LETO I.	LJUBIMKA, 15. APRILA 1923.	ŠTEV.
--- ------------------------...—	—.	— ■■m i«'a* '^a«ia5KRWwaBBB—aagMsnamaiMummiiiirTmiirHia
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA: ta Jugoslavijo: ta tri mesečo 12* Din.| za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stene 1 Bin.
LASTNIK IN ODGOVORNI UREDNIK INŽ. F. KRANJEC.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA EN ADMINISTRACIJA t Arona Narod. doma.
Rokopisi se ne vraSajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo, mr- POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! “!®S
S
Že pred jednim mesecem je sklicala naša organizacija v Slov. Bistrici ustanovni občni zbor. Mirno so se vršile z naše strani priprave za to zborovanje. Brez vsakega hrupa in izzivanja so naši tamošnjl samo starejši, resni in neustrašni Člani odločili slavnostni dan. Dobro presojajoč veliko važnost te postojanke je prispel na zborovanje tudi oblastni predsednik, iz sosednjega Maribora pa se je zborovanja udeležilo 13 gostov. Nismo verjeli različnim vestem, ki so se pojavile^ takoj popoldan istega dne in udeleženci so se pričeli zbirati, četrt ure pred otvoritvijo zborovanja pa je prihrumela v lokale podivjana pijana, nahujskana in oborožena druhal naših nasprotnikov in nam isto onemogočila. Dve uri so ti naščuvani in podivjani suroveži pod vodstvom Heinriha Grila ogrožali naše člane in jih na najnesramnejši način izzivali in zasramovali. Dve uri so naši neustrašno ustrajali v smrtni nevarnosti in poskušali nahujskano pijano druhal pomiriti. Koliko samozataje-vanja in discipline je bilo treba na-pram tej menažeriji, da se je preprečilo prelivanje nemške in bratske krvi!
Pijana druhal se je posameznikov tudi dejansko lotevala in vsak trenutek je izglodalo, da pride do bitke, kakršne še niso videli naši siovenski kraji. Treznost naših članov je preprečila ogromno nesrečo, toda zborovanje je bilo razbito. Na vse to pa je z veseljem in naslado gledal Kristusov namestnik.
Dne 21. marca so naši neustrašni boritelji sklicali drugo zborovanje, toda državna oblast nam je isto prepovedala. Med tem pa se je vršilo s strani naših članov intenzivno delo, da se razburjena kri pomiri in da pridejo zapeljane mase do spoznanja o vzvišeni ideji naše organi-zicaje. Vse kar ie bilo mogoče, so poskusili naši člani, da preprečijo bratsko krvoprelitje. Stopili so tudi v stik z voditelji naših nasprotnikov, da jih prepričajo o neutemeljenosti Žebotovega hujskanja. Vse zastonj, Zahrbtno so sc naši nasprotniki pripravljali, da nam tudi tretje zborovanje razbijejo. Mobilizirali so Bistrico, bližnjo in daljno okolico ter grozili, da pridejo tisoči ooorozem nad nas. Toda tu je stopria v ospiea-' je čast naše organizacije in ker nas ni hotela čuvati državna oblast, smo bili prisiljeni zgrabiti za samopomoč-	,,
Dobro poznavajoč naklepe nasm nasprotnikov smo apelirali na akcijske člane samo nekaterih naših organizacij, da se zborovanja udeleže in ga ščitijo pred organiziranim sovragom. Mirno so nase cete prikorakale v Bistrico, brez vsakega izrivanja so okupirale in zastražde lokal kjer se je imelo vršiti zborovanje. Dasi smo videli na cesti naše napadalce iz prvega večera, vendar si nismo hoteli mazati rok ž njimi, ampak smo, odpuščajoč jim pogrnili prt pozabljenja na dogodek. Z vojaško disciplino so se pod vodstvom oblastnega predsednika postavile straže in odredile patrulje. Tako se znamo čuvati mi in tako se bomo čuvali tudi v bodoče. Ne za pretepe in kravale, za našo varnost, za obrambo proti nasilju nam služi paša armada. Nikdar ne bode sbsati iz ust pravega Orjuuaša surovi klic »Aut biks«', katerega bojnega gesla so se naši posuroveli naspromiKi Posluževali.
Med tem pa je oblastni predsednik prejel obvestilo, da je politična oblast brzojavno zborovanje prepovedala. Toda tudi temu nasilju in protizakonu smo se uprli, ker se ne damo od nikogar strašiti v tej naši državi, v kateri nastopamo z najidealnejšimi gesli.
Zborovanje se je vzorno vršilo in izvolil se je definitivni odbor. Poslal se je udanostni brzojav kralju in pozdrav centralnemu predsedni- j ku. Po navdušujočih patriotskih go- 1 vorih je oblastni predsednik zaklju- j čil dobro uspelo zborovanje, ki se je ! končalo z veličastno »Bože prav- ’ de«. Mestna Or-ju-na v Slovenski : Bistrici obstoja., dasi se je zarotilo : vse proti njej in je Grili zatrjeval, da se ne bode nikdar ustanovila. Mi jo bodemo čuvali kakor punčico v očesu in kaznovali bomo drakonsko vsako nasilje, ki se bode zgodilo nad njo ali pa nad njenimi člani. V ervi vrsti pa so nam talci tamkajšnji Nemci in nemčurji.
Takoj popoldan ob prihodu naših čet pa smo zasledovali mrzlične priprave naših nasprotnikov za napad. Švigali so kolesarji, zaposlen je bil telefon, iz varne daljave so se culi surovi bojni klici sovražnikov »Auf biks Orjuna «in naše patruie so javile, da se isti zbirajo tudi iz okolice. Prihajali so iz bližnje in daljne okolice plačani in napojeni od ncrnčurjev. da prelijejo bratsko kri. Ko pa so zvedeli o naših strumnih četah, jim je upadel pmnun in držali so se v temi kakor stekli šakali. Junaki sp bili prvi večer v desetkratni premoči, tokrat pa se ti figarji nam niso upali pogledati v obraz, ampak so samo iz daljave streljali. Gospodarica Bistrice to noč je bila Orjuna in bo tudi v bodoče, ako bo potreba.
Po občnem zboru so člani ob približno pol 9. formirali mogočen obhod po Slov. Bistrici, kakršnega ta nemčurska trdnjava še ni videla.
Z oduševljenjem se je vzklikalo kralju, državi, 'edinstvenosti vojski in narodu, z ogorčenjem obsojalo Nemce, nemčurje, klerikalce in pro-tidržavne elemente. Mogočne pesmi naših četašev so orile po Bistrici, ki je ta dan bila prvič jugoslovanska. Kakor šakali so nas obkroževali naši sovragi. Med sprevodom so prispeli zadnji gostje Mariborčanje z težkim avtom in zavili v Narodni dom. Ti sc sprevoda sploh niso udeležili. Do hotela Neuhold se naši nasprotniki niso upali niti kihniti. Pred hotelom in v njem pa je bila zbrana sovražna druhal, ki se je tam zbirala in napajala. Ko je prišla tete našega sprevoda do hotela, je skočil ieden teh podivjancev očividno pijan s kolom proti Orjunašem in zavpil »Auf biks« in je tudi seveda takoj dobil svoj »biks«. Začelo se je prete-i panje, ki je trajalo le eno minuto — i in nasprotniki so pobegnili v vežo, i ter zaprli vrata za seboj. Kratko na ! to se je začula iz veže močna deto-! nacija. Ogorčeni naši člani so hote-j li vdreti v vežo, toda močna vrata so vstop preprečila. V trenutku so bile razbite šipe in v hotelu je za-i vladala grobna tišina. Ko je dalo1 orožništvo zagotovilo, da bo hotel ’ preiskalo se je sprevod v redu nea-I daljeval in potem vrnil v Narodni dom, ki je bil za casa obhoda zastražen od vzorne prve čete. Da bomo povsem objektivni, nočemo prejudicirati kdo je vrgel bombo, sklicujemo se le na izjave orožnikov, kt so bili prisotni in trdili, da je bila bomba vržena iz hotela- Na naše člane so bili oddani iz daljave in s streh številni streli, seveda so turi1 naši člani krepko odgovarjali. Naša patrulja je prijela enega izmed voditeljev nasprotnikov, oblastni predsednik pa ga je po zaslišanju, na priprošnjo domačinov, velikodušno izpustil, ne da bi mu jih odšteli zasluženih 25. —
Ob 10.30 je članstvo nastopilo bojni pohod proti Pragerskemu po prisrčnem slovesu z domačini. Med potjo so nas nasprotniki z desne strani še dolgo obstreljevali, toda figarji so se držali v varni oddaljeno-
sti in jih vslcd teme nismo mogli zasledovati. Izgub nismo imeli nobenih. Na postaji v Slov. Bistrici je vstopil v vlak poljčanski oddelek pretepačev — figarjev. Bili so oboroženi z dolgimi noži, ogromnimi koli in revolverji. Mislili so, da je vlak pripravno torišče za poboj in začeli so surovo izzivati. Tu se je sijajno pokazala disciplina naših članov, ki, dasi v premoči, niso hoteli ogrožati sopotnikov. Vagon je bil namreč nabito poln- Pač pa so suroveži dobili svoje brce na Poljčanah. Jeden izmed njih je razbil steklo od svetilke. Kakšni jančki pa so »Stražini«^ in »Slovenčevi« »Junaki« pa spričuje dejstvo, da se je ta banda poskrila pri postajnem skladišču in začela na mimovozeči vlak streljati. Padlo je kakih 30 strelov in vlak je moral nazaj na postajo. Kolika sreča, da ni bil nihče ranjen! Očividno je, da je imela ta tolpa nalog, napasti vračajoče se Orjunaše na cesti Bistrica — postaja Bistrica. V ilustracijo borbene sile klerikalcev in nemčur-jev navajamo njih imena, ki smo jih ! dobili. So to: Magerl Karl. sin les-; nega trgovca iz Poljčan, ki je bil i obenem tudi vodja te slavne tolpe; Fischinger Leo, poslovodja konzumnega društva v Peklu; Metejko Franc, brezposelni v Peklu; Gajšek Josip, gostilničar v Sp. Poljčanah; Fekonja Franc, organist, Sp. Poljčane; Sorschak Hanns. brezposelni in Ogrizek, hlapec pri gostilničarju Schtvelzu; Petek Ferdinand, Poljčane in Damschek Ludvik iz Pekla. Radovedni smo če je bil tudi tukaj drž. pravdnik tako vesten in to gospodo zaprl, kakor je to storil z dvema našima članoma, ki sta bila tako predrzna, da sta se udeležila klerikalnega shoda z revolverji v žepu-
Vse to smo napisali za naše člane in somišljenike, da bodo vedeli kje je vera, kje nevera. Vse to je cista resnica in če nam naši nasprotniki dokažejo ie eno samo neresnično besedo smo pripravljeni takoj organizacijo razpustiti. — Ugoden slučaj je nanesel, da je isto noč bila v hotelu Neuhold oseba, ki bode tudi lahko deloma potrdila naše navedbe. Pogum, poštenost, nesebičnost so naše čednosti. Pokazali smo tokrat, kolikor nam je bilo z našimi skromnimi sredstvi mogoče, da stoji za nami organizacija, delo treh mesecev, ki se ne boji nikogar. Sovražnikom pa povemo, da lahko v enem dnevu spravimo desetkratno število na plan. Ne besede, dejanja nas dičijo in nam bodo ravnala pot do končne zmage. Nočemo boja med brati, sprejmemo ga pa vsikdar. Nismo izrabili naše moči v Bistrici kakor bi jo lahko, kličemo pa nasprotnikom: »Čuvajte se«! Vam pa dragi tovariši, ki ste posvetili svoje moči in svoja sredstva naši ideji; Na svidenje ob prihodnji nevarnosti.
poroko princezinje Jolande z grofom Gal vijem. Šestinšestdeset vrstic drobnega tiska je porabil, da dostojno opiše to italijansko in katoliško slavnost v italijanski kraljevi rflUbi-ni. Z zadoščenjem poudarja, da je mgr. Beccaria povzdigoval vrline savojske katoliške dinastije. Vredno ie citati izbruh pobožnih kulijev. ki se udajajo vsakc-mur.
Kdo se ne spominja čudne redkobesednosti katoliškega lista o prililo poroke v naši kraljevski rodbini? Mukoma so mu šle besede izpod peresa. zdaj pa, ko gre za katoliškega vladarja, ki je reprezentant tistega naroda, ki je nam Jugoslovanom prizadejal najhujše udarce, zdaj pa se mu je razvezal jezik in v svetem navdušenju celo razpravlja o slavnem Anuncijatinem ovratniku.
V tem početju vidimo mi pripravljanje ljudstva za italijansko okupacijo, ki si je klerikalci žele, Znane so nam izjave klerikalnih veljakov privatnikov, sodnih svetnikov in drugih, ki si žele pod Italijo, povemo pa jim tole:
Uverjeni smo, da do tega ne bo prišlo, ker naš narod tega ne bo dovolil. Če na bi se klerikalcem posrečilo to izdajstvo, bo zmagovite Italijane pozdravil v Ljubljani na vsakem kandelabru obešeni klerikalec, materijal za bakljado pa bodo dala poslopja klerikalnih izdajnikov in zlasti »Jugoslovanska« tiskarna, ki to pot prvič ne bo lucus a non lu-cendo!
Naj bo sv. Jernej tudi vam enkrat patron!
5 O VICA M. SiLOBRČIČ:
Ainput&cifa.
Naši klerikalci so zopet enkrat pokazali svojo pravo čud. Mahničevo pravilo, da .ie narodnost poganstvo in Ušeničnikova teza, da ni Slovenec, kdor id katoličan, globoko koreninita v dušah naših klerikalcev.
Pristaši SLS ne skrivajo svojega zadovoljstva nad možnostjo amputacije in so pripravljeni, da s polnimi jadri preidejo k Italijanom, našemu krvnemu sovražniku. Mussolini, rabelj našega primorskega ljudstva, jim je simpatičen, ker je upehal križ v italijanske šole. Klerikalcu zadostuje, da prospeva katolicizem, ki je podlaga klerikalizmu, narodnost pa mu je deveta briga. »Slovenec« očividno že utira not Italijanom v našo deželo: ni mesec tega. kar ie pisal: Slovenci še pred nikomur nisnro ležali na trebuhu v svoji številki z dne 11. aprila pa na dolgo in široko opisuje z emfazo in navdušenjem
Za edinstvo nacije in države.
Zahvaliti se imamo rezultatom marčevih volitev, da se nahajamo zopet v neki situaciji, ki ni ravno rožnata. Javljajo se razni ljudje In grupe katere hočejo izvršiti nevarne atentate na našo državo. Nadejati smo se mogli vsega od teh in sličnih ljudi in grup.
Oni se niso mogli vživeti v situacijo, kateia je nastala po našem osvobojenju in ujedinjenju in ravno zato hočejo danes, da se vrnemo, ne samo v čase pred polomom, nego celo mnogo, mnogo dalje. Ti ljudje, ki so zadobili pogum radi momenta-nega razpoloženja raspomih mas, s pomočjo katerih so splavali na površje ter radi raznih napak vladajočih faktorjev, znajo dobro izrabiti demokratski duh, kateri nas je objel ter delujejo pri razbijanju našega narodnega in državnega edinstva, pri trganju onih večnih vezi in spon, katere so spajale in še spajajo nas vse Jugoslovene to in ono stran Donave in Drine. Ti ljudje hočejo s svojim izdajalskim in destruktivnim delom, da se vrnemo v najžalostnej-še čase naše nacijonalne zgodovine; oni se javljajo pod raznimi firmami in imeni in z najrazličnejšimi lažmi zapeljujejo nezavedno ljudstvo, ki se da na žalost tudi zapeljati. Polna so jim usta, in tudi listi, najrazličnejših federacij, avtonomij, republik, a celo z nekakim operacijskim nožem pretijo ki bodo izvedeli naj-groznejšo operacijo in _ sicer amputacijo! Pod firmo revizije ustave se danes tega niti ne zahteva, nego zahteva se revizija države! Da, naši revizijonisti zahtevajo uničenje vsega. kar je bilo s krvjo pridobljeno, oni hočejo, da izgine ta velika in močna država, da pridejo v svojih malih državicah do vodstva, ker so zgubili ministrske in razne druge stole v naši veliki Jugoslaviji. Ali naj govorijo, naj delujejo nekaj ča-
sa v tej smeri, naj jim bode za sedaj to dovoljeno — ne bode dolgo!; Konec potrpežljivosti in popuščanja je blizu. Varajo se če mislijo, da bodo mase po demagoštvu pijane, odločevale o našem narodnem in državnem edinstvu.
Ne, ne bodo! O našem celokupnem edinstvu ni padla odločitev decembra 1918 nego že zdavnaj prej. Ono ni nastalo radi volje poedinih ljudi in strank, nego »prišlo je Iz naj-globokejših globin stoletji, ki so bili predniki kristalizacije naše duše«. (Lujo Vojnovič). Naše edinstvo ni umetno narejeno, nego je delo naroda samega, ono je narodno blago. Zato ne bodo nezavedna in zavedena masa reševala in odločevala o tem nego sc bode molče pokorila volji zavednega naroda, kateri hčoe da bodemo edinstveni v vsem.
Narodno in državno edinstvo bodemo izvedli tudi proti volji enega po demagogiji pijanega naroda, a po volji našega zavednega naroda in v imenu padlih herojev, To hočemo narediti, ker srno prepričani, da pride zaspani del našega naroda do spoznanja in se nam bode potem zahvaljeval, da smo mu obvarovali in postavili njegovo pravo državo in on bode prvi stal v naših vrstah za obrambo državnega in narodnega edinstva. Naš nacijonalizem bede znal priti do kraja raznim federalizacijam in amputacijam. On bode s svojo elementarno silo, katero črpa iz naroda samega, znal uničiti vse protinarodne tendence in tako bode on edini dovedel do reda in blagostanja v državi.
Vsi pravoverni Jugosloveni verujemo v to, ker smo prepričani da bode Orjuna s svojo močno organizacijo uničila vse one, ki nočejo te države, a za obrambo narodnega in državnega edinstva smo pripravljeni žrtvovati vse — tudi sebe same!
Nf^ciforalizadja naših industnj^ih podjefoi.
Ne moremo utajiti dejstva, da nas je prevrat in polom avsiiro-ogr-ske monarhije zalotil popolnoma nepričakovano in nas našel popolnoma nepripravljene. Kakor na vseli drugih poljih, tako smo pokazali tudi na poliu gospodarstva popolno nesposobnost. Revolucijsko pravo je bilo našim upravnikom in našim ljudem popolnoma neznano, zato še sedaj siirašijo sempatja v naši javnosti vprašanja Sudmarke, Schulve-reina, Alpenvereina m drugih feraj-nov, ki so v drugih nasledstvenih državah izgubili pravnico do obstoja in lastnine na temelju revolucijskega prava.
Sekvestri in nad zor ni šiv a nad imetjem sovražnih državljanov in domačih ncrnčurjev so bila udarec v vodo, dasi bi bila lahko sredstvo za gospodarsko osamosvojitev našega plemena. Pametna zaupna naročila
lahko dovela do mirne likvidacije tuje lastnine in posesti, saj vemo, kako prestrašeni so hiteli nekateri tujci prodajati svojo last za tedanjo smešno nizko ceno in se izseljevati. Naša oblastva, — tedaj smo bdi avtonomni — pa so dajala sekvestrom nasprotna navodila, ki so popomoma ovrla mirno likvidacijo, dokler se ni izkazalo, da se likvidacije sploh ne bodo izvršile.
Nekateri sekvestri so, likvidacijo kljub temu in pošteno izvedli, so pa tudi taki, ki so pri tem likvidirali za svoj žep in tako spravili državno oblast v sramoto. Teh odijoznih imen ne bomo navajali, naj obračunajo ž njimi kompetentne oblasti-Našli pa so se slovenski ljudje, ki so za mastno plačo prevzeli zaščito tujcev ter obletali vse oblasti v Ljubljani in Beogradu, pritiskali kljuke in krivili hrbte po predsobah
sekvestrom
L11' mi ,-nnpiiu i», v. ■. —	.	.......	•	—	^	^	^
in nadzornikom bi bila vseh odločujočih faktorjev ter se
potegovali za Nemce in nemčurje, da jim ohranijo posestno stanje in premoč v gospodarstvu Slovenije. Česa vsega niso imeli naši ljudje l Manjkalo jim je samo pameti, narodnega ponosa in osebne časti. Vse to je potlačila auri sacra fames. Tej lakoti po denarju in nesposobnosti upravnikov je zahvaliti, da je ostalo nemštvo v Sloveniji gospodarsko prevladujoč element.
Nastopila je faza nacionalizacij. Spet smo se izkazali. Izpremembe pri tujerodnih podjetjih so se izvršile na ta način, da je nekaj domačih lačnežev posodilo tuicem svoja slovensko doneča imena in vse je bilo v redu. Slovenski slamnati možje sede v upravnih svetih podjetij, kimajo in vlečejo tantijeme, nagrade, dividende in superdividende ali kar je še podobnih sinonimov za to vrsto podkupnine.
Tok in pravec delovanja takih nacionaliziranih podjetij pa je ostal isti: germanizacija in gospodarsko izsesavanje in zasužnjevanje naših delavcev. Pravec nacijonaliziranili družb je celo pridobil na intenzivnosti, ki je bila ob prevratu malo ponehala. Import čeških in avstrijskih Nemcev in Židov se je zadnje leto podvojil. Vsa ta podjetja, ki odklanjajo z železno doslednostjo slovenske uradnike in kvalificirane delavce, najdejo vedno topio gnezdo za vs_akega tujega pritepenca in kriterij usposobljenosti, ki velja za našega človeka neizprosno, se v slučaju tujca, zlasti Žida, izvaja zelo zelo prizanesljivo. Od vseh strani se slišijo pritožbe, da tujci stalno izpodrivajo domačine zlasti od boljše plačanih mest-
Zapostavljanja domačega delavstva ne borno trpeli! Da se temu od pomor e za vedno, bomo uporabili vsako sredstvo. Ustrašili se ne bo-iTzo alti aajizrazUeišesa terorja. Naše delavstvo ue bo več tlačanilo kot nek vaiKicirsao po podjetjih, kjer se
našim sovražnikom reže bel maslen
kruh! Pozivamo taka podjetja m zlasti slovenske slamnate možiclje, ki kimajo v upravnih in nadzornih svetih teh podjetij, da vzamejo to naše opozorilo na znanje.
Narodne tvrdke in naši zaupniki pri tujih podjetjih so nam sporočili, da je te dni ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani po naročilu ministra trgovine in industrije razposlalo podjetjem v Sloveniji poziv, da navedejo število nameščenih tujcev pri vsakem podjetju, da sporoče podatke glede narodnosti in vere teh tujcev in da zlasti utemelji, zakaj je nameščen pri podjetju na tem in tem mestu tujec in ne domačin. Da se to ne bi smatralo za prazno grožnjo, povemo, da tak ministrski razpis eksistira. Pokazala ga nam je prijateljska tvrdka in nam izročila njega prepis. Razpis nosi št. 1865 z dne 4. aprila t. 1. ljubljanskega oddelka, od ministrstva v Beogradu pa je izšlo naročilo dne 1. marca t. 1. pod številko 3402/V.
Prosimo naše člane in zaupnike, da pošljejo na naslov Mestne Orju-ne, statistični odsek, v Ljubljani, od svoje strani natančna poročila o tujcih. ker sumimo opravičeno da bodo skušala nekatera podjetja vse fanatične češke Nemce strpati pod skupni naziv »Čehoslovak«, Tirolce in Avstrijce pod »Koroške Slovence« in podobno. Zlasti se naj poroča, kako se ti tujci vedejo napram narodu in državi. Pomoči je treba ministrstvu pri tem delu, da bo imelo kaj uspeha. Poudarjamo, da velja dolžnost prijave za vse tujce, uradnike, poduradnike, mojstre, preddelavce, polirje in profesijonalce.
Na delo, tovariši - delavci, za naše interese gre, za narodne in gospodarske interese! Poizkusimo ml, ali se dado nacijonalizirati naša «i-dusirijska podjetja!
Import tufega življa pri Južni železnici
Maribor. 10. aprila.
Opetovano se je že v raznih slovenskih listih poročalo, kake škandalozne razmere vladajo v narodnem oziru pri Južni železnici. Kdor ie Nemec je strokovnjak tudi če nima nobene kvalifikacije in zanj ima ravnateljstvo vedno posebne nagrade in izvanredna napredovanja. Naši ljudje se zapostavljajo kjer le mogoče. V zadnjem času se k temu velepodjetju na Škodo našega življa sistematično importirajo tujci.
V Italiji, posebno pa na Tr en tinskem. so se nahajali v železniški službi do nedavna razni avstrijski železničarji ki so sicer optirali, niso pa dobili italijanskega državljanstva in so bili vsled tega te dni izgnani v Avstrijo. Ti ljudje niso naši in niso nikdar nameravali priti v našo državo; sami pravijo, da bi bili
raje ostali v Avstriji — toda Avstrija jih ni hotela in tako jih je Južna železnica poslala v Jugoslavijo, čeprav deloma ne znajo, deloma pa nočejo znati našega državnega jezika. Da »a ne bo kdo mislil, da naše trditve niso resnične, hočemo navesti tu par konkretnih slučajev in imen; Od novembra lanskega leta je sprejelo obratno ravnateljstvo Južne železnice v službo sledeče tirolske »begunce«, ki se tudi v službi poslužujejo nemškega jezika: nadsorevodnike Michaela VVeissa, Aloisa Schkorza in Wilheima Wit-tricha strojevodje Suoantscbitscha, Grlitscha. Mecklewscheka, Metin-gerja in Kodello. delavce Podja\ver-scheka. Settarja, Rossmanna in Fu-ratscha, kancelista Wisiaka, kurjača Postraka in še več drugih. Kogar nočejo Italijani in Avstrijci, pride kot
»strokovnjak« v Jugoslavijo. Vsi ti pa dobe službo v prvi vrsti ob severni državni meji. v Mariboru. Kakega pomena za okrepitev tujega elementa v našem mestu je to im-portiranje. uvidimo komaj tedaj, če pomislimo, da ima vsak tak »begunec« še družino, ki je seveda isto-tako kakor on »strammdeutsch«.
Kako odprto srce in roke ima uprava Južne železnice za te ljudi, dokazuje najbolje slučaj Postrak. Ta »pristni« Jugosloven. ki ne zna slovenske besedice, je dospel v Maribor iz Tirolske dne 14. marca letošnjega leta ter se še istega dne vselil v udobno stanovanje v upravni hiši Južne železnice. Naši ljudje pa čakajo, zmrzujejo v vozovih, se vozijo dan na dan, leto za letom iz oddaljenih krajev v službo in iz službe. Zanje ni stanovanj.
Splošno se je pričakovalo, da bo tudi ljubljansko obratno ravnateljstvo po italijanskem vzoru odpustilo iz službe vse one Nemce, ki so optirali za Avstrijo, kajti pred meseci jim je naznanilo, da bi jih moralo po višjem ukazu žalibog z 31. majem 1923 odsloviti. Obljubilo pa jim je istočasno, da bo podvzelo vse potrebne korake, da se to ne bo zgodilo. In res smo izvedeli, da so ti »koraki« pomagali, da bodo ti optanti lahko tudi še nadalje ostali na svojih mestih ter še naprej rovarili proti našemu narodu in naši državi ter vabili iz Avstrije na obiske v Maribor svoje »Hackenkreutzlerje«. Toda to še ni vse. Pojavlja se še nova nevarnost importa tujega življa pri Južni železnici. V Avstriji se vrši namreč ravnokar takozvani »Ob-bau« državnih uslužbencev in naenkrat bomo imeli pri nas zopet celo vrsto novih »strokovnjakov«.
Tako narašča pri Južni železnici v naši državi dan za dnem tuje im-portirano uslužbenstvo. mesto da bi bilo ravno narobe. Da pa bo javnost vedela, kako višji funkcijonarji Južne železnice farbajo naše državne oblasti navedemo odgovor nekega gospoda, ki ga je dal dne 27. marca tega leta državnemu funkcijonarju na vprašanje, koliko je v mariborski delavnici in kurilnici še Nemcev in zakaj govori uslužbenstvo samo nemško. Rekel je. da ie zaposlenih v teh dveh obratiTi samo še 57 Nemcev — v resnici jih je 570 — vsi drugi da so Slovenci, a da govore med seboj nemško samo zato. »da se nauče tega jezika«. Odgovor, ki bi bil vreden, da pride v kak humoristični list! V delavnici in v kurilnici se govori nemško zato. ker uslužbenstvo drugega jezika ne zna ali noče znati ter radi terorja nem-čurske večine drugače govoriti ne sme. Slovenec ie bil in je še danes podrejena para. ker se nemški paraziti, ki izginjajo v nokoj ali v grob, nadomeščajo vedno s svežimi močmi iz inozemstva.
Apeliramo na merodajne činite-Ije. naj ta import tujega življa preprečijo, dokler ni prepozno. Če jim država prihoda ne more preprečiti, naj jih vsaj uprava Južne železnice ne nastavlja v škodo naših ljudi, ampak naj jih upokoji. Ce se pa pravec pri upravi Južne železnice nikakor ne bo hotel izpremeniti. bo pač Or-juna morala vzeti v svoje roke železno metlo in pomesti vse nemške in nemčurske »strokovnjake« od najvišjega njihovega protektorja do zadnjega pometača. Potem delavnica in kurilnica ne bosta več nadaljevalni šoli za nemščino.
Op. ure d.: Prejeli smo ta članek, ki slika res skrajno škandalozne razmere, ki vladajo v delavnici in kurilnici Južne železnice v Mariboru iz vrst prizadetih naših članov, ki nam obenem sporočajo, da so o tem obvestili tudi že druge liste, ki pa so izjavili, »da iz raznih strankarskih in novinarskih razlogov ne smejo napadati Južne železnice!« Vsekakor zanimiva konstatacija, ki kaže. kako daleč sega ponekod naša narodna zavednost in poštenost. Uverjeni smo. da bo po tej konsta-
taciji uvide! marsikateri Slovenec v delavnici in v kurilnici, koliko sme pričakovati od gotovih listov in strank. Uvidel bo, da smo samo mi' ona organizacija, ki ne pozna nobenih drugih interesov, kakor samo interese našega naroda, naše države in naših zapostavljenih ljudi. Ravno v delavnici in kurilnici v Mariboru se naš pokret nekako bagatelizira, čeprav bi ravno Orjuna s pomočjo slovenskih nameščencev v teh obratih lahko napravila red. Mi imamo resno voljo pomagati saj smo zato sploh tu, toda če bodo oni, za katerih usodo gre v prvi vrsti, stali pasivno ob strani, ali pa bodo, kakor se je žal tudi že zgodilo, nastopali celo proti Orjuni, potem naj se ne čudijo, če ne bomo dosegli onih uspehov, katere bi dosegli s skupnim delom. Mesto narodnega delavstva in usJužbenstva delavnice in kurilnice je ob strani Orjune. Kdor hoče, da bo naša metla dobro pometla in kar ie še važnejše, kmalu pometla, naj pomnoži s svojim pristopom naše vrste. Čirnveč nas bo. tem lažje bomo dobojevali svoj težki boj do zmage.
ASi nam fe Or-Ju-Na potrebna?
Dopis iz dravinjske doline.
Skupščinske volitve so pokazale. kako se je ideja narodnega edin-stva, ki je bila po prevratu tako popularna, ubila po zaslugi brezvestnih demagogov in vsled korupcije v naši upravi. Pokazale pa so tudi te volitve drugo sliko. Nemški reptil se je v obmejnih krajih zbudil od udarca ob prevratu. Zaskominilo ga je vnovič po nadvladi nad našim ljudstvom. Ta porast nemškutarstva so podpirali naši državniki - limona-darji, ker so ščitili nemškonacijonal-ni pokret na račun slovenske zavednosti. Najhujši nemškutarski brlog — če izvzamemo naša obmejna mesta — je dravinjska dolina — od vznožja Pohorja — iz vasice Zreče do Makol. Ta del je dal tako visok odstotek nemških glasov, da nas lahko zgrabi sveta jeza nad tako predrznostjo poedinih nemškutarjev, ki so kupovali z alkoholom in smodkami nezavedno slovensko ljudstvo. Ti elementi se niso zadovoljili z ugodnostjo, ki jim jo nudi ustava, da so smeli sploh na volišče, marveč so hoteli izvesti nek plebiscit. V splošnem je izpadel plebiscit jako klaverno, bi pa še kiavernejc, če bi ti gospodje ne nagnali svojih hlapcev in viničarjev — ki niti ne znajo ziniti nemško, pred nemško skrinjico.
Ker je potrebno, da se ta nem-čurski brlog dodobra izžvepla, objaviti hočemo naši narodno čuteči javnosti imena nekaterih matadorjev te politike. Centrum brloga je v trgu Konjice, kjer se tamošnji nemškutarji še niso mogli sprijazniti z mislijo, da so danes drugačni časi,
kakor 1. 1914. Ni ga v Sloveniji sko-ro nemškutarskega gnezda, kjer bi se tako nesramno žalila slovenska zavest, kakor v Konjicah (lanski napad na Sokole). Ljudje, ki bi po-crkali, če bi jih začelo ljudstvo bojkotirati, sovražijo besno in naravnost blazno, vse kar je jugosloven-slcega. So to: tvrdka Laurich, ki ima v svojih pisarnah zaposlene same šoviniste, katerih ne manjka pri nobeni demonstraciji proti Slovencem — in ki je dala največji odstotek nemških glasov skrinjici 6. In tvrdka Laurich dobavlja usnje za vojno in mornarico!? Lauricha krepko podpirajo, mlinar \Vesenschegg, trgovec Prettner, lastnik premogo-kopa Hasenbichel, trgovec z usnjem Baumann, tipi posebno brihtnih nemcev!? Ki še danes trdno upajo, da bo na Slovenskem zavladala zopet nemška pest.. Dobre pomagače ima ta družba pri posameznih magnatih v okoliških vaseh. Ti magnati so nositelji nemške misli, sedijo v vaseh kakor gaiiški Židje in molzejo ljudstvo, ter ga spravljajo v svojo odvisnost, n. pr. v vasi Zreče: Grundner, v Oplotnici Jonke, v ^Ločah sam nemški kandidat, grajščak Possek. Zadnje imenovani je dal že pred in med vojno celi svoji okolici nemški značaj, tako je tudi sedaj dobil iz svoje vasi kar 68 glasov za 6. skrinjo. Ima svoje podrepnike, ki so od njega odvisni in so morali delati za njega. Najbolj so se odlikovali: L. Walland, bivši k. u. k. Hauptmann velik sovražnik Slovencev, a ne slovenskega denarja. Tudi bi bilo dosledno, da bi odklonil penzijo,
SUŽENJ LAŠKI:
Boji za narodno u!edin]en|e tekom stoletij* (2).
Prvi od razcepljenih Jugoslovenov so začutili Slovenci nad seboj nemški jarem. V sredi 8. stoletja so prišli pod bavarsko-frankovsko oblast in koncem tega stoletja so_ se morali tudi Hrvati pokoriti nemškemu meču. Domače vladarje so nam takrat še pustili, ali ti so morali pripoznati vrhovno oblast Frankov. Poveljnik slovensko-hrvaških čet je bil mejni grof furlanski, domači vladarji pa so se morali pokoriti njegovim ukazom. Vsled krutega ravnanja furlanskega mejnega grofa Kadolaja z naivini predniki, (cesar Konstantin nam pripoveduje, da so Franki trgali otroke z materinih prs in jih metali psom, kar je popolnoma verjetno po izkustvih zadnje svetovne vojne, ko so potomci teh barbarov izvrševali še krvc-ločnejše čine) se je dvignil posavski ban Ljudevit 1. 818. proti nasilnikom. Na njegovo stran so slepili karantanski Slovenci in Srbi-Timo-čani. Tako se je jugoslovenski narod od italske do bolgarske zemlje združil zoper Franke, da si pribori svobodo, da si vstvari svojo lastno neodvisno državo. Ali prokleta kača našega rodu je dvignila glavo, izdajstvo, samogdtnost in needinost je uničilo delo bana Ljudovita.
Dalmatinski ban Borna ni hotel imeti nad seboj kot svojega vrhovnega vladarja brata iste krvi, ampak je raje šel pod tujčev jarem in preprečil uresničenje velike ideje Ljudovi-tove. Na nemškem državnem zboru je prvi in najglavnejši vzkliknil: »Smrt banu Ljudevitu in razsulo njegovi zemlji in narodu.« Vzlic temu se je Ljudevit štiri leta slavno boril za neodvisnost svojega rodu. Borna je pognal nazaj v Dalmacijo, da je ta opustil vsako misel na nadaijni boj in kmalu potem umrl, frankovske armade pa, ki so po silnih in krvavih napadih udrle v Ljudovitove zemlje, se niso mogle polastiti njegovih utrjenih gradov, šele, ko se je moral Ljudevit po štirih letih umakniti premo-
či Frankov v Dalmacijo, kjer ga je dal sorodnik Bornov, Ljudemisl, zvijačno umoriti, je zmagal nemški meč.
Vojvoda Ljudevit ni bil navaden upornik, ki prime za moč zaradi kakih samopašnih namenov ali pa iz nagnenja do bojev, njega so pri njegovem početju vodile višje ideje, ideja ujedinjenja in ideja neodvisnosti, za katere se je navduševalo vse njegovo ljudstvo- Na njegovi strani je stal skoro ves naš narod kot en mož. L.e tako si lahko razlagamo, zakaj niso frankovske vojske pri vsem trudu nikdar mogle si popolnoma podvreči njegove dežele. Vračajoče se proti domu so si morale biti te armade v svesti, da niso drugega storile, kakor to, da so opustošile nekoliko zemlje, pomorile veliko število ljudi in nabrale nekaj plena. Vzpeh Ljutovitovega upora pa je bila neodvisnost hrvaškega naroda, medtem ko so Slovenci izgubili 1. 828. svoje domače vladarje in postali popolnoma odvisni od Nemcev. Leto 828. je začetek našega popolnega usužnjenja.
Cerkveni razkol med Rimom in Carigradom je dvignil med hrvaškim in srbskim plemenom visoko steno, ki je oba rodova vedno bolj odtujevala in razlikovala. Ta razkol je ustvaril dva nova naroda, kakor naša sužnost tretji narod na severozapadu.
V kraljevini Hrvaški, ki se je vstanovila okoli 1. 920. pod prvim kraljem Tomislavom, ki je tudi rešil Srbijo bolgarskega gospodstva, so bile plemenske težnje močnejše kakor državne in narodne. Bani posameznih plemen so bili silnejši in vplivnejši kakor kralj sam. Silili so na prestol in kršili nasledno pravo kraljevske obitelji.
Koncem XI. stoletja se ni moglo več držati kraljevstvo z domačo vladajočo rodbino, ker je izumrla rodovina, ki je vladala z malimi presledki skoro tri polna stoletja. Od dveh strani so se potezali za gospodstvo nad Hrvati dve državi, Ogrska in Venecija. Madžari so si že takrat hoteli izvojevati dohod do morja, Venecija pa je hotela postati samovladarica Adri-Je. Stara latinska mesta Dalmacije pa so bila
za Hrvaško svinčena krila, ki niso dala poleteti Hrvatom v svet.
L. 1102. pade v boju z Madžari zadnji kralj hrvaške krvi, Petar Svačič, in Ogrska narine Hrvatom svojega kralja Kolomana, ki se je odslej zval dei gratiae rese Hungariae, Croatiae alqtie Dalmatiae. S tem pade samostojnost hrvaške kraljevine, čeravno niso nikdar prenehali Hrvati na svojili saborih povdarjati, da so prostovoljno priznali ogrskega kralja za hrvaškega, nikdar pa ne Madžarov za svoje gospodarje.
To veliko narodno katastrofo je spoznal že takrat narod in jo opeval v narodni pesmi s svojim turobnim in žalostnim glasom.
Pozneje kot Hrvati so prišli do' združitve Srbi. Boji z Bizantinci in Bolgari so dali temu delu našega naroda vedno večjo odporno silo in narodno zavest, ki je naposled ustanovila v XII. stoletju pod Ncmanjiči močno državo, ki je dosegla za Dušana Silnega v XIV. stoletju v Veliki Srbiji svoj višek. Po Dušanovi smrti so državljanske vojne in slabost naslednika Uroša Nejakega skrčile obseg silne države.
In takrat se je približala velika nevarnost od zunaj. Dolgo časa so se Bolgari in Srbi zaganjali v bizantinsko državo, povečali se na nje troske, ne da bi slutili, da grozi Evropi nov strahovit sovražnik. V Mali Aziji so neopaženo ustvarili Osmani mlado, življenjapoluo državo, dobro urejeno in z disciplinirano, bojaželjno armado. Iz Azije so pričeli prodirati proti trhli, vsled nolranjih bojev oslabljeni bizantinski državi. L. 1361. postane Drinopolje glavno mesto osmanske države in ne dolgo potem postane Bolgarija plen turške armade.
Takrat je vladal v Bositf kralj Stjepan Tvrdko, v Srbiji pa knez Lazar. Po smrti ogrskega in hrvaškega kralja Ljudevita Velikega Anžuvinskega se je hotela Hrvaška osvoboditi ogrskega gospodstva. Po celi kraljevini se je vnel apar takozvane lige, obstoječe iz večjega dela hmškega plemstva. Glavni voditelji lige so bili brata Horvata, zagrebški škof Pavel tnočvanski ban Ivan, in Ivan Paližna.
Proti njim pa se je bojeval za naslednico Lju-dovitovo Marijo in njenega soproga Sigmunda Luksenburžana Ivan Frankopan, knez krčki in modruški, združen s krbavskimi knezi. Najmočnejšo oporo pa so našli uporniki v bosanskem kralju, ki je nameraval združiti ves narod pod svojim žezlom.
Na vzhodu si je pridobil Stjepan Tvrdko zaveznika v srbskem knezu Lazarju. Oba vladarja sta stopila v trdno zvezo, da vržeta preko Save in Drave oblast ogrskega kralja, oba pa sta bila zvezana tudi proti vzhodnemu jzma-ju. Čini nam dokazujejo, da so se hrvaški in srbski knezi in velikaši zbirali okoli ene misli, kakor da bi slutili razpad in smrt poedinih delov svojega narodnega telesa. V^ zavezi za obrambo in napad so se hoteli rešiti premoči ogrske in gospodstva turškega carstva. Bilo je, kakor da jim je pred smrtjo zasijala misel sloge, ali niso videli, da gre zdaj za življenje in smrt, čeravno je tak boj zahteval položaj tedanje Hrvaške in Srbije.
Knez Lazar je izpolnil svojo nalogo hitro in resno. V kratkem času je vrgel čete ogrskega kralja preko Save. Tvrdkove armade pa so gospodovale v Dalmaciji in se pripravljale na pohod v Slavonijo. Ali tedaj je moral skleniti knez Lazar z ogrskim kraljem Sigismundom za se sicer ugoden mir, ker je to zahtevalo ono strašno žvenketanje turšega orožja, ki je udarjalo na vrata srbske države.
Že 25 let so razsajali Turki in prevrnili skoro vse odnošaje na balkanskem polotoku. Kneževine v Bolgariji, Makedoniji, Albaniji in Heladi so ležale kot razmetani kosi, kojun je božja previdnost odrekla odrešitve, krepko vladarske osebnosti, da jih zbere do edinstvene življenske odporne sile. Knez srbski Lazar in kralj bosanski Stjepan Tvrdko stojita edina kot dve svetli, zvezdi v oni črni temni noči nad balkanskem obzorjem, ki zbirata okoli sebe kneze ln viteze svojega naroda, da poizkusijo obrambo in rešitev dežele.
(Dalje prih.)
Stev. 17.
ki jo dobiva od naše države; Essih lesni trgovec in dobavitelj lesa za južno železnico. (Živela narodna zavednost obrat, ravn.!) gostilničar \Valland, in še nekaj drugih ljudi, ki so pa manj pomembni. V Poljčanah deluje zopet celi nemški štab in si- j cer: gostilničar Bauman (z dvema j gostilniškima koncesijama), gostilni- ; čar Schwelz, gostilničar _ Mahorič, ; peka Geuer in Bregar (Heil!) mlinar j Stolleker, oskrbnik unionske pivo- [ varne Mallitsch itd. Navedeni so si stekli pri volitvah za 6. skrinjico posebne zasluge, čeravno razven njih v dotičnih krajih ni Nemcev — ter so pripomogli s pijačo, in terorjem do sledečih rezultatov:
Zreče 26 glasov, Konjice 178 glasov, Loče 68 glasov, Oplotnica 34 j glasov, Poljčane 45 glasov, Prihova 5 glasov, Sv. Jernej 12 glasov, Stranice 12 glasov, Špitalič 14 glasov, Vitanje 35 glasov.
Razven v Oplotnici in Poljčanah
— so bili nemški glasovi na drugem j mestu; v navedenih 2 krajih na tret- j jem.	I
Naveaeli smo imena teh ^ ekspo- ; nentov nemške misli, zato, da naša javnost ve, pri čem da je. Naša naloga mora biti, da te ljudi gospodarsko uničimo. Pred vojno so bili skoraj vsi navedeni bankerotni; vojna jih je zopet spravila na noge, a Jugoslavija jih je obogatila, in v zahvalo zato prirejalo volilne plebiscite. Tem ljudem se mora enkrat za vselej izbiti misel na take ekstratu-re, kakor so jih nastopili pri zadnjih volitvah, korenito se jih mora odvadili zavajanja našega naroda. In to je delo Orjune; tukajšnje razmere kriče po ustanovitvi Orjune, ker naši državniki v Ljubljani in Beogradu nimajo smisla za našo narodnost, ki se krije v obmejnih krajih z državnostjo. Želimo iskreno, da se v kratkem ustanovi v Konjicah podružnica Orjune, ki bo nadzorovala nehanje in početje tržke in okoliške nem-čurske fakinaže ter njenih organizatorjev. Živela Orjuna — pog-ni pro-tidržavnost!
Konjice: Pri nas je bil obsojen radi vzklika »Iloch .Habsburg« trgovec z usnjem Hansi Baumann, od politične oblasti na 14 dni, od sodnije na 3 dni zapora. Ali niso predrzni ti tiči!? — Želimo dober tek k ričetu — sicer pa enkrat na svidenje!
— Tukaj imamo še požarno brambo z nemškim poveljevalnim jezikom! Kaj pravite k temu konjiški Slovenci? Molčite že 5. leto.
Zreče: V Zrečah je deloval vneto za nemško škrinjico gostilničar in mesar Sevšek; pri njem se je namreč nemški fond spreminjal v alkohol. Moža — zabeležimo in ohranimo v spominu!
ALEŠ POTOČNIK:
Problem slov. plemena v polpretekli dobi.
i.
Evropski narodi so se tekom stoletij pod vplivom verskih, kulturnih, političnih in gospodarskih prilik tako krvno izpremešali, da dandanes v Evropi ni niti enega čistokrvnega naroda.
Pojem naroda je vsled teli asimilacij izgubil dokaj svojih znakov, ki so bili svojedobno bistveni. Renan izkuša dognati, kateri znaki tvorijo dandanes pojem naroda in prihaja do zaključka, da niti krvna, rasna in jezikovna skupnost, niti verska ali politična enotnost v sedanjih prilikah ne morejo biti zanesljiv kriterij za pripadnost k temu ali onemu narodu. Edini nepobitni znak za tako pripadnost je zavest kulturne skupnosti ter delež na obrambi in po-množitvi lastne narodne gmotne in duševne kulture.
Da je temu tako, dokazujejo sledeči primeri, ki so nam izmed tisočerih najbolj znani:
Alzačani so po pretežni večini Nemci po rodu in jeziku, pa jih je dolgoletna politična in zlasti kulturna skupnost s francoskim narodom odtujila Nemcem tako zelo, da jih 401etna uprava nemške države z vsem šolskim, vojaškim in upravnim aparatom v dobi najbolj probu-jenega nacijonalizma ni mogla privesti v naročje nemškega naroda. Kulturna skupnost in zavest te skupnosti opredeljuje Alzačane kot del francoskega naroda.
Pruski Mazuri, eno izmed naj-žilavejših plemen poljskega naroda, so pri plebiscitu glasovali za politično skupnost z Nemčijo, ker so gospodarski interesi in versko čustvovanje ter kulturne prilike, ki so v Nemčiji ugodnejše kot v Poljski, zmagale nad zavestjo jezikovne in plemensko-krvne pripadnosti k poljski narodnosti.
Koroški plebiscit je točna analogija vzhodno - pruskega, le da tu verski moment ni igral tako velike vloge. Kar velja za Korošce, velja tudi za beneške in prekmurske Slovence, ki bi se opredelili gotovo proti nam, ako bi se jim danes dala ta izbira. Vsi etnografični razlogi govore za pripadnost teh delov k slovenskemu plemenu, toda stoletna politična ločitev in odvisnost od tuje gmotne in duševne kulture je zatrla zavest skupnosti, ki jo bo treba šele vzgojiti in oživiti.
Ako je kultena stopnja dveh narodov preveč različna in tipični znaki plemen ne dopuščajo kulturne asimilacije brez integralne krvne spojitve v nov plemenski tip, tudi verska, kulturna, gospodarska in politična skupnost ne prinese zavesti narodne skupnosti. Severoameriški Črnci govore samo angleško, se kulturno udejstvujejo samo v tem jeziku, pa ne pripadajo ameriškemu narodu, ker jih belo pleme ne prizna sebi ravnim, integralno krvno-plemensko stapljanje pa je ovirano po zakonodaji in po konvencionalnih šegah.
Med Arijci in Mongoli se doseže narodno skupnost že z jezikovno in kulturno asimilacijo. Znano je, da imajo Rusi znaten odstotek finske in tatarske primesi, pa so vendar tipičen slovanski narod. Pri Madžarih pa so asimiliranci v taki premoči, da je mongolski tip Kumanov samo še etnografična posebnost. Veže ta asimilirana plemena samo zavest narodne skupnosti, dasi često na Ogrskem še ni bilo povsod jezikovne asimilacije.
Smrt jezika je obenem smrt naroda, vendar jezik sam v mnogih slučajih ni kriterij narodne pripadnosti. Često nastopi prej duševna, kulturna asimilacija, ki potem jezik zatre postopoma. Bistveni kriterij', naroda je samo zavest kulturne skupnosti več plemen v enem narodu, ali zavest skupnosti kakega plemena z drugojezičnim narodom.
Kako je pri Slovencih s ta- za-yes|jo? Rekli smo že, da Prekmurcev, Korošcev in Benečanov ne moremo šteti brezpogojno med Slovence po kriteriju zavesti kulturne skupnosti, dasi, kakor rečeno, govore za plemensko skupnost vsi etnografični znaki, ki na njih podlagi tudi zahtevamo te dele zase.
Kajkavci, ki so etnografično' in jezikovno Slovenci, so izguba že starejšega datuma, ker so se pod silo prilik že popolnoma opredelili k hrvatskemu plemenu in na njih pridobitev ni več misliti. Prvonaštete tri dele slovenskega naroda je mogoče pridobiti, bržko bi bili vsi trije združeni politično z ostalimi Slovenci. Poleg tega moramo izločiti še naše ponemčence. Nemcem prijazne Slovence in narodnostno popolnoma nezavedne Slovence, ki so po vsem čustvovanju mišljenju že bližji Nemcem kot nam, dasi niso bili izrecno »deutschfreundlich«.
Ostane nam gro: Kranjci, Primorci in južni del naše Štajerske, štajerska je bila tako posejana z nemškimi otoki, da se slovensko čustvovanje ni moglo razviti, zlasti ker so bila vsa mesta in skoro vsi trgi ponemčeni, industrija, obrt in trgovina pa do malega v rokah Nemcev in ponemčencev. Našemu plemenu na Štajerskem so manjkali vsi sloji, ki so v prvi vrsti poklicani, da goje in množe duševno in gmotno kulturo: meščanstvo, obrtništvo, uradništvo, delavstvo in trgovstvo ter industrija. Naše pleme je bilo na Štajerskem zastopano pre-ponderantno samo v kmetskem stanu, ki je dovajal sveže krvi v lokalna središča germanizacije in ki je bil tako malo odporen, da se je raznarodovanje širilo celo med kmetskim ljudstvom zelo grozeče (Šta-jercijanstvo v ptujskem okraju). Sloji, ki odločajo o kulturni pripadnosti, tedaj niso bili naši. in kontinuitete zavesti ni bilo nikake, niti ge-ografično niti družabno. To je dejstvo, iz kojega je treba izvajati zaključek, da je našim Štajercem manjkal glavni znak za pripadnost k slovenskemu narodu,
Prilike na Kranjskem niso bile bistveno drugačne, daši ne tako brezupne. Tu namreč vsaj dežela ni pospeševala germanizacije, ampak | se ji je ustavljala, v kolikor je to mogla v delokrogu svoje kompetence. Odpornost Kranjcev proti raznarodovanju ni bila nič večja, dasi nekateri Samoslovenci dokazujejo veliko asimilacijsko silo našega življa z navajanjem asimilacije nemških kolonistov na sorškem polju. Res je le, da take sile napram večjim masam nismo imeli nikoli, sicer
 »O R J U N A«__________________________
bi Kočevarjev že več ne bilo, Sorica sama pa je poslovenjena šele v sedanji generaciji, kar bi se ne bilo zgodilo, da ni bila tam slovenska šola, ki je slovenizacijo pospešila in zaključila.
(Dalje prihodnjič.)
Politična uprava in naš pokret.
Naša politična uprava je silno težak. neelastičen in okoren aparat. Drži se še vedno nazora, da je uprava jerob in birič, ki mora z vso silo zatreti vsako novo gibanie v ljudstvu. ako zanj ne najde takoj pripravnega praecedensa, da bi v smislu mrtve črke »uradno ooslovala«.
Brž ko živo življenje porodi kaj novega — in to se v današnji časih zgodi vsak dan — se naši gospodje upravniki v skrben počešejo za ušesom ter mukoma premišljajo, ie-li tako dejanje dovoljeno ali za-branjeno in je-li v kakem paiagrafu našteto taksativno ali exeinpli causa in ne nehajo prej, dokler ne strpajo novega pojava pod kak zakon, na-redbo, uredbo ali kaj podobnega. Zadovoljni so pri tem. da so zopet dokazali resničnost starega reka. Ouod noti est in aetis, non est in vita. Ne pomislijo, da se v kalup, napravljen pred tridesetimi leti, ne da s pridom posiliti slučaj, ki so ga izzvale razmere, o kojih zakonodavec pred tridesetimi in več leti ni imel niti v sanjah nobenega pojma.
Gospodje od politične uprave so vsega spoštovanja vredni. Veliko jih dočaka visoko starost in odlično mesto. sive glave med njimi niso redke, tudi svetle pleše in solidni bakreni nosovi se dobe med njimi. Toda ob nje se ne spotikamo, saj vemo. da je gojitev bakrenih nosov našim in-teligentom kaj priljubljena zasebna zabava. Tudi jim ne zamerimo, da so tako vestni čuvarji in tolmači zakona. saj niso sami krivi zastarelega in večkrat celo nespametnega zakona.
Ne moremo pa odobravati njih ozkosrčnega pojmovanja živega življenja. Vemo. da se da zakon tolmačiti tako ali tako, vemo, da vsak politični upravnik kar imputira svojo interpretacijo zakonodavcu. kadar gre upravnemu juristu, da zavrne kak priziv. O, koliko ljubezni in abstraktnega ostroumja bruhne na dan upravniku za kak mrtvi predmet! Kadar pa gre za kak pojav živega življenja, tedaj Pa se gospodje za-pno. so nepristopni in mrtva črka zakona jim je nedotakljiv malik, ki mu je treba žrtvovati državo, narod in ideale ljudstva. Tedaj velja zanje samo: Force a la loi! To je tisto, kar spravlja ljudi v obup in nad čemur ljudstvo često zmajuje z glavami in se sprašuje: ali gospodje umi grešajo?
Orjuna je to izkusila že v prvih početkih svojega obstanka. Gospodje na pokrajinski upravi so kar ostrmeli nad mislijo, da bi mogli odobriti pravila društva, ki hoče v dosego svojega cilja porabiti »po potrebi tudi fizične moči svojih članov.« Ni bilo še precedenčnega slučaja. odkar ierobuje politična uprava našemu narodu! Kako se naj »uradno posluie«. če ni praecedensa? Bilo je treba težke muke. da so se odločili sivolasi upravniki potrditi ta pravila. Skušali so nam še naprtiti klavzulo »v kolikor to dopuščajo obstoječi zakoni«. Toda na to nismo šli. ker vemo. da zakoni ne dopuščajo ničesar, da najoravičnejši državljan desetkrat prekrši zakon, še predno zavžije svoj zajtrk. Vemo. da sposoben jurist skonstruira kapitalen delikt, ako Orjunaš le kihne na daljavo tristo korakov od Jugoslovanske tiskarne.
Govorili pa smo že večkrat javno in zasebno gospodom političnim upravnikom: Vaši zakoni so plot, preko katerega ne morete, so tako pomanjkljivi, da ne morete s pridom čuvati države. Ponujali smo Vam kooperacijo, da izčistimo z železno metlo, čemur vi v svoji papirni modrosti ne morete do živega. Toda gospodje so se zapeli in dalje uradovali v smislu zakona. Tudi Oritina se je zapela: če ne z vami; pa brez vas. in deluje v smislu oblastveno potrjenih pravil. Našega občnega zbora v Slovenski Bistrici oblastvo ni čuvalo, bil je onemogočen prvič, zato smo si Pf» morali čuvati drugič sami. Oblastvo ni preprečilo dohoda nemčursklh pretenačev v Bistrico, ‘ zato smo se morali pred njimi čuvati
sami. Zdaj pa je zopet ogenj v strehi! Nezgruntana so božja pota, ne-zgruntljiva pa je tudi brihtnost naše politične uprave.
Kaj je dosegla petletna uprava pri delu zoper nemčurstvo na Slovenskem? Narod je prejkoslej odvisen gospodarsko od tujcev in potuj-čencev, politično pa se nemčurstvo uveljavlja ko kdaj prej. celo zavaja in zapeljuje ljudstvo. Tako se ne čuvajo interesi države in naroda. Gledali smo 5 let. kako ginejo pridobitve naših mučenikov in junakov, zdaj nam je dosti! Ne moremo dopustiti amputacije in jo bomo zabranili z vsemi sredstvi. Raje poginemo, nego da bi dopustili to sramoto in nesrečo domovine.
Na uho pa vam povemo: Z nami so mnoge, zelo, o. zelo zelo vplivne osebnosti in če pride Še petič predlog za razpustitev bo Beograd rekel še petič: Jok, brate, Orjuna mi treba, ona dobro radi! Ipsissima verba!
e=K-rjr-emrr^.-3i—?- . zv,—i -TTanuettin-t	r. vrvi-. - r^rr.-m
J. M. NEKRASOVLJEV:
Sveštenstvo, vojska, činovništvo i politika.
Vrednost jedne države sastoji se isključivo u vrednosti pojedinaca, ko-ji je sačinjavaju.
J. St. Mili.
Ako je dužnost Orjune, da radi svima snagama na postavljanju i primeni istorijskog principa: »Slo-bodna crkva u slobodnoj državi«, (kako smo to izvoli u članku: »Religija i politika« (br. 15.), nemanja je dužnost Orjune, da radi i na torne, da naša vojska i naše činovništvo, ta dva stuba države, ostanu pošte-deni od hirova i ludila partizanske politike. Jer ako je potrebno sve-štenike vratiti crkvi i Bogu, nema-nje je potrebno i činovništvo i voj-sku vratiti državi i vladaru-
Želimo li, da u našoj Otadžbitii bude reda, mira i napretka, mi moramo prvo i prvo imati dobru administraciji!, dobro i spodobno činovništvo. Želimo li. da naša Otadž-binti bude poštedena od ineduna-rodnih trzavica, da bude poštovana i da dode do potrebnog kredita, rešpekta i prestiža, potrebno je, da imamo jaku. zdravu i disciplinovanu vojsku, sa vršnim oficirima.
Želi li neko, da u svom pozivu uspe, da ima napretka i dobrih rezultata, on mora tome svom pozivu sav da se posveti, on mora sve svoje duševne snage da skoncentriše na predmetu svoga poziva.
Kao što mi ne nalazimo genija u literaturi, muzici, kiparstvu i slikarstvu, osim u onim lichna, koja su sav svoj život i sve svoje duševne snage posvetila odnosnim svojim pozi-vitma tako mi ne nalazimo ni geni-jalnih upravnika, ako se predano i svi ne posvete svome pozivu i svo-joj štruci. Jer kao što seljak, koji se u isto vreme bavi i bačvarstvom i stolarstvom i cipelarstvom, ne može da vodi racionalnog gospodarstva ni da izradi savršen ormar, lepit ci-pelu ili bačvu, tako ni činovnik ni vojnik, koji se, pored svoga poziva, bavi još i pozivom partizanskog bu-kača, ne može u svom pravom pozivu da da one rezultate, koje bi ina-če mogao dati, koje država od njega traži i treba i koje joj je on du-žan dati.
Osim štete, koiu trpi država odat-le, što njeni organi, uvlačenjem zadrte partizanske politike u svoje redove. zanemariti svoje ^ dužnosti, država trpi još i drugu štetu i to vsled toga. što odlični činovnici i ofi-ciri, koji su se posvetili samo svome nozivu. bivaju od partizana na vlasti gonjeni i zapostavljam na korist partizanskih reptila, tako, da na kraju kraja izgube svaku volju za rad te samo vegetiraju ili, često, na-puštaju državnu službu. Kako, pak, postupaju zadrti partizani, kad dodu na vlast, sa činovnicima ,i oficirima z opozicije i uopšte sa onima, koji ne pušu u vladin partizanski rog i kakovu štetu takav postupak nanosi državi, o tom tek ne treba mnogo govoriti.
Da bi se sprečila korupcija; da bi se sprečito postavljanje neklaliflko-vanih i nesposobnih činovnika i oficir a na važne i presudne položaje državne i vojne uprave; da bi se sprečilo zapostavljanje i gonjenje sposobnih i vrednih oficira i činovnika; da bismo došli do odličnih i genijalnih stručnjaka u administraciji i vojsci; da bismo došli do dobre i zdrave administracije i do jake i disciplino v ane vojske, mi moramo
Stran 3.	-
istrebiti partizanstvo iz vojske i čl-novnlčkog kadra, mi moramo i vojsku i činovništvo upustiti njihovom pravom pozivu. Jer dokle god mi to
ne uradimo naša če vojska nastaviti da se hemijski raspada, naša če administracija sve više i više da ramlje, a korupcija, protekcija des-potlzam. partinzaluk haos i anarhija uzimače sve veče i veče razmere, preteči sve više i više razulom države.
Hočemo li, da svaki gradanin naše velike i lepe Otadžbine dode na svoje pravo mesto, da vrši svoje dužnosti naprama Otadžbini i da doprinese svoj maksimum na oltar op-šte stvari, mi prvo i prvo moramo vratiti sveštenike crkvi i Bogu. a činovništvo i vojsku državi i kralju, koji stoji visoko iznad svih partija i koji je rukovoden samo vrhovnim interesima Otadžbine. Jer tek tada mi čemo moči sprovesti svoj vrhovni princip i postiči državni cilj: blagostanje naroda i osiguranje njegove nezavisnosti i slobode naprama unutrašnjim i spoljnim neprijate-ljima.
Preganjanje kraskega slo ven. učiteljstva«
Sila težke razmere vladajo na Krasu za jugoslovensko učiteljstvo. Sleherni dan preganjanje, sleherni dan poje bič svojo pesem po ramenih Jugoslovana-učitelja. Vrše se aretacije najdelavneiših. Taine ovadbe ta-kozvanih špecijalistov Italijanov, poučujočih laščino v slovenskih šolah, so na dnevnem redu. Razglasijo naše najdejavnejše kulturne delavce za iredentiste, za glavne propa-gatorje jugoslovanske ideje in takoj je po možu. Izmišljeni grehi, ki jih je vesten učitelj baje napravil se povečujejo, popolnoma neomadeževa-nim učnim močem se naprtijo »grehi,« ki jih niso nikdar izvršili, — in mož je na cesti.
Poznamo učitelja, ki je že nad tri mesece vsakodnevno preganjan in zaničevan od fašistovske prodane drhali, ki je bil že z bičem nagnan a je fašistovske ukaze dosledno zavračal, dokler ga ni »slavna« fasi-stovska vlada položila na cesto. Izmišljeni grehi so bili povod temu. Danes nadzorovan in pohvaljen v šoli, jutri že premeščen v luknjo, kjer naj hira nadalje s svojimi razdrapanimi živci, kjer naj crkne kot pes za plotom.
Preteče borih 10 dni, počitniških dni, ko gre kulturni delavec po svojo plačo — plače nikjer več zanj, nevaren element si tujerodnemu degenerirancu, upornik si. pa tudi za svoje zdravje ne smeš skrbeti in si izvoliti druco službeno mesto. ne. Vzemi potno palico, vzemi še zadnjo cunjo da ne zmrzneš, ko_ se boš skrival pred zasledovalci, pojdi, pojdi po skoraj 20lctnem službovanju v druge kraje in poprosi prijatelja, da ti podari beraško palico na pot stradanja in umiranja- . . .
Slovenska srca kraškega ljudstva drhte, pest se stiska, a premoč vaje todca je prevelika. Ljudstvo prosi za svojega učitelja, pošilja depu-tacijo na orefekture (glavarstva), predlaga spomenico — a fašist, stoječ že pri vratih, končno reši problem: čestitajte x. y. da ima tako zaslombo med vami in povejte mu, da čim prej pobere šila in kopita od tu, sicer bo plačal svojo ognjevirost z ricinovim oljem in odtiski bičevih udarcev na lastni koži; to je zadrji opomin. Ljudstvo odhaja domov in preklinja; drugi dan. tretji dan pojejo biči v njihovih hišah, napovedujejo se grožnje o upe Deljen'u hiš i. t. d.
Šoto obišče privandranec in pove, da je doma tam od Palerma, najbrž kak faliran tenente ali prodajalec razglednic in da bo poučeval r.a slovenski šoli »sladki, presladki« ;a-ški jezik. Slovenec odidi, jaz bom tu sedai paševal. Tako izginjajo slovenski voditelji Sol. tako se v gnezdi privandranec v slovenski šoli. Zenska učna meč, Slovenka je po mišljenju teh sladkih ljudi, lahko še nekaj časa na Šoli, saj itak pridejo kmalu poletni meseci in z lahkoto jo bodo brcnili kamorkoli. Pridejo kmalu izpiti učiteljskega usposobljenja, izpiti za poučevanje italijanščino no slovenskih šolah in frleli boste.
Ni slovenskega učitelja, slovenske učiteljice, ki bi obvladal toliko laščine. počasi, s sladkim obrazom, s oreračunjenim tihim cinizmom, natančno po »izdelanem« tajnem načrtu iztrebimo upornika: slovenskega učitelja. Ako si optiral, že itak veš, da opcija ne bo uslišana (se je /o
izvršilo!) da moraš iti v svojo domovino. Ako si »cittadino Italiano«, italijanski državljan, tedaj postani najprej lašist, izvržek človeštva, postani pasjevdana kreatura italijanskega šovinizma, prodaj svoj jugoslovanski značaj popolnoma, ne bodi več vzgojitelj in svetovalec jugoslo-venskega naroda v Jul. Krajini, prodaj vse, vse, kar je v Tebi lepega in dobrega, vse ono, kar ti je rodna slovenska mati vcepila že v rani mladosti v srce na boš še nadalje jedel naš kruli in potujčeval slovensko mladino v šoli.
Pa pride tak učitelj v svojo pravo domovino, v srce Jugoslavije, in zaproša s krvavečim srcem, preklinjajoč sebe in svojo bridko usodo, da se mu podeli mesto, kjer bo na oddihu vsaj toliko časa, dokler ga ne pokliče volja slovenskega ljudstva zopet na kršni Kras, k Jadranu. Ali mislite, da najde tak zavrženec, ki se je po kolenih pritihotapil preko mejne črte. tu razumevanje za svoje trpljenje. Ne!
V svobodni domovini delajo ta-!;einu narodnemu borcu zapreke in postavlja se ga zopet v nevoijo. Ako nima vseh službenih potrdil, kot to zahteva birokratski sistem, vrže se -■ra enostavno na cesto.
Zahtevamo od merodajnih faktorjev, da vzamejo v obzir trpljenje in težave kraških učiteljev, kateri so pripravljeni bežati pred fašizmom in jim gredo na roko ne oziraje se na birokratske formalnosti. Naše učiteljstvo v Itaiiji je zadosti preganjano od italijanskih fašistov, da zasluži malo razumevanja in podpore naše vlade.
Učitelj-Oriiuiaš.
Kdo žali verski čut?
Separatistom in avtonomistom na znanje.
Vi, ki mrzite svojo narodno državo in svoje brate pravoslavne vere; vi ki kršite to državo in pljujete na naše mučenike in na vse naše svetinje; vi, ki vsi niti minute ne mislite na neodrešene brate slu-šajte:
1.	Katoliški Italijani žalijo na čisto barbarski način verska čuvstva naših neodrešenih bratov v Primorju.
Na Velikonoč so italijanske oblasti prepovedale slovensko pridigo v cerkvi sv. Antona. Za velikonočne praznike so se slovenska dekleta ves teden pripravljala za petje. Fa-šistovski »Popolo di Trieste« je opozoril na to prefekturo, katera je pozvala koj drugi dan k sebi župnika g. drja. Vatovca, ter mu zaukazala, da takoj ukine v cerkvi slovensko petje, ker drugače se bode moral zagovarjati pred sodiščem radi cvcntueinih izgredov v cerkvi. Župnik je odgovoril da je kompetenten zato edino škofijski ordinarijat. In zares ie ordinarijat takoj Izdal na-redbe, da se zabranjuje v cerkvi slovensko petje. Na Velikonoč je bila cerkev sv. Antona Novega polna slovenskega ljudstva.. V cerkvi je vladala globoka tišina. Pred altar-jem je stalo 15 fašistov oboroženih z bombami in če bi hoteli verniki proslaviti Boga v svojem jeziku, bila bi slovenska pesem uglušena s pokanjem bomb in v cerkvi bi se prelivala nedolžna kri. Škofijski or-dlr.arijat je odredil ua se pri popoldanskem blagoslovu izmolijo litanije brez petja. Cerkev je bila tudi takrat nabito polna. Sveče na altarju so gorele, ali duhovnika ni bilo. Namesto njega ie stopil pred altar kr. komisar in od tu zabranil tudi naj-tišjo slovensko pobožnost. Malo za tem so prišli v cerkev karabinijeri in izgnali ljudstvo na cesto. V župnijo sv. Antona spada na tiisočc Slovencev iz okolice Trsta. V tem hramu so bile vedno slovenske pridige in tudi pelo se je vedno slovensko. In ravno na Veliko noč so Italijani našemu narodu iztrgali živo srce! Crna je bila ta Velika noč za naše zasužnjene brate.
To je prava Golgota!
Separatisti in avtonomisti ali ra' zumete vi to, ali ste zares tako za slepljeni, da se vas to ne prime?
11. Kako so pa proslavili velikonočne praznike katoličani v pravoslavnem Beogradu, v onem Beogradu katerega obtožujete, da preganja katoliško vero, da žali verski čut katoliških vernikov Itd., itd-?
O tem piše »Slovenec«;
»Katoliška velikonočna procesija v Belgradu je bila doslej vsako leto lepa, a tako ogromna in veličastna kakor letos pa še ni bila nikoli. Mest no oblastvo sc je Izkazalo naravnost galautilo. Dvakrat so dali vse ceste
počistiti, koder je šla procesija. Kralj je poslal svojega zastopnika, Pašič šefa kabinetne pisarne. Nuncij je šel za nebesom v slovesnem odelu. Ljudstva pa sijaset (brez bro-ja). Tako da so se začudeno vpraševali: Kaj je to, da cel Belgrad vre h katoliški procesiji? — Na veiiko nedeljo je imel nuncij pontifikalno mašo, ob isti uri pa je bila zunaj pred cerkvijo druga maša, kajti vse dvorišče ali vrt pred cerkvijo je bil poln in še izven dvora na cesta so stali ljudje.
ea*r-w.7-	msuiMmiDm-
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik »KARO-čevljev«, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odinerjenje noge Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157.
Sramota.
Ministrstvo narodnega zdravja je izdalo koncem lanskega leta lepo knjigo s strokovnjaškimi opisi vseh kopališč, mineralnih vrelcev in kli-matičnih zdravilišč naše kraljevine. Delo so sestavili visoki uradniki tega ministrstva dr. Leko, dr. Joksi-movič in dr. Ščerbakov in bi jim šla zahvala in priznanje za trud — delali so tri leta — da nima delo celega kupa takih napak, ki vsakega la-jika nemilo dirnejo in vsakega zavednega Jugoslovana globoko raz-žaloste in ga navdajo z grenkim srdom do tistih, ki so zakrivili ta nestvor. Glede knjige kot učenega dela prepuščamo sodbo veščakom. ne moremo pa mirno mimo dejstva, da so imenovani gospodje za slovenske kraje privzeli staro doprevratno av-strošvabsko nomenklaturo, ki smo se zoper njo borili desetletja skoro >rez uspeha. V svobodni kraljevini pa se te gnusne spakedranke sankcionirajo z najvišjega mesta s tem, da se jih enostavno prepiše v ciri-:ico.
Ne bomo naštevali številnih napak, ki vsled svojega velikega števila in vsled doslednjega pojavjanja baš pri slovenskih imenih ne morejo riti več tiskovne pomote, pač pa moramo primerno ožigosati zanikar-nost. da se za naše kraje in reke rabijo enostavno nemške popačenke.
Naj navedemo nekoliko g orost as-nosti: Bled leži v srezu radman-skein, okroga Radovljica. Koliko nevednosti, že glede administrativne razdelitve, leži v tem stavku! Rad-manski srez je Bezirkshauptmann-schaft Radmannsdorf in vse skupaj .eži v okrugu radovljiškem! Pod Radovljico se razprostira radmanski bazen (bassin!). Radovljica je tem gospodom enkrat okrug. drugič srez! Lesce piše junaška trojica Le-še ali Lesi, mislimo vsaj, da so mišljene Lesce, katjti Leše so pač blizu, niso pa balneološko kar nič zanimive. Zdravilišče Poljče so lepo v ci: rilici napisane kot Polič, da človek takoj zavoha bivši Pollitsch. Narodna Žirovnica, ki ni trpela še pod švabskim gospodstvom popačenke Scheraunitz mora v osvobojeni domovini v ministrskih publikacijah nositi ime Žeravnica. To se godi ti sti zavedni občini, ki je imela pod Avstrijo samoslovenski napis v na rodnih barvah!
Štajerski kraji so ravnotako odeti z nemčurskimi spakami, ki v cirilici ne bole nič manj. Savinja se imenuje San. kakor da je to reka v Galiciji, ki jo pozna g. dr. Ščerbakov samo iz carskih voinih komunike jev; Dravinja figurira na karti kot Dran, naš lepi trg Šoštanj na so učeni gospodje izpremenili v Šouštanj, mu dodali v oklepaju zaradi boljšega razumevanja besedo Šenštajn, dve vrstici nižje pa so ga kar po-madžarili in ga imenovali Šoštnanji. Brežice so tem ministrskim gospodom Ran, kako pa drugače; na karti pa se bleste kot Brešice.
Popolnoma neumljiva pa ie navedba da Tolstovrška Slatina »leži v okrugu narodnom tržiškom ob po' toku Mida« (Meža!). Ta pasus zbu ja sum. da so gospodje pač imeli kak priročen opis kot pripomoček, da pa ga niso razumeli in so napisali kolobocijo. Kostrivnica ie tem treni profesorjem Kostrajnica. da se ohrani podobnost z nekdanjo oficijelno Ko streinitz. Karta Slovenije ima kraje: Zahorje, Šoštanj. Groblno, Brešice i. dr.
Ako je knjiga tudi vsebinsko tako pogrešena. priporočamo ministru, da pozove uvodoma imenovane učenjake ua odgovor, kajti že sama zu nanja stran jemlje delu vso važnost
Da tudi vsebinsko knjiga vsaj glede Slovenije ne bo na višku, ie sklepati iz trditve, da »je voda u Bohinjskom (gospodje pišejo seveda Bohin-skom) jezeru suviše hladna, te se ne upotrebljava za kimanje«. Pisec teh vrstic se je že neštetokrat kopal v Bohinjskem jezeru in je vzhičen nad osvežujočim učinkom teh kopeli, ki mrzlokrvnim junakom našim niso všeč.
Opozarjamo na to delo tudi dalmatinske rojake. ker menimo, da so tudi za Dalmacijo privzeti enostavno italijanski krajevni nazivi.
Takih publikacij naj ministrstvo ne izdaja, s honorarjem pa naj počaka, da vidimo, ali so gospodje zaslužili še kaj drugega, razen ogorčene graje!
ifeš p«s§?r®t.
Pozdrav Orjuni. Oblastni odbor Orju-nc v Zagrebu nam je poslal sledeči brzojavni pozdrav, ki ga naj tovariši vzamejo na znanje:
»Pozdravljamo junački nastttp u Slo-venskoj Bistrici. Akcijone oblasti Zagreba spremne su, na Vaš poziv proiiv nemačke Iredente istupiti dosledno svojoj staroj praksi.«
Predsednik Direktorija dr, Mirko Ko-rolija bode vodil delegacijo članov Direktorija, da obiščejo vse oblastne odbore in uredijo ekonomski položaj organizacije. Tako javlja »Pobeda« naš glavni organ.
Pravila za akcijske sekcije.
V kratkem bo potrjen pravilnik za članstvo akcijskih sekcij, ki bo veljal za vse akcijske vseh organizacij, ter bo poslan vsem oblastnim odborom.
Tovariše delavce in nameščence zasebnih podjetij opozarjamo na današnji naš članek Nacionalizacija naših industrijskih podjetij", ki ga naj vsakdo parno prečita irt poroča v tem smislu Mestni Orjuni, statistični odsek, Ljubljana.
USTANOVNI OBČNI ZBORI OR. JU. NA.
Sv- Jurij ob Taboru, dne 15. t. m. Mirna, dne 15. t. m.
Poljane nad Škofjo Loko, dne 15. t. m.
Sv. Lenart, dne 14. t. m.
Dolenja Lendava, dne 22- t. m. Krško, dne 28. t. m.
Iz Murske Sobote. Tajništvo Mestne Orjune v M. Soboti posluje vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure v Čitalnici Sokolskega društva v M. Soboti, (hotel Dobraj). Sprejemajo in izdajajo se informacije, pri stopnice, sprejema članarina in predplačila za list »Orjuna«, vpisuje nove člane itd.
Orjuna v Središču ob Dravi. Mariborska Orjuna je osnovala v Središču ob Dravi poverjeništvo, ki pripravlja ustanovitev naše organizacije.
Orjuna v Marenbergu. V Maren-bergu se je vršil v sredo 11. t. m. prvi informativni sestanek naših somišljenikov, na katerem so govorili delegati iz Maribora. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki pripravi vse potrebno za ustanovni občni zbor.
Sodražica. Tudi pri nas vlada veliko zanimanje za ustanovitev krajevne organizacije Or. ju. na. in pride kmalu do ustanovnega zbora. Pripravljalni odbor je že tu. Prijavlja se obilo fantov iz trga in okolice, ki se prav nič ne strašijo tajnika L. B. O. Janeza Lavriča, dasi kar po 7 Orjunašev za malco pohrusta kakor se sam hvali. Vabimo ga na ustanovno zborovanje, kjer bode imel lahko večerjo, toda bojimo se, da si ne pokvari želodec.
Veliko zborovanje dalmatinskih Orjima v Splitu. Zaključilo se je, da se bode vršilo v najkrajšem času veliko zborovanje vseh Orjuna iz Dalmacije v Splitu, kjer bode prisostvovalo mnogo tisoč članov aketf" skili sekcij ter ženske in dijaške
sekcije.	,
Datum še ni določen. Da potle zborovanje kolikor mogoče veličast-nejše je izvoljen poseben tehnični odbor, ki bo izdelal vse priprave.
Izgleda, da se bodo udeležile tega zborovanja vse akcijske čete iz Hrvatskega Primorja ter Številne delegacije vseh oblastnih odborov v Jugoslaviji.
»Pokret« postal tednik — tiacijo-nalna sramota. Izrazito državotvorni, jugoslovenski »Pokret« se ima zahvaliti naši indolentnosti. da ie prišel v tako ležko finančno krizo, da je moral prenehati izhajati kot dnevnik. Tako je moral doživeti, list najbližji jugoslovanskim nacionalistom, sodbina vseh poštenih, resnicoljubnih, neodvisnih listov. Pozivamo vse naše prijatelje, da se naročijo na ta list, da bode mogel vsaj tednik »Pokret« izhajati sigurno in neovirano.
V Zagorju ob Savi se vrši ustar novni sestanek naše organizacije v
četrtek, dne 19. t. m. ob 7. zvečer.
Občni zbor v Rogaški Slatini. V
nedeljo. 8. aprila se je vršil pri nas prav lep sestanek mestne Orjune. <ljub naporom prejšnjega dne. je prihitel v našo sredo predsednik ob-astnega odbora inž. Kranjc. Njegov nadvse idealen in stvaren govor, >rez vsake demagoške primesi, je jrez razlike navdušil vse. posebno pa prisotne dame, da so se vse vpisale v našo organizacijo. Prepričani smo. da bi pretežna večina Slovencev obojega spola trumoma stopala v naše vrste, če bi se jim tako drastično pokazalo absolutno potrebo take organizacije, kot se je to zgodilo na našem sestanku. Ustanovitev ženske sekcije je našla povoljen odziv, kar nas navdaja z veseljem in ponosom. Vemo. da bode naše žen-stvo v tej težki nalogi delalo z nesebično požrtvovalnostjo z nami, kajti že sama osebnost načelnice nam jamči da bede delo uspevalo. Gremo na delo s prijetno zavestjo, da se naše vrste krepijo!
V Slov. Bistrici je našel tovariš P. Arsenič samokres, ki je deponiran sedaj pri mestni policiji v Mariboru. Kdor je zgubil ta samokres, naj se zglasi v društvenih lokalih.
Širjenje Orjune v Stari Srbiji. Profcidržavnod elo Turkov in turških nacijonalistov, zbudilo je odpor pri naših nacijonalnih elementih v Stari Srbiji, posebno po prepiru v Skoplju kjer se je pokazala vsa drznost Ke-malovih plačenikov.
Tako se je pred nekaj dnevi reorganizirala Orjima v K. Mitroviči, v katero je pristopilo mnogo članov.
3. aprila je bil v Petrovu velik zbor. Prisotnih je bilo veliko število nacijonalistov in delegati O. O. iz Skoplja. Za predsednika nove organizacije je bil izbran g. Branko Ačimovič.
Računske Stroje.
Kronika.
Društvu uradnikov tobačne tovarne v Ljubljani. Na dopis z dne
11.	t. m. na predsednika Obl. Odb. Orjune, čigar ton in slog ni baš predeč vljuden in takten, izjavljamo, da bodemo radevolje ustregli želji g. n. in to že v prihodnji številki. Pripominjamo pa k temu, da smo zato javno odgovorili, ker vsebina dopisa g. n., katerega bodemo istotako celotno objavili, ne odgovarja resnici. — Uredništvo.
Dar Orjuni. Gdč. Milica Kržišni-kova, poštarica v Kokri je poslala O. O. v Ljubljani eno obveznico 7 % drž. invest. posojila. Srčna hvala!
Darilo. Na ustanovnem občnem zboru Or. Ju. Na v Radatoviču, nabrano je 102 Din za zaprte bratje v Mariboru. — Prisrčna hvala! Zdravo!
Jajca so draga, meso je drago,
zato uživatje »Pekatete«, ki so enako redilne, kakor meso. So najce-> nejše, ker se zelo nakuhajo..
IfeiisOTeil© vesti.
Naša dva aretirana tovariša sta nam včeraj iz Maribora brzojavila, da sta izpuščena na svobodo in da prideta z vlakom ob 22. uri.
Naše strumne ljubljanske in šišenske akcijske čete so sprejele tovariša na kolodvoru, da jima izka* žejo čast, ker sta trpela za našo stvar in da iu zagotove svoje tovariške solidarnosti.
Med vzklikanjem na državo in kralja so čete pospremile svobodna tovariša po mestu v društvene prostore.
Po ulicah so odmevale orjunaške .prigodnice:
Dok je Šumadije, ni avtonomije, dok je naše dike, nema republike itd.
Omeniti je pri tei priliki, da sta bila naša člana aretirana samo zato, ker sta se drznila priti na klerikalni shod v Mariboru, oni. ki so pa streljali na vlak v Poljčanah, pa se še vedno svobodno kretajo, dasi so njih imena znana.
Današnji številki smo priložili položnice in prosimo vse ceni. naročnike, da potom njih poravnajo ev. zaoistalo naročnino. Kdor pa je naročnino že poravnal, naj nam pridobi novega naročnika in mu izroči položnico ali pa jo porabi za event. dobrovoljen prispevek za naš tiskovni sklad. Vsem naročnikom in darovateljem iskrena hvala.
Uprava lista.
Ljubljana. V ponedeljek se je od- ! igral v strojnih tovarnah d. d. tragikomičen dogodek. Pri trd ki je bil zaposlen kot obratovodja inženir Heller, Prus, ki mu je bil od našega kruhka preveč zrasel greben. Urad-ništvo in delavstvo je naprosilo Or-juno za posredovanje, ki se je vabilu radevolje odzvala, ekspedirala arogantnega Prusa z brahijalno silo na cesto in mu pokazala pot v deželo, kjer ne bivajo »Windische Hun-de«. Pri tem pripominjamo, da ne zadene nobena krivda g. ravnatelja Boncelja, zavednega narodnjaka, ki je bil žal odsoten, da bi zadevo mirnim potem uravnal. Ob tej priliki povdarjamo, da smo šele začeli delo in dobro verno, da je dosti, zelo dosti takih grebenov, ki jih bomo morali odstriči, v to svrho pa poživljamo delodajalce, da nam v svojem lastnem interesu delo olajšajo.
OPOZARJAMO POSLEDNJIČ MARIBORSKI MESTNI MAGISTRAT, DA ODSTRANI IZ MESTNEGA KINA NEMŠKO USLUŽ-BENSTVO. KER BO V NASPROTNEM SLUČAJU TUDI NAM JAKO ŽAL, ČE BO RADI TRMOGLAVOSTI GOTOVIH OSEB MORAL VSLED OGORČENJA JAVNOSTI TRPETI TA SICER NAŠ ZAVOD!
Izključen le iz organizacije Bartol Teodor, član mestne Orjune Rogatec-Slatina, po sklepu odborove seje z dne 12. marca, ker njegovo privatno življenje ne odgovarja našemu programu.
Izključen je iz organizacije Or-ju-ne Andrej Gričar član mestne organizacije Ljubljana vsled sklepa odborove seje.
Ljubljanski razgrajač Feldstein Stanko ni (in ne bo nikoli- član Or. ju.ne. Toliko v vednost sl. občinstvu.
Izključen iz Or, Ju. Na. Na odborovi seji dne 12. t. m. je izključen iz organizacije na podlagi Statutov g. Florenlni Oskar, ker je v Trbovlju z besedami nastopil proti delavstvu.
Naš organ nosi ime »ORJUNA«, kar pomeni v staroslovenskem ]ea ziku: vihar; la vihar na} visoko dvigne prapor našega nacionaUzmal
Narodno
gospodarstvo.
Di F.:
GOSPODARSKE PRILIKE O ČEHOSLO-VAŠKI IN VZAJEMNA GOSPODARSKA POLITIKA JUGOSLAVIJE.
Predvsem moramo konštatirati porast efektov, počenši z januarjem 1923. Brezposelnost zopet narašča. V sladkorni industriji opažamo hausse. — Železna je tako zaposlena z inozemskimi naročili, da je vsled zanemarjanja domačega konsuma, opažati pomanjkanje blaga. V inozemstvu prekipevajo cene one domačega trga, ta-, ko da zamorejo dobavljati tovarne le v roku 4 mesecev. — Lesna industrija počiva. Export lesa stagnira pod vplivom prevelikih izvoznih pristojbin. Edini kupec je Nemčija, ki uvaža jamski in celulozni les ter želez, pragove. — Mlinska močno pojema. — Napredovala je edino le tekstilna in je število zaposlenih narastlo za 7000. Glavni vzrok napredovanja tiči v dejstvu, da se skušajo kupci vsled grozečega porasta cen tekstilnih surovin še pravočasno kriti. Producenti se trudijo, doseči obojestransko carinsko svobodo z nasledstvenimi državami, kar se deloma strinja z namero zveznega kanclerja Seipla in gospodarsko ori-jentacijo držav Male antante. Praktična izvedba tega projekta se nam zdi za enkrat še preuranjena, vendar ugodni kompromisi v posameznih fazah mednarodne trgovine ne bi bili izključeni, saj bi pospešili gospodarske stike Jugoslavije in Čehoslovaške, ker nas pred vsem zbližuje ista gospodarska politika, da ne dajajmo Italiji in Avstriji prezgodaj koncesij, ki bi pozneje postale za nas usodne. Naj le sklepa Italija pogodbe z Avstrijo — brez nas in proti nam, dosegla bo z našo pomočjo — gospodarsko osamljenost! V skrajnem slučaju vzdržimo tudi brez gospodarskega zbližanja z Italijo. Dobro se zavedamo, da naša ekspanziv-nost sicer polagoma, a sigurno narašča, — bodočnost bo le še okrepila našo gospodar-.
‘ sko zavest, tujcem pa diktirala spodobno uvaževanje naše moči. Nikdar še ni tiaro postal velik brez silnih borb in naporov! Nacija je bila silna v borbi in zato tudi Vj vstvarjaniu ne bode klonila Bratsk. republiki pa veljal tudi v gospodarskem združenju izrek: Zvestoba za zvestobo!
Mi se borimo za edinstvo in ve* ličino noše države, za povzdigo irt razvitek vsake poedine klase irt vsakega poedlnega človeka.
Stev. 17.
»O R J U N A«
Stran 5.
Razne vesti
s.
TISTIM. KI SE JIH TIČE.
V Sloveniji in na Hrvaškem živi veliko število renegatov in tujcev, od katerih so mnogi iz nacijonalno političnega gledišča taki . grešniki, da bi jih mi že zdavno morali izgnati iz naše domovine. Ti ljudje živijo med nami, uživajo vse ugodnosti, mnogi so celo obogateli, vendar pa vedno in povsod delajo smotreno proti naši državi. Oni dobe raznovrstne koncesije, ustvarjajo razna podjetja v ta podjetja pa uvažajo zopet nove tujce in zagrizene sovražnike naše države. V takih podjetjih je naš človek pravi suženj in nikdar ne pride do boljšega kruha, vse mu odjeda tujec. V teh podjetjih je tudi vse poslovanje protizakonito v tujem jeziku in to ne samo z inozemstvom, ampak tudi z tuzem-stvoni. Mi bomo na taka podjetja posebno pazili in gledali, da jih uničimo aii pa vsaj podredimo naši naciji. Za danes navajamo sledeče:
Duša tvrdke Dukič i drug je nemški, dunajski žid g. Štern Eugen, ki je bil pred in za časa vojne zagrizen Nemec in kot tak vedno preganjal Siovane, posebno pa še Slovence. Po prevratu je moral ta možakar na pritisk Narodne vlade zapustiti svoje mesto in je bil od direkcije južne železnice premeščen iz Ljubljane na Dunaj. Njemu pa se je zelo tožilo po Sloveniji in zato je pustil službo pri Južni železnici in vstopil v trdko Dukič i drug.
Gospod Dukič je bil poprej vse kaj drugega kot Slaven in da se tudi do danes ni popravil nam je dokaz dejstvo, da so pri njegovi trdki sami pristni tujci Židovi iz Dunaja in Pešte kakor Štern, Sekelj in dr. Pri vseh njegovih podjetjih so nastavljeni na vseh boljših mestih sami Nemci. To vidimo povsod v Rajhenburgu, Zidanem mostu, Celju, Trbovljah, Rožni dolini itd.
Dalje opozarjamo špediterja Ran-zingerja, trgovca Scheider in Ve-rovšeka in mnoge druge, da je skrajni čas, da začnejo svoje knjigovodstvo in pa dopisovanje v našem jeziku in, da odstranijo iz svojih uradov tujezemce in jih zamenjajo z domačimi, poštenimi jugoslovenski-mi močmi. —
Opozarjamo gornje, kakor tudi vse ostale, da je to zadnji opomin in, da bomo v bodoče napeli- druge strune, da jih naučimo vendar enkrat spoštovati voljo nacije na koje račun si polnijo žepe.
Mariborska požarna hramba. Po osvobojenju so polagoma vsa važnejša mariborska društva prešla v slovenske roke. samo požarna bramba je še do danes ostala taka, kakršna je bila v Avstriji — od kraja do konca samonemška. Nemško ie njeno vodstvo, nemško je članstvo in nemška je seveda tudi komanda. Naši ljudje so že večkrat orosili pri vodstvu za sprejem v društvo, bili pa so dosledno odklonjeni,
našel se je vedno kak odgovor, da je dovolj članov, da rabijo samo iz-vežbane moči itd. Tako je mariborska požarna bramba še danes po četrtem letu osvobojen ja prava nemška trdnjava, najhujše gnezdo proti-državnih iredentističnih rovarjev. Ker je kot taka po svojem bistvu humanitarna ustanova, ji ni lahko priti do živega. S to svojo humanitarnostjo se oklepa kakor s Puncerjem in slepomiši tudi med sicer narodnim občinstvom. Podpira jo radi tega končno tudi slovensko časopisje. Dne 8. t. m. je hotela prirediti ta oožarna bramba javne vaje s svojo novo avtobrizgalnico pri katerih bi seveda poveljevala nemško. Ko je doznala za to mariborska Orjuna, je pismeno sporočila požarni brambi in policiji, da tega ne bo mirno trpela ter zahtevala, da se uvede slovensko poveljevanje ali oa se vaje in zabave prepovejo. Požarna bramba ie sicer obljubila, da bo poveljevala samo s trobento, toda ko je v soboto mariborska policija izvedela, da nameravajo akcijske čete iz Slovenske Bistrice prikorakati v Maribor, ie vaje in veselico sploh prepovedala. Vsled tega naše čete niso odšle v Maribor. Požarna bramba je sedaj lahko uvidela, da je doigrala. Zahtevamo od nje, da sprejme vse naše ljudi, ki se bodo prijavili ter da sivede slovensko poveljevanje. Ako tega ne stori, potem naj bo uvedena, da ne bo imela v Mariboru nikoli več nobene veselice, nobenega javnega nastopa in tudi ne nabiralnega dne. To je naša prva in zadnja beseda!
Ruško gnezdo. Ruše nad Mariborom so bile že v starih avstrijskih časih znane po svoji narodni zavednosti in ko je leta 1914. izbruhnila svetovna vojna, je moralo nešteto Rušanov, obdolženih veleizdaje in srbofilstva, romati v mariborske in graške ječe. Nemce je ta narodna zavednost Rušanov silno pekla, zato so podvzeli vse. da jo zatrejo. Pri uresničevanju svojega načrta so se poslužili svoje stare, vedno uspešne metode — pričeli so v Rušah graditi tovarne, v katerih so zaposlili same privandrane Nemce. Z razvojem to-varen je neprestano rasla v Rušah tudi nemška kolonija in da ni prišlo osvoboienje, bi bile lepe in zavedne slovenske Ruše postale v doglednem času prav tako zagrizeno nemško in nemčursko gnezdo, kakor ostali kraji v severni dolini reke Drave nad Mariborom. Osvobojenje je za trenutek zaprlo sapo' privandranim Nemcem v Rušah in njihovim podrepnikom nemcurjem — toda samo za trenutek. Ko so uvideli, da v Jugoslaviji ni tako. kakor je bilo v Avstriji in kakor je v vseh nacijonalnih državah na svetu, da se pri nas tuji in protidržavni elementi ne preganjajo. ampak mirno tolerirajo in celo podpirajo, so pričeli takoj nadaljevati svoje predprevratno delo. Velika ruška tovarna za dušik, popolno-
ma nemško nacijonalno podjetje, je prišlo sicer proforma pod sekvester. toda s prefrigano »nacijonalizacijo« si je znala vendar pridobiti zaščite pri naših veljakih in pri naših oblasteh. Za judeževe groše se je našlo nekaj naših slovenskih »rodoljubov«, ki so pokupili prsinerno število delnic — kolikor so jim jih pač nemški čifuti na Dunaju milostno dovolili — ter se pustili izvoliti v upravni svet. Da bi »nacionalizacija« še lepše iz-gledala, so postavili tudi za glavnega ravnatelja nekega bivšega avstrijskega majorja, ki se danes sicer izdaja za Slovenca, je pa nemčur in zagrizen klerikalec. V bistvu pa je ostalo v tovarni vse pri starem, vsi višji, boljše plačani funkcijonarji so deloma inozemski, deloma pa domača Nemci. Nemci in inozemci so predvsem vsi kemiki, Nemci pa so večinoma tudi ostali uslužbenci. Ko je državna oblast nedavno zahtevala izkaz nameščencev z ozirom na znanje državnega jezika, je ravnateljstvo poročalo, da so vsi nameščenci zmožni slovenščine, čeprav je to nesramna laž in varanje državne oblasti. Vodstvu tovarne se je ponudilo zadnje čase v službo več naših ljudi, toda niso našli milosti pri njem. Največja lumparija pa je komaj pričela. Vsled stagnacije v konsumu je tovarna prisiljena znižati število delavstva. Redukcija se ima izvršiti te dni, iz službe je odpuščenih krog 50 delavcev. Vsi ti delavci so Slovenci, dočim Nemci — tudi inozemci — vsi ostanejo! Najlepše pa je še to, da je bil isti dan, ko je bilo odpuščenih 50 Slovencev, sprejet v službo nek Avstrijec. Oblasti se za Vse to ne menijo, one so prepričane, da so zato tu, da ščitijo inozemce. Nemce in nemourje na škodo naših ljudi. Zato se nanje ne obračamo s prošnjo za pomoč. Mi imamo drugo silo, ki deluje hitreje in uspešnejše — ta sila je Orjuna! čakali bomo lojalno gotovo število dni. da ravnateljstvo izčisti nemško in nemčursko gnezdo, da odpusti vse inozemce in Nemce in popravi krivico, storjeno slovenskemu delavstvu; če se pa to ne zgodi, bodo naše akcijske čete napravile tak red. da bo služil za vzor vsem sličnim »nacijonaliziranim« podjetjem. Ravnateljstvo bo za ta dopis gotovo iskalo »krivca« med nameščenci, toda naj bo že vnaprej uverjeno, da ga tam ni. Za vsako eventualno krivico, ki bi se zgodila kakemu slovenskemu nameščencu, pa bo odgovarjal ravnatelj osebno Orjuni.
Klerikalci so v Mariboru nameravali prirediti dne 8. t. m na Glavnem trgu zahvalno mašo za »zmagovit izid volitev« in potem hujskaški shod in obhod po mestu, pri katerem bi demonstrirali proti narodnemu in državnemu edinstvu ter proti Orjuni. Strah pred našimi organiziranimi četami pa je povzročil, da je oblast mašo na prostem, shod in obhod prepovedala. Klerikalci so imeli mašo le v cerkvi in skromen shodič pri
Gambrinu v znani dvorani, v kateri ima prostora kvečjemu 200 do 300 ljudi. Žebot je udrihal po Orjuni in milo tožil, da ni pred to »bando« varna niti »najmočnejša« slovenska stranka. Da so klerikalci napram Orjuni brezpravni itd. Večje nesreče ni bilo. Orjuna se komaj pripravlja na pravo delo. pa se je tudi »najmočnejši« klerikalci že pričenjajo bati: kaj bo šele tedaj, ko bo začela res delati!
Količevski paša. V Količevem pri Domžalah ima Bonačeva kartonažna tovarna kot ravnatelja nameščenega inozemskega Nemca Wolfa, ki postopa z delavci kakor kak turški paša ter je poleg tega tudi zagrizen sovražnik našega naroda in naše države. Pozivamo g. lastnika, katerega poznamo kot narodnega človeka, da tega privandranca takoj zamenja z domačinom, ker bi nam bilo jako neljubo, podvzeti proti sicer našemu podjetju mere do katerih bi bili prisiljeni v slučaju, da bi se to ne zgodilo.
Svoji k svojini! To geslo je menda docela neznano pri mariborski bolnici in pošti, ker oddaja vsa svoja ključavničarska dela Johannu Siraku. Za danes samo to!
Gotzova pivovarna, največje in najbolj nemško velepodjetje v Alari-boru. ki zaposluje same Nemce in nemčurje ter podpira vsa nemška iredentistična društva, je postala sedaj tako nesramna, da izdaja reklame v naših nacijonalnih barvah, da bi s tem premotila naše ljudi. Naša dolžnost je. da odgovorimo na to izzivanje z najstrožjim bojkotom. Nacionalisti in sploh vsi zavedni Slovenci in Jugosloveni, odklanjajte povsod Gotzovo pivo ter zahtevajte ono pivovarne v Laškem, ki je tudi. sicer boljše. Ne zahajajte v one stilne, kjer se ne toči to pivo. Če bomo dosledni v tem. bo Gotz kmalu moral zapreti svojo tovarno in odpotovati preko meje. Za člane Orjune je bojkot obvezen!
»Mannergesangvereimi« v Mariboru! Iz Maribora doznavarno, da nameravate prirediti dne 22. t. m. pri Gofzu svojo pangermansko veselico. Opozarjamo vas pravočasno, da tega ne storite, kajti naše čete so že avizlrane h pripravljene na pohod, Ako noče oblast doživeti drugega Celja ali Slovenske Bistrice v potenciranem obsegu, naj bo tako pametna In nai sama prepove to iredentistično izzivanje.
»Der Drang nach Siiden«. Po slovenskih dnevnikih se pojavljajo inserati kot n. pr.: »Strojni tehnik«, »Delovodja« itd-, kjer se ponujajo Jugoslaviji v službo mladi Nemci, katerim očividno doma ni ravno z rožicami postlano — zato hajdi v »kolonije«. Značilno pa je za vse te inserate, da prosi ta švabski naraščaj: »Ponudbe v nemščini pod« — itd.! Torej niti besedice našega jezika ne razume, pa: ti sili ta reva švabska v našo državo, da bi tu odjemal kruh našim ljudem! In to
inmpertiinenco prinašajo mirno naši dnevniki. — »Gešeft is gešeft — in naši anončni zavodi si mislijo rav-notako, pa mirna Bosna! Ali ni to hujši narodni zločin kot če prestopiš prag celjskega nemškega trgovca? Ali smo res že tako otopeli, da za par Judeževih grošev obogatimo domovino z vedno novimi pri-vandranci? Sramota! (Ako bi ta kaliber ne zadostoval, imamo večjih v zalogi!!)
Nemški znaki. Na Veliko noč so preplavili Maribor nadebudni sinčki mariborskih Nemcev in nemčurjev, ki študirajo na visokih šolah v Avstriji in Nemčiji. Izzivali so po mestu z raznimi pangermanskimi znaki »Hackenkreuzfi« podobicami cesarja Franja Josipa. Karla, Viljema itd. Naša Orjuna je poslala na velikonočni ponedeljek na ulice par svojih čet, ld so petelinčkom pobrale znake ter jih poučile, da smo v Jugoslaviji in ne v Avstriji. Do večjih incidentov ni prišlo. Buršaki so hoteli prirediti tudi veselico, katero pa jim je oblast iz strahu pred Orjuno prepovedala.
Mornarica veže najudaljenije države Podižimo momaricu! Jaeajmo »Jadranski!
Stražu«!
i - '	   I
TRSDH MRRK i	'	 . 1
Čevlje kupujte od domačih tovarn
tvrdke Peter Kozine &. Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. 1.
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 18.
CENE mbRi&it
obiaslvseo gam stavbeni Mm is mestni Matk
litin, lis 11.11.
Uje in pjtkia t&Mt pis, sstes zpfc i
l i i	el	•	s	j
MezMsski! M i.
ša drobno.
13 ""
DRAGO
SCHVVAB
um, m n n i
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani ete.
Izdelava oblek v last-
S
nem modernem salonu.
!
Carinsko - Posredniški « Bureaiui
Uvoz GROM Izvoz
Centrala LJu&liana Kolodv. uika 41.
Podružnic«!
Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica, Čakovec, Rakek.
jBB|gaHB|SaH g B a B BHaa aaaa|sat,g 3 SBS,gjgBS
san
BBflR
*i! IILIILUMH lURHHill 11 Ulili Hilli 1
iin
ualsfi -i® uaimoderneie urejeno in izvršuje vsa iiskaraiška | asanan dela od najpriprostejSega do najmodernejšega, ■
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — | Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brušure in ® knjig« v malih in tndi naj večjih nakladah. — Časopise, revije a In mladinske liste.
Iplli Okusna opna ilDStriraniH Katalogov, cenike« to reklamnih listov. | IH!! Lastna tvornica šolskih zvezkov. |
BIMBI Sobki fcveiki m osnovno šole in srednjo Solo. Risanke« dnev« y
§55 ■■■	nlkl	in	beležnice.
uSSSaBBaBBaBaBaaaaaaBaaaa asa bbhbbbbbhsssbhbbsisbhS
HM: KDlET
TELEFOH ?5
Ur. naonopoSna veleproc^fa soli
JADRAN d:r°*-
Mubllšita, Dunajska cesta št. 19.
Prodaja Špecerijskega in kolossifs Snaga blaga na deb@lo»
— m i !■■■!! Telefon Infierurb. 113.
i Ul. bi ioni
It
„SLOGRAD”
Slovenska gradbena in industrijska d. d.
Telefon Intar. 180.	Taiafon	in	ter.	110.
Tehnična pisarna Ljubljana, Sp, Šiška,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „siloa-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
s bji iuis9n ‘vNvnann
VNEAODUl VMSrDMldNOH
Otroški vožički
zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa so najcenejši: „TRiBUNA<ff
tovarne dvokoles in otroških vožičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4-
CHARLES PRINC
nonn tm&m&sKa JOŠKO SUŠHIK
Poštni predal 124.
LJUBLJANA,
Ing. V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski liferant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
MIKLOŠIČEVA C. 36.
LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
TELEFON ŠT. 75.
Stegu in dragi
kom. družba za strojno in električno industrijo.
Telefon int. St, 247.
Dunajska c. Ib, III. nadstr. Postavlja:
kompletne naprave modernih žag ter napravo za sušenje lesa.
Dobavlja in montira:
vse stroje za lesno obdelavo.
Glavna zaloga cigaretnega papirja ,sMi§Jt©§E‘a
| Papir en gros.1
Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni.
Avtomobile
kolesa, motorje* pnevmatike vseh vrst, olje* bencin in druge potrebščine
ima vedne w salsgi
¥. FEorjanIK
uu&umA.
A. LAMPRET
Krekov trg št 10
Telefon int. št. 24]
MERAKL
Zobna pasta
Aikadont“
Ustna voda
bole, barve, lak, kit
emajl, {opiti
Ako kašljate je edino sredstvo proti prehiajeniu
najboljše kakovosti nudi
PEKTO
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
Milinimi
H NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !!
kameri sagurno pomaga
|j Maribor, Ljufolfasia, Novisad,
g podružnica. centrala. podružnica.
'ibmmmmmm mssmm
drogerija in foto - manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana.
Pohištvo? preproste, posteljna oprema, tapetne potrebščine, celokupne notranje dekoracije v naivečil izbiri ter nalnižlih cenah,
Na debelo!	Na	drobno!
Ceniki Iranko!
Zaloga pohištva Sn praprog
arrtl Drek Maribor
Proračuni in pojasnila brezplačno, oglasi po origin. oglasnih cenah
Poštni tek. ratun It. 12.666 v Ljubljani.
Sprejema oglase za vse časopise in revije, posebno
za čas III. ljublj. velesejma!
Lastna koja na letošnjem III. ljubljan. velesejmu!
Naklada in izdaja lastnih serij „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine SHS“:
Serija A: Načrt Ljubljane.
Serija B: Bled, z železniškim omrežjem cele naše države, Serija C: Sušak, s parobrodsko in železniško karto,
po osnutku ing. Gregora, se priporoča trgovsko-industrijskim izvoznim in uvoznim krogom.
OGLASNI IN REKLAMNI ZAVOD
JOSO ZORMAN
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA UL. 2
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Brzojavil
TRGOVSKA
[Tiska UCiteljska tiskarna v Ljubljani,