih dovolili tudi s ovent-ke napise — na slovenski zemlji. L? tako naprej, o slavni patrijotje. Marsikaj ee je že -;» emen lj v mišljenju ntšrga ljudstva na tržaškem ozemlju v nekem gotovem pogledu Kvoluc ;a je to, ki smo jo tudi mi sam pred nekoliko leti -natrali kakor izključen« . In vendar je prisia ! La take, vrli »patrij« t e« — evolucija pa bo nadaljevala. K t kor šum -eiev, taka žetev! Ravno noveji čusi vas uče, kak<» iz proganjanja Slovenstva na tu aa šnjih tleh rastejo — bombe. O ji, ki v imenu »p&trijotov« spletkari, rovari in huj ska, je sin slovenskega očeta, ki nekje tam na Kranjskem uživa svojo mirovino. Čuva naj se, ker utegnemo skoro račeti javno ra čunati žnjim radi besnenja njegovega proi1 -tvari lastnega mu naroda ! Cerkvena tatvina v Dragi. Dne 15 t. m. nam p še j o iz Drage: N< caj so ne znam tatovi okradli našo cerkev. Z utraj, ko je <-erkovn;k cdprl cerkev, našel je, da po ta tovi vlomili v tabernakel. Hitel je hitro Klicat domačega svečenika, in pritekli so tudi *► raji vaččani. Vsi so b li kakor okamenjeni na predrznosti tatov in Djii b goskruDskem činu. Tatovi so ulom.li vrata tabernakelja, vzeli so iz tabernakelja ciboiij, ga razbil , sv. h nfije razmetali p j altarju. M štranc3, ki je bile v tabernakelju, so odnesli v sakristijo, jo ♦aru razbili. Velko sv. h ost jo, ki je bila v mrštranci, so razdrobili na več koscev in raimetali po tleh v sakr.stiji. V sakristiji s) razdrobili kel:h, ki služi za vsakdanjo porabo. Ko je domači Bvečenik pobral sv. ho-stije, so vaščani iskali daljne sledi tatov. Z oltarja Marijinega je odnešena škrabica za miloščino, v sakristiji so izginile kadilnica in p <*ode za sv. olje. Tatovi so prišli menda v rerkev skozi vrata v sakristiji. Ciborij so razbijali na ve* hkem oltarju, kelih in moštranco pa v sa zristiji. Značilno je, da so odnesli seboj slabše dele, bolj?e pa so zdrooljene pustili. Saode so napravili nad 400 kron, a kar so odnesli, ni vredno 100 kron. Vaščani so p3-trti, a ne »oliko zaradi šzode, kolikor na ^rroznem božjem ropu. O tatovih ni sledu. Neverjetno ' V »Domovini« čitamo neverjetno vest, da c. kr. ekrajna eodnija v Ptuju p< t vlja trgovce in krčmarje a dežele in jih izprašuje, so-li naročeni aa list »Slo- venski Štajerc« ? Tudi orožniki da vrše take poizvedovanja. Tudi se trosi neumna laž. d je list »Slovenski Štajerc« — prepovedan — Tako de'ajo isti c. kr. trgani, ki fo si o" veselja meli roke, ko je nes-emni ptujsk »Štajerc« na infamen način zasramoval i» hlatil na;častitljiveje slovenske može in nis« oiti z mazincam gan li proti najnesramn^emu usiijevanju nem^kutarske nesnage po javml l< kal'h. To poet »panje c. kr. organov se pa' slabo pri klada novi Čri gospoda GautscVis, Rakor se nam kaže v njegovih bjs9spa Modenese je pa zavarovala proti tatvini z ulomom za 4800 kron. Iz »Škrata«: Iskren tat. Sodnik: Kolike vreč krompirja si ukral svojemu soeadu ? Tat: Sddem ; tri sinoči, dva daneB zjutraj. Sodnik: E, to je samo pet vreč. Tat: Da ; a namenil sem, da mu ukradem dv® — nocoj. Razne vesti. Kačji piki V Indiji. Glasom neke statistike, ki je bila nedavno dana, je leta 1304 umrlj v Itdiji vsled kačjega pika 23.000 ljudi. • Drugi veliki dijamant. V istem rndniku bliso Pr. t rije v Traasva lu, k;er so nedavno našli ogromen di amant od 3000 karatov, so zopet našli dijamant nenavadne velikosti, akoravno ee itti ne more meriti s prvim — tshta namreč le 333 kar»t>v. nolan ter g*>zd in rove ob obeh straneh vas'". J— —.— Nemčija * 117 20—117 50, nemSki bankovH v--•-- avstrijska ednotna rent« K 100— 100 30. oirak kronska renta K 98.10 "8 35, italiiannka rent'. T 103.V'. 104.— kreditne akcije K 676--67K— Iriavni železnice Z650f0 — 6f2 50, Lom^a--" 90.—, Llovdove akciie 687.--69^ Srečke: Tisa K 340.--244 —. Kreor K 476- do 486-, Boden kredit 1880 P 307.— 317. Bo-denkredit 1889 K 3,1.— 311 —. Turtka K 135 r-do 135.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4#/( A vat. investicijska renta 31/«°/, Ogrska renta v zlatu 4 °/0 „ „ kronah 4 •/« h Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10(» i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.92, italijanska renta 106 07, španski exterieur 912', akcije otomanske banke 597—. Menjice na London «52.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna ieler t — Lombardi 96 — oHficirana tu-ftka renta 90.3* avstrijskr slata re" 1^3 ogrska 4zlat rent» 100.30 Lftnderbt- 505.— turSke ■ srečk' 131.75 paržka banka 13.10, italijanske maridi-onaloe akcije —.— akoii« Tinto 16.24. TrJna London. (8klen> Konsolidlrai a«. 9d\'4 Lombardi 33/, srebro 281/,«, Spaoska rento 9. (ijanaka rento 104, tržni diakont, 2-/< menjice a Dunaj o - .— dohodki banke--izplačila ban V —.— Trdna. Tržna porodila 17. februvarja. Budimpešta Plenica zm anril K 19 72 dc K 19 74; rž za april K 15 36 do K 15 38 ; oves * »pri1 od K 14.1* do 14 14; koruza za mai K 14.8* do K 1-1.86 Pftenica : ponudbe srednje; povpr »evni e irednje, mrtvo. Prod&i* l*-<>00 met- stotov, za 10 stot- zr ižanja. Druga žita nespremenjeno. Vreme : lepo. Mavre, iskiep j Kav» smuiob goou a. rase za tok. mesec po 50 kg 46.3/4 frk, sa msj 47. New-York. (Otvori n Kava Rio ^ «i dobave, vzdržano, 10 stot. zvišanja, 5 stot zvišanja. Hamburg. (Mkle op.) Kava rtamos g average ca marec 3M—, za naj 381/, »ept. 391/, sa dec. 40—. Vziiža o. — Kava Kio n~.vad loco38—39, navadna reelna 4(5—41 navadna do-> 43—44 Hambnrg. (Sklep > wladkor z» febr. 30.25 zs nrarec S0.35 za ap, sa mares- junij 30.05, za maj-avgust 30 50 (mlačn»). — Repičut olje za tekoči mesec 47 75 za mvec 48 — sa maj • avgust 47 ' 0 za septeasbe' - decenaber 47 £0 'mirno.) špirit za tekoči mesec 44.50 z> marec 14 zj maj-avguust 43.25 ra september - december 39 5u (mlačno, Sladkor surov 88" oso nov 371/«-*'V- mirao bel za tekoči mesec 41— sa marec tunij 4t\ t k maj-avgust 4 a1/,, za ofciober-jan. 34';«, .mlačno, radmrm 76:/f—77 Vreme: oblačno. Trgovina sv zaklanimi prašiči. Včeraj je bli pripeljan.h na tutaŠJii trg 62 zaklanih tiraš čev. Prodalo se je vsm in eicsr po K 124. — VTel ka zahteva. rna'«» trtrtun okus kj Uydroue žitne kave POSKUSITE! e*«. Viorak ckckovu. foiim S »1 OOMjkj A K 50 h (ranco. :,DOMAČI PRIJATELJ" Trytrp£» feitrat ji/nt iJtk Vrijt-HJJ Ugodna priložnost pri- ofnnnnmfiii učiti se slovenski in nemški OIUIIUIJI ciliji- Kurz se otvori s 1. marcom. = Honorar zmeren. — Prijave prejema kavarna „BALKAN". Dvorec (vila) ^k^Tr,^ bami, 1 kuhinjo, 1 sobico ter kopalno sobo, vodo in plinom ter lepim parkom se proda po iako ugodnimi pogoji, — Ponudbe' pod »Dvorec« na upravo ».Edinosti«. Prnrfa ca hica provri s plinom rlUUd OD llloa napeljanimi, vodnjakom in lepim vrtom v bližini cerkve v Rojanu. Naslov pove uprava »Edinosti«. G netil 151 c*obro vpeljana, na jako lepem " III iICl kraju tržaške o < olice, oddaljena 4 minute od tramvajske postaje se proda radi družinskih razmer s hišo vred. V hiši se na haja: 1 dvorana in 1 soba za goste, 1 ku hinja, 1 podzemska klet in 3 shrambe za blago, nadalje 2 sobi in 1 sobica za privatno stanovanje. Plin je napeljan v dvorano in kuhinjo. Okoli hiše je lep senčnat vrt /. dvemi igrišči na kroglje in enim na keglje. Vodnjak na vrtu. Jako pripravna za kako društvo. Ponudbe sprejema uprava našega lista pod šifro »Gostilna«. Otvorila se je nova prodajalnica ulica Barriera vecchia 19 bjer so na Izbero zlate in srebrne ure za možice in ženske, kakor tudi zidne ure. Poprave se Mnjejo z največjo natančnostjo z 2-let. jamstvom. -Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom. = ^Inton jjucker & fer9o Jtaslingcr zaprisežena sodna eenilea ter = — urarja južne železnice. oooooooooooooooo Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašČene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščati za spomenik Najnižje konkurenčne cene. oooooooooooooooo Tovar jPoh<&tv^ Aleksander Levi 3inzi = cilica Tesa £t. 52, A - (▼ lastni hifii.) ZALOGA: Piazza Rasarl« (šolsko poslopja) Cene, de te nI bit! nikii« :oak u.id Sprejemajo se vsakovrstna dela tn^i po posebnih načrtih. laitrofM Milk br asi In Amo lm fraiftk www Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva » stroj evnim obratom priporoča slamema občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J na iei Rettori Ste?. 1 (Bosario) - v Trstu - tit cerlre St. Petra t W Marenzi Največja tovarna pohištva primorake dežele. Pob iS t to i a deluje me aolidno, trpežno in lično, in sicer atuno ia leso, posušenega t tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. •f" Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlja se brezplačne. Prodaja se tudi na mesečne obroke. ŠPUZTU in ALEKSANDRI JI (OBJEKT). Zaloga vina A. FONDA IŽZLSl Istrska iti »lalmatiriska vina pr.ih kleti, priporočljiva toli vsi«-d j>ri-tnosti kolikor zmernosti v ceni. Kur!ai>ko vino lastnega pridelka. Prodaj u 1 niča buteljk, -pecijaliteta: rozolja vermut. maršala, istrsko in furlansko žganje. Proilaja na del telo in drobno. -— — Krčrrarjem in trgovcem po znizanih cenah. Fonda Coroneo! ^m Največja razstava sedanjosti: Traberjev svetovnoznani anatomlčni muzej. Nad 1000 razat \vljenih predmetov. Otvorjen vsak dan od 9. predp. do 9. zvečer V petek samo za dame. Vstopnina 40 at, vojaki in otroci 20 at. klinu za konje, ki se je nahajal v niCV ulici Cecitia se je premestil na stari seneni trg (/adej vojašnice). U . I Jđanu/aktuma trgovina | € /imbrosieh S |ffodricky 9 esr M AXi A OSIAIII* A TRST - ul. Belvedere 32 - T ST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fuštanj veleur od 27 novč. drlje, bel, siv in .. piquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šlaji p in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ■:Ožk.t m *eps=ice Krila tiogovice. čipne m zamei, kakor nni raznovrstne drobnarije. V novi prodajalnici jestvin in koionijai petra Peternei v nlici Gulia št. 76 je vilobiti vsakovrstne jestvine kakor: kavo, riž. testenine inapeljskel, sladkor, turfčno in Itelo moko. naravno maslo, sveče, milo. jedilno olje prve vrste po 36 novč. — Blago vedno sveže. — Trst siikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Dekoracije soli s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohiitva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točno iu hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. mm~ URAR -mm F. PERTOT Trst, nI. Poste n nore 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ar za. birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Novo prodajalnico jestvin, založeno z blagom prve vrste kakor kavo, sladkor, olje, milo. belo in tursno moko, otrobe itd. itd. prijjoroča £|tđrej ŠttC Trat, ul. Medla 56 i zraven nI. Hcsaettl) Trst. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. = Zaloga šip in ateklenin. nz Zaloga istrskih in dalmat. vin r nlici Cecilia 16 i roga 1 tU. Rnggero Man naj Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kietij. Cene : istrsko po t>4 »t., belo briško po 90 «t.. • ipoJo iz Visa po 72 st. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča _IVAN TONEL < ast mi ie javiti, da sem prevzel prodajalnico v n in likeijev v uliti Caserma it. H tvrdke EMIL HACKER kojo prodajalnico sem založil z blagom I. vrste ter po zmernih cenah ter prodajam od tj9 naprej. Nadejaje »e obdega obiska, beležim udani. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo mr Čevljarnica Iv. Lekan TRST ni. Giulia 7 ip.ljDd.vnn) izvršuje točno in elegan. raakovrstna obuvala za eospe. gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po ko itah za d. modela. Podpisani priporoča svojo ■v NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu IstTs&a ulica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naroČila in domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban OOOOOOOOODOOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva. premoga in drugo razno kurjavo tti petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muhu, ul. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni st. 3). ooooooooooooooo Iv. Kopač svsčar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče Cenik "Brezplačno in franko. PEKARNA Alojzij Gut TRST-nI. caserma 17 - TRST (nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh, sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega = kruta v pecivo. Prodaja mok*o prvili mlino?. Pošiljanje na dom. Tovarna kisa Brnsclina & Hrovalh Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisu in specijalnih kisov„ Konkurenčne cene. •■■■•■■■I8 2)rag.Schonberger TRST ul. S. Caterina u, II civilna Irojačnica Naročbe in plačila po dogovoru 7saia otMase gotovi?24nr. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik — N0V3 Z platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v Škatljici z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-k-žnica. 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega -toietja, 72 angl. pisalnih peres in 39"» raznih reči. ki »o v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, . k. >e sama toliko vredna. stane le gold. 1*85- , Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN. Krakov št. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožR' na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži v-akemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj (»ovrne. i TOVARKA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. oooooooo Izgotovljene obleke v velike] izberi U K JC M K K K za moške in dečke pri tvrdki FRAN IS Al A CPU v u,ici Arcata štev. 9 rnMn l\MLr\OUn (vogal Ulice sapone). Popolnoma Moiren« cen«. Črno oblete oi 30 9o 50 X. .1 TTT m TTT trgovina z manufakturnim blagom Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN ■ Barriera vecchia I . Zaloga perila, blaga od same volne za ienake obleke, velik dohod b&rhanta (fuštanj). velecr in pletenin : zaloga imbotiranih in flaneliranih pog rinjal. bele in barvane srajce za možke. maje. spodnje hlače in delavske hlače: bogat izbor ovratnikov, zapestnic in kravat. Hoderci in drobnarije. Vsf po najnižjih cenah, da sc ni bati konkurence. - — —--- i. < < < < < < jVianljakturna tvrdka BERTOLI & SBUELZ \ Piii7j Kirriera veeebia '2 iu ul \ufh -'{S (naspr. palaei Salem). W ponuja za zimski čas fuštanj veileur z novimi risanji l>onr a/na Haneleta.....po 18 „ „ S Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic v Diakaste zimske srajce za moške in ženske. ' Bogat izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih cenah. / W Filijalka nI. Nuova št. 38 v ) i & % rh i iS £ & Tržaška posojilnica in hranilnica =— --- registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. 2. I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon Št. 952. tm~ Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"/„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga #e lahko po 1 krono. Posojila daja mudo zadružnikom in sicer na uknjižbo jk> .„. na menjice po 6"0, na zastave po ?»lt" B. Uradne ure: od —12. »lopoludne in od M.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderueje hrrjrao varnestne celico /a shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. — - ■ ■ — fjituo hranilni č ni račnn 816.004. - ----- _3) Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE naše stiskalnice ,,ERGOLE4S najnovejšegii in najboljšega sestava /. dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. V.jboljSf automatio'no pulentoraD« tJtne brizgalnio-oj, ki ol. .ujejo same od yeb»'. ue da l>l jih bilo« treba goniti. .Syphonia" plugi stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetaln h, življenskih in ini-ralnili pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roke. Mlatilnice za žita, AUtOmatlCna DriZ?alniC2. čistilniee rtšetalnice. — Slamorezniea, ročni mlin 7.1 žito v raznih velikostih in vsi drugi sir«»ji za poljedelstvo. Izdelujejo iu pošiljajo na jamstvo kot posebno najn.)vej/.e^:i izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. ausnainica za grozdje. PH. MAYFARTH & Co. { tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Ceniki / mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Zadnji dnevi Ker se morajo s 24. 1'ebriivarjeni izprazniti prostori čevljarniee v ulici Sebastiano štv. 6 v • . .t .u kupljenih o0 lakirani > > » * ............» > s 50 » » ti.— z gumbi od chevrean » » ......» > — » > *»•— z gumbi od chevrean za gospe ......> » 7«5(> > » ->.JU lakirani » » »» .'.....» » — * » 4.i>0 pariško lakirani od chevrean za gospe .... > » » > z gumbi » > > » * * H,— * * .*».H() in razne druge vrste tudi za dečke po raznih cenah. , Zadnji dnevi!