lovensko
^z.a vsrodDitrcpsan.
Razcepljeni.
Prve dni tega mcseca so zborovali avstrijski socijalni dcmokratje v Inomo-stu. To zborovanje je pokazalo, da sc je avstrijska socijalna demokracija razcepila po narodnostih. Internaci-jcnalnost, ki je bila velika fraza njihovega programa, je izginila kot tema laži, ko posije solnce resnice. Lagali so si, da so internacijonalni, čeprav so bili raznih narodnosti. — Od sedaj nimamo več v Avstriji skupne so-cijalno-demokratske stranke, ampak le nemško, češko, poljsko itd. socijaino demokracijo. Dosedaj skupno glasilo avstrijskih socijalistov »A r b e i t e r Z e i-t u n g« je radi tega tudi preinenilo naslov. Ne imenuje se več centralno glasilo avstrijskih socijalistov, ampak le glasilo nemški h socijalistov. V tem oziru je bilo glasovanje v Inomo-stu vrlo zanimivo. Socijalisti se gledajo sedaj mej seboj ko pes in mačka. Načel, po katerih bi rešili narodno vprašanje, nimajo nobenih. Ako odvzamemo par zdravih gospodarskih točk iz njih programa, je vse drugo le laž in zmota.
Zdaj je čas, da se poživijo krščan-sko-socijalne stranke. Naše stranke niso nikdar učile tiste internacijonalnosti, ki zanemarja narodnost. Čeprav pa smo razdeljeni v narodnosti, imamo vendar ! skupen, internacionalen program, po katerem je mogoča enotna krščanskosocialna stranka. Tega socijalisti ne morejo več pokazati, čeprav se slovensko glasilo socijalnili demokratov »Zar-ja< v svoji neumnosti še vedno baha s skupnostjo. Minuli so časi!
Ti ubogi slepci so prorokovali pogin katoliški cerkvi, ki je edina usta-
•lova z a v se narod«.. Obetali so, da bo socijalizcm vse narode pomiril, pobi atil, združil in osrečil — a vse je sedaj splavalo 15» vodi. Ne-le da niso narodov pobratili, so jih še bolj razdražili. Jasno se je pokazalo, da je le v krščanstvu mogoča prava internacijonalnost, da je le v njem zagotovljeno pobratimstvo vseh narodov. Zal pa, da se tudi katoličani, ne meneč sc za svoj program, tudi mej seboj prepirajo.
Cas je, da dvignemo svoj program. Zadnje državnozborske volitve na Go-riškem so pokazale, kako se mej našim ljudstvom širijo socijalistične zmote. Socijalistična moda, ki drugod že pone-huje, prihaja še-le sedaj k nam. Imeli smo v tem pogledu že več sestankov. Sprejele so se lepe resolucije za organizacijo delavskega ljudstva po naši deželi. Zal pa, da nam to delo zaostaja.
Z najboljšim namenom priporočamo to stvar somišljenikom po deželi znova. Obenem pa opozarjamo, da se mora skupno z organizacijo širiti tudi prav o spoznanje krščansko-socijahie-ga programa. Brez tega ne opravimo nič. Zato je nujno potrebno, da se »P r i-morski List« razširi mej ljudstvom. »Primorski List« v vsako krščansko družino! To povdarjamo radi dobre l stvari, ker stoji naš list na edino pravem stališču, ki je je svoj čas zagovarjal v njem dr. Josip Pavlic a.
Pod to zastavo naprej!
Shod pri Rebku.
Lep shod je imela »Kmetska zveza za ajdovski okraj« pri Rebku pod pred-
sedstvom društvenega predsednika J. Lebana i/. Črnič. Blizu 200 gospodarjev, piistašev S. L. S. iz raznih krajev Vipavske se je sešlo, da slišijo poročilo o delovanju naših poslancev v deželnem in državnem zboru. Prišla sta dež. poslanec in odbornik prot. Berbuč in drž. poslanec svetnik Fon.
Predsednik je povedal točke o katerih naj bi gg. poslanca dala pojasnilo: sklicanje dež. zbora, vipavska železnica. slov. gimnazija, uravnava Vipave, draginja, pomanjkanje življenskih potrebščin in drugo.
(i. prof. Berbuč je pojasnil položaj v deželi v obče in pri deželni upravi posebej. Izredna suša in draginja je napotila poslance S. L. S. da so se posvetovali o pomožnih sredstvih. yiada ni dala poslancem priložnost da bi kaj uspešnega sklenili, ker ni sklicala dež. zbora. Klub slov. poslancev S. L. S. je naroči! dež. zboru, naj stori vse kar je mogoče z že dovoljenimi podporami; poslal je po deputacijah spomenice namestništvu in ministerstvu. O. poslanec razloži razloge nasprotnikov, ki zahtevajo razpust dež. zbora in nove volitve; vse razloge jasno o(frže kot neutemeljene. V dež. zboru sklenjene podpore se redno izplačajo, ko je dotično delo začeto ali dovršeno. Našteje podpore za Vipavsko. Pritožbe glede vipavske železnice niso utemeljene, ker je pač le sekundarna železnica. Država za sedaj neče železnice podržaviti. — Uravnava Vipave je prišla v pravi tir. Ze 10 mesecev izdelujeta dva inženerja podrobne načrte. Potem pridejo še le težave financiranja. Našteva uspehe poslancev S. L. S. za šolstvo: slov. paralelke na
goriški gimnaziji, preosnova dež. kmet. šole. 5 mesečni gospodarski tečaji za kmetska dekleta. Prizadevanja dež/ odbora za vipavski vodovod; če se ne u-resniči ni kriv dež. odbor, ampak previsoke zahteve obrtnih podjetnikov, ki so ali priseljeni tujci ali politični nasprotniki. Za polajšanje bede je deželni’ odbor prosil vlado naj iz draginjskega zaklada pomaga, da se živila, krmila in dingo ceneje dobi. S ploskanjem in živijo klici so zborovalci uzeli na znanje poročilo.
Drž. poslanec Fon je zelo zanimivo poročal o drž. zboru. Nastopila je nova vlada. Min. predsednik Gauč je krepko nastopil, vendar se je ustrašil Nemcev. Nastopilo je novo ministerstvo pod Stiirghkom. Opisal je poslanec spletkare-nje Bilinskega, krivice Hochenburgeria, ki podpira nemške krivce po sodnijah. Naši poslanci se ne vežejo. Omenil je tudi spletkarenje naših liberalcev v zadevi premeščenja učiteljišča iz Kopra v Gorico, in ob ustanovitvi kuratorija za slov. gimnazijo. Razložil je stališče S. L. S. v zadevi zvišanja uradniških plač, u/roke draginje, ki so večinoma karteli, zoper katere je izdelal dr. Krek načrt postave.
Zborovalci so pritrjevali in odobravali poslančevemu poročilu.
Poslancema sc je mudilo na vlak. Iz jasnega poročila so spoznali zborovalci kako zlobno lažnjiva so poročila liberalnih listov o delovanju poslancev S. L. S.
Na to ste bili soglasno sprejeti sledeči resoluciji:
1.) Javni shod K. Z. za ajd. okraj pri Rebku na Goričici dne 12. nov. 1911.
Izhaja vsaki Četrtek ob B. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo Ntlrankovana pisi ia se ne spre-jemajo.
Cena listu znaSa ia celo leto 4 kione, za pol leta 2 kroni. Za manj premožna za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ia druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarn;)” v Oorici, ulica Vel lorini it. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Oorici, Semeniška ul. št. 16.
XI^Fletnlk.
Posamezne SU v. vilke se propajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio 1’ellico, v ul. 1’ontc Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni >Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, p<' 8 v.
'Jglasi in poslanice sc računijo po petit
•	siar: m sicer: če :•« liska enkrat H v , dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V	Gorici, 16. novembra 1911.	46.	štgvllka.
Spreobrnjeni demokrat.
(Konec).
Neki imeniten pruski uradnik je postal katoličan. V poznejših letih je dejal: Veliko sem pričakoval v katoliški icrkvi za svoje zveličanje; vidim pa, da so moje nadeje že prepozne. Kot že rečeno, je n. pr. samomorov manj pri nas. Ce pa so, je zato, ker niso ljudje dosti katoliški.
L. 1901 se je v Inomostu odpadnik Janez Hofer zopet povrnil v katoliško cerkev. In tedaj je rekel neki mesar: Prav imaš, Janez! Kajti če je le en Bog, ne more biti dvanajst (dobrih) ver!
Znano je, kaj je rekel Melanhton svoji materi: Laže je živeti v luteranski veri, ali boljše je umreti v katoliški. In enako amerikanski pesnik Oliver Ven-dtl Holmes: Videl sem mnogo katoličanov na smrtni postelji. Dobi! sem ta vtisek,- da so sprejeli neizogibno smrt zelo udano. In to dokazuje, da je njih vera vsekako najboljša, da se v njej umrje. Neki luteran baron Liitvitz pa je dejal ob smrti svojemu pastorju: Ljubi pastor! Ce je človek zdrav, je to vse
k po. kar pravite; ali ob smrtni uri se spozna, da so to le prazne fraze (govor-j< nje). Drugače je dejal imenitni pra-voslovec Savigny: O kako lep jc sa-krament sv. olja. Katoliška vera pomiri umirajočega v njegovem strahu radi bodočnosti. Kristus Gospod pride v najsvetejšem Sakrainentu k njemu kot zagotovilo, da ga hoče milostno vspre-jeti pred sodnjim stolom.
Gospica Marija Eichenberger je prestopila 19. marca 1902 h katol. cerkvi in dejala potem: »Zdaj upam dobro smrtno uro; prejšnja vera me je pustila vedno v britki negotovosti, in mi ni dala nikoli srečnega miru.«
Ko so ob francoski revoluciji tako morili katoličane, je bila obsojena v smrt tudi neka vdova v Vendeji. Pri tem jej obljubi neka gospa, da hoče ona skrbeti za njenega otroka. »O, Bog, \ as blagoslovi,« reče Vendejka, »o, učite ga, naj ljubi Boga, naj objokuje svojega očeta, ki je padel za vero in za kralja. Povejte mu včasih tudi kaj o meni, njegovi nesrečni materi, ki umrje za isti namen. »Bodite brez skrbi.« Odvrne ptuja gospa, držeča otroka na rokah, »dobro se mu bo godilo, nič mu ne bo
manjkalo; in učila ga boni, kako naj ljubi republiko iti jej služi« — »Ah! zakliče mati, »dajte mi nazaj otroka, za-I tevam to; kajti vi bi pogubil njegovo dušo. Rajša bom gledala, da bo umiral / mano, nego bi šla v smrt z mislijo, da zapade zapeljivosti in pozabi Boga in kralja. In pritisnila je otroka na prsi ter pričakovala smrti v valovih Loare...
»Da, da. dragi moj Šmid, šel sem iz prepričanja v semenišče. Vem da bo treba duhovniku veliko prebiti; saj poznam liberalizem in opazujem ravnanje in »delovanje« liberalcev že od — pete šole. Ali nič za to! Te dni sem bral:
Priznati to moram — Bog reže me, zbada — in dolbe in struži — pa ni težko: Češ vedet' zakaj? Izklesati hoče angelja iz mene.
In enako je dolžan vsak katoličan trdno se držati katoliške vere in cerkve. Saj mu je to največje zagotovilo zveličanja; in reči bo.mogel se sv. Pavlom: »Nu bom osramočen; kajti vem v koga sem veroval; in prepričan sem, ua je mogočen, da ohrani mojo zalogo (branilo) za oni dan prihodnje sodbe« (2. Tim. I. 12).
Da, le v božjih zapovedih je reši-
tev! Čujte še to, kaj sem si napisal te dni v dnevnik:
Deset zlatili pravil v temoti nam sveti Učijo, kaj Stvarnik veli nam presveti Nam kažejo jasno kje se sreča blesti. Svet dajo, pomoč še, pogin če preti. Žal! rešnega pisma prav brati ne vemo, Davstrupu je zdravje, pri vragu rešitev,
V	blatu pa sreča - je blodna menitev (Človeška nespamet je in prava norost) Glej, bedo, trpljenje, bolest iti bridkost, Zabrani zapoved, al’vzame jim ost!
Kovač se zahvali g. Viktorju ter tnu hvaležno stisne roko. In upanje je. da bo njegova izpreobrnitev resnična iii stalna. — Bog daj tako — njemu, in orugim takim.
Značajni, prepričani kristjan ve, kaj veli sv. Ivan: »To je ljubezen božja, da izpolnjujemo njegove zapovedi, in njegove zapovedi niso težke.«
On misli in govori tako-le nekako: Zvest biti čem katoličan,
Ne tak, ki samoljubju vdan.
Drži se Cerkve in Boga.
Dok veter jasni mu pihlja;
Ko sever ostri završi.
Boga in Cerkev zapusti (Je moštvo to? Sodite Vi!)
poživlja c. kr. vlado naj z ozirom na pomanjkanje življcnskih potrebščin med kmetskim ljudstvom nemudoma skliče dež. zbor k zasedanju v katerem naj dež. zbor sklepa za odpomoč splošni bedi.
2.) Zborovalci zbrani na javnem shodu K. Z. za ajd. okraj pri Relikti na Goričici izražajo svoje popolno zaupanje slov. državnim poslancem združenim v lirvaško-slovenskem klubu pod vodstvom dr. Šušteršiča in ždijo, naj bi vsi Jugoslovani spoznali potrebo edinosti na temelju krščanske resnice in pravice.
K besedi se je oglasilo še par govornikov izražajoč razne želje in nasvete. na kar je bil shod zaključen.
Ifalijansko-lurška vojna.
Italijanska flota namerava raztegniti vojsko tudi čez turško vodovje. — Vznemirjajoča poročila prihajajo z oto kov v Egejskem morju. Turška obmorska mesta so sedaj izpostavljena veliki nevarnosti bombardiranja. Premožnejši ljudje na otokih in v obmorskih mestih 'zapuščajo s svojimi družinami svojo domačijo. Med mlade moške se razdeljuje orožje.
Italija hoče s tem. da odpošlje svojo floto v Egejsko morje irilirati najobčutljivejše živce evropskih velevlasti.
'I ako hoče indirektno z oboroženo silo doseči njih posredovanje pri Turčiji, naj se vendar enkrat uda. Toda zdi se. dr, ta način ni pravi in da se s takim počenjanjem še bolj odtuji velesilam. Nev-traliteta Evrope sc zna preleviti v. sovraštvo in potem utegnemo imeti evropsko vojsko.
Še nikdar se ni v Evropi bojevalo za kos afriške zemlje. Zaradi afrikan-skih kolonij je že mnogo krvi teklo, a vsakikrat le tani/kjer so si hotele dr-zave pridobiti kak kos zemlje. V sedanjem slučaju pa se utegne dogoditi, kar se še nikdar ni zgodilo: Kolonijalna vojska naj bi se bila v Evropi! Še pred nedolgim časom je obstajala taka nevarnost med Francosko in Nemčijo, a ta nevarnost je sedaj odpravljena.
Kar se Turčije tiče, je pač znano, tia se v njej ni smelo nič spremeniti brez da bi evropske velesile imele tudi kaj pri tem opraviti. Turčija je bila vedno rredmet, čez katerega se je večinoma le v Evropi sklepalo. Sultan je bil vedno cmejen v svojem delokrogu. Ce se torej drzne Italija sedaj sama na nasilen način izvršiti na Turčijo kak pritisk, ie gotovo, da izgubi še ono malo simpatij, ki jih je imela po Evropi. Ze to, da bi
Pismo iz Aleksandrije.
V Aleksandriji, dne 28. oktobra 1911.
(Konec.)
Večkrat sem slišal, ko sem bil doma, kako izprijeni in hudobni da so na-m fantje in punce, a resnici na ljubo moram reči, da ti naši izprijenci in hudobneži so še zmeraj, če ne že angeli, pa vsaj ljudje v primeri s sinovi in hčerami tacih goriomenjenih družin. Ja. ja, lenoba je res mati vsem pregreham, pa tudi vsemu zlu.
Kako pa gre trgovina, bost? vprašali. Rajše slabše ko boljše. Polomi so na dnevnem redu. Zlasti sedanja laško-turška vojna bo povzročila v Egiptu marsikako »falito«. Odkar je izbruhui-I.'i v Egiptu denarna kriza, ni »talita« nič posebnega, ampak nekaj navadnega, vsakdanjega, kakor smrt za časa kake epidemične bolezni. Tem bankrotom je pa vzrok več lahkomiselnost in pomanjkanje trgovske izobrazbe, kakor pa pomanjkanje denarja ali kredita. Koliko ji:> je, ki so bili težaki po trgovinah, pa so toliko časa skoparili, da so si prihranili nekaj stotakov, da odprejo trgovino ali
Turki utegnili sovražiti vse tujce zaradi italijanskih nasilnosti, bi bil tehtni vzrok, da se tudi druge države malo pobrigajo za balkanske zadeve. Italija igra nevarno igro in proti odpošiljanju njene flote v Egejsko morje se punta vest cele Evrope.
Avstrijsko-ogrska monarhija je bila dosedaj jako obzirna nasproti Italiji, kar je bila tudi dolžna biti kot zaveznica. Toda njeno vedenje nasproti tej zaveznici se zna spremeniti, če pomislimo, koliko škode bi nam prineslo oboroženo poseganje v Egejskem morju. Egejsko morje jc edini del sveta, kjer je prišla avstrijska pomorska trgovina do vpliva in skoro do izključnega gospodarstva. Če se pa začnejo tam postavljati mine in bombardirati za našo trgovino važna mesta, je gotovo, da ne bomo mogli to z mirnim očesom prenašati. Če bi pa Avstrija posegla vmes, bi imeli opraviti gotovo še z drugimi državami, ki škilijo že več desetletij na Balkan. Ekspedicija italijanske flote v egejsko morje utegne potemtakem postati vzrok evropejske vojske, ki se že več časa sem prorokuje.
Ne da se predvideti, kake posledice bi izzvalo le bombardiranje mesta Solun, ki je za Avstrijo velikanskega gospodarskega pomena. Naša trgovska politika je že od nekdaj na to gledala, aa si tam pridobimo v trgovstvu prvo mesto. Naši trgovci so se tam naselili naše banke so tam ustanovile svoje podružnice. Tudi železniška politika deluje v isti smeri. Italija zna priti mogoče prepozno do prepričanja, da je bila ekspedicija v Egejsko morje nevarna igra.
Iz Carigrada je prišla zadnje dni vest, da so bile videti iz uhoda v Dardanele na Egejskem morju italijanske vojne iadije. Do sedaj je bilo že znano, da križarijo po Egejskem morju poedine italijanske vojne Iadije. Razne vesti iz Athen in drugih mest so to potrjevale. Posebno pozornost pa je vzbudila vest iz Athen, da si hoče osnovati Italija na otoku Lemnos operacijsko osnovnico, od katere bi vodila vse svoje vojne namere.
Otok Lemnos leži kakih 80 km oddaljeno od ulioda v Dardanele ter na prvi tretjini potu med Dardanelami in Solunu. Ta lega tega otoka je jako u-godna za floto, ki hoče tam operirati. Ce hoče torej italijanska flota zasesti otok Lemnos, je to znamenje, da namerava operirati proti Dardanelam in proti Solunu. Za demonstrativno zasedo otoka od strani Italije bi se Turčija prav nič ne zmenila.
Kako je v Tripolltaniji?
Dne 13. t. m. sta odrinila v Tripolis laški pešpolk št. 37 iz Aleksandrije in
kak lokal. Tukaj je gotovo pomanjkanje izobrazbe. Drugi pi nalašč zato otvorijo kako trgovino z namenom, da bodo mogli v doglednem času napovedati konkurz in ogoljufati svoje upnike in si stem sami na noge pomorejo, ne do bi bili kaj zato kaznovani. Nič jih ni sram, če že po preteku par mesecev, večkrat že čez mesec dni. zaprejo trgovino. Znajo že tako manipulirati, da jiin sam ta črni ne more dokazati knke goljufije. Po dolgem mešetarjenju se zoret pobotajo z upniki ter se zavežejo plačati jim nekaj malo odstotkov, pa so na konju. Zdaj pa, ali nadaljujejo trgovino, ali pa začnejo brezposelno zapravljati, kar so si na ta čeden način prislužili. Koliko tacih pohajačev je samo po Aleksandriji. Elegantna obleka, palčica v roki, cvenka zmeraj dovolj po teni se jih spozna .Nekateri pa postanejo podjetniki. To so tiči' Tukaj namreč imenujejo kratkomalo .podjetnike« vse tiste, ki jim pri vas pravite-mešetarji. barantači, kontrabanderji itd. Razlika je le ta, da se tukaj no.sijo bolj eiegantno iu da slišijo le na ime — »gospod podjetnik«. Ti pa znajo, kai?!
pešpolk št. 50 iz Turina. V Neapclju izdelujejo ponoči in podnevi železne zaboje, več tisoč, v katerih bodo prevažali vodo v Tripolis. Iz Rima se poroča. da laške čete še zdaj niso očistile ozemlja pri Bumeliani in da so ostali vsi laški poizkusi brezuspešni. Arabci so napadli Lahe iu jim napravili veliko škode. Položaj za Lahe nikakor ni tako ugoden, kakor ga opisujejo laški listi. Tudi iz Carigrada sc poroča, da so napadli Turki in Arabci Lahe pri Bumc-liani, a da izid boja še ni znan. Rimska brzojavka izda med vrstami, da so bili Lahi pri Bumeliani poraženi, ker svoje stavljene si naloge niso mogli vsled sovražnikovega odpora izvesti. Iz Rima se pa nadalje še poroča, da je izjavil gcneralissimtis Ganeva, da misli v Tri-politaniji šele spomladi odločno nastopiti. Turki so pred Tripolisom, kakor sc poroča iz Carigrada, s topovimi krogljaini zadeli neki laški aeroplan, ki jc padel na tla. Važno je tudi poročilo carigrajskega lista »Ikdama«, ki poroča: Poveljnik Nešad je pozval ■ nožem ce v Tripolisu, naj zapuste mesto, ker ne more prevzeti odgovornosti za posledice obstreljevanja mesta. Če jc »Ikdamovo« poročilo istinito. so morali Arabci in Turki zopet zagnati Lahe nazaj v mesto Tripolis in se nahaiajo Lahi v tripoliški mišji pasti.
Iz Carigrada se zatrjuje, da so bili Italijani v bitki pri Sidu Mesri popolnoma poraženi. Posebno laško levo krilo se ni moglo več držati. Lahi so imeli 200 mrtvih .Turki pa 80 in 22 ranjencev.
Politični pregled.
Notranjepolitični položaj
je postal vsled govora ministerskega predsednika grofa Stiirghk, katerega je imel v zadnji seji poslanske zbornice, ji’ko kritičen. Grof Stiirghk si je s tem govorom jako oškodoval svojo glavno nalogo, sestaviti v parlamentu stalno in zanesljivo večino. Zaradi tega se govori sedaj v parlamentarnih krogih o možnosti, da bode državni zbor že v kratkem času odgoden in da začne neti § 14.
Državni zbor.
Minoli teden se je v poslanski znor-nici nadaljevala proračunska debata.
Navada našega parlamenta je, da pri razpravi o proračunu ali proračunskem provizoriju razne stranke označujejo svoje stališče napram vladi. Proračunska debata je potemtakem trnek, s katerim ribari vlada v valovih parlamenta, da si nalovi toliko privržencev, kolikor treba za svojo stran politične tehtnice, da se nagne jeziček k njej.
Tako so se vršila tudi minoli teden posvetovanja med zastopnikom vlade,
Ze za časa pasjih dni smo poročali v »Prim. listu« o tukajšnjih zdravstvenih razmerah in obenem povedali, da nimamo v Egiptu — kolere. Letos se mnogo čuje o tej nadlegi, zlasti Italija m Turč.ja jo imata čez glavo. V teh dveh nesrečnih deželah je res križ letos. Kugo imajo, vojsko imajo in nazadnje 1 ojo še z lakoto svet osrečili. E, Bog že ve, kam udariti s svojimi šibami.
Kaj pa Egipt? No, letos se v zadevi kolere lahko postavi. Doslej nismo culi še
o	nobenem slučaju kolere na egiptovskem ozemlju. Pa marsikdo se je potrudil in se še trudi, da bi kje v Egiptu zasledil kolero, in jo prvi hitel javit na pristojno oblast. Zakaj neki? Tudi to povemo! Znano je. da orijentalci imajo zelo bujno domišljijo ali fantazijo in ta fantazija jim včasih iz zadrege pomaga in jim koristi. Letos je minister notranjih zadev izfantaziral sledeče sredstvo zoper kolero: Oni. ki bo v Egiptu naznanil prvi slučaj kolere, dobi takoj na roko deset egiptovskih funt >v (250 kron a. v.) in njegovo ime ostane — tajno. To je kolero prestrašilo iti dosedaj ni še nobeden tistih kronic zaslužil.
ininisterskim predsednikom grofom Stiirghkom, in raznimi strankami. Te so zopet v parlamentu po svojih voditeljih ali načelnikih povedale, ako so s ponudbami vlade zadovoljne ali pa ne.
Tako je bil tudi dr. Šušteršič kot načelnik hrvaško-slovenskega kluba pozvan, da oficijclno jiovc, kar je sklenil njegov klub. To je storil v petek.
V glavnem je dr. Šušteršič poudarjal, da smo Jugoslovani v notranji politiki še vedno hudo zanemarjeni. Dogodki zadnjega časa jasno uče, da so jugosl. dežele težišče cele monarhije. Ce hi Avstrija jugoslovanske dežele izgubila, je nehala biti velesila! Italijanske piovincc jc Avstrija po večini že izgubila, jugoslovanske province so ji ostale zveste in zdaj so naši državniki na delu, da še te izgubijo! Ne sme se pozabiti, da leže jugoslovanske dežele ob morju, vodi vni krogi v Avstriji pa so menda to popolnoma pozabili. Dinastična čustva Jugoslovanov so glavna moč monarhije za njeno pozicijo ob Adriji! V jugoslovanskih deželah Avstrije leži edina in zadnja možnost razvoja za monarhijo in tam doli se bo odločila usoda Avstrije kot velesila. Živimo v jako nevarnem času. Nc smemo pozabiti, da se zna sunek Italije proti Tripolisu enkrat obrniti proti Adriji, proti Albaniji, ki nam je jako blizu.
Potem je nadaljeval, da ne moremo imeti nobenega zaupanja do nove vlade (ministerstva), ker je za nas krivično sestavljena.
Konečno je izjavil, da brez Jugoslovanov se nc bo dalo vladati ter končal z besedami:
Mi smo jako dobre volje. Veste zakaj? Zato, ker čisto natanko vemo, da jc v tej zbornici ena sama močna, enotna in trdna, edina stranka, na katero se Jugoslovani vselej lahko zanesemo, to je naša stranka! Za nami pa stoje v ne-omajljivi zvestobi naša ljudstva! Iu zato Vam kličem vsem, vladi, velikim strankam in malim strankam: »Mi se ne bojimo!«
Dr. Šušteršič ni torej označil naravnost. kako stališče bodo zavzemali Jugoslovani, a povedal je ministrom, naj oni zavzemljejo napram Jugoslovanom pravičnejše stališče, ako hočejo da se Jugoslovani pridružijo parlamentarnemu delu.
Nato jc bila proračunska predloga odkazana odseku.
V torek je bila zopet seja, ki je pa bila jako burna. Pričela se je lazprava o predlogih draginjskega odseka. Na vrsto sta prišla predloga poslancev Jer-zabek in Renner glede neomejenega uvoza argentinskega mesa, ne glede na dogovore z Ogrsko, ki se temu iz sebičnih trgovskih ozirov upira.
(Dalje v prilogi.)
Altrocclte pri vas. Neki tukajšnji laški dnevnik je ta dekret priobčil pod naslovom: Crepi I’astrologo (naj pogine zvezdogled). In je imel tudi ražon.
Kakor po navadi, se moramo na tem mestu tudi ob slovenske zadeve obregniti. Pa žal, moramo konstatirati le žalostno dejstvo, da kljub vsemu pisarjenju in govorjenju, kljub vsem svarilom naše ženske še zmiraj presneto rade semkaj prihajajo. Vedno slabše se jim godi, vedno težje dobijo dobre in poštene službe, pa za vse skupaj se nič ne zmenijo: silijo v »Lešandrijo« ko muhe v močnik, dokler tam ne obtiče in poginejo. Ko bi bil ranjki Alešovec živ in bi poznal razmere naših žensk tukaj, to bi bičalo njegovo pero, vsaka beseda bi bila krvavo zapisana. Mogoče bi se pa vendar dobil kdo na Slovenskem, ki bi znal po Alcšovčevem zgledu šibati lahkomiselnost in razvajenost naših tukajšnjih žensk. Tak človek bi vršil apostolsko delo. Drugega za sedaj ne rečemo o naših slovenskih zadevah v Egiptu.
Priloga »Primorskemu iislu" št. 46. 2 dne 16. novembra I9II.
V to razpravo ju posegel tudi mini-sterski predsednik grof Stiirghk.
Ministerski predsednik je poudarjal. da,sedanja vlada povzema program prejšnje vlade v zadevi povzdige produkcije in olajšanja prometa med producentom in konsumentom. Vlada bo z vso vnemo nadaljevala tozadevno pričeto delo in se bavi z vprašanjem reforme užitninskega davka, kakor tudi z vprašanjem, da bi se s povišanjem državnega investicijskega delovanja tudi dvignila delavna možnost in s tem tudi storilna sposobnost prebivalstva.
V zadevi uvoza argentinskega mesu stoji vlada na enakem »pravnem« stališču, kakor prejšnja vlada, da je e-nostransko postopanje enega dela monarhije izključeno, kjer gre za uvoz iz veterinarsko policijsko sumljivih dežela. To da ne pomenja odvisnosti od ()-grške, temveč le popolno enakost in enakopravnost. Pogajanja z Ogrsko v zadevi uvoza argentinskega mesa, ki so sedaj prekinjena, se bodo zopet začela in ministerski predsednik upa, da bo 0-grska vlada z ozirom na lojalno postopanje avstrijske vlade prišla kolikor mogoče nasproti avstrijskim željam v stvarnem oziru. To da bi bilo najbolje znamenje za bodoče gospodarske na-godbe z Ogrsko, ki jih bo treba pripraviti v bodočnosti.
Zaključil pa je ministerski predsednik z besedami: Z ozirom na zbornici znano »pravno« naziranje vlade izjavljam, da vlada ne bi izvedla eventuel-nili sklepov zbornice, ki bi se proti vili njenemu (t. j. vladnemu) naziranju, zato prosim, da naj zbornica odkloni predloge posl. Rennerja in Jerzabeka, kolikor se protivijo vladnemu »pravnemu« naziranju.
Ta govor je bil večkrat prekinjen z ogorčenimi mejklici. A ko je grof Stiirghk končal svoj govor, je izbruhnil cel vihar ogorčenja. Skoro cela zbornica je bila proti ministerskemu predsedniku, ki je kar obledel. Mogoče je bilo ta dan prvič, da se je vsa zbornica zavedla, zakaj je bila osnovana.
Danes je zopet seja.
Novi davki.
Finančni minister dr. Meyer je predložil nove davčne predloge in sicer: 1. Izprememba določb glede davka na žganje, 2. izprememba določb glede davka na pivo, 3. nova ureditev odmere dohodkov iz državnih davščin na deželne fonde, 4. znižanje stalnih davkov,
5 pristojbine od brezplačnih prenosov premoženj, 6. davek na peneča vina, 7. na avtomobile.
Braf poljedelski minister.
Profesor Braf bo že v prihodnjih dneh imenovan za poljedelskega ministra. Vest, da hočejo Poljaki zase finančno ministerstvo, sc dementira, gotovo pu je da zbornica s finančnim ministrom di. Meyerjem splošno ni zadovoljna, ker vsako tudi najmanjšo zahtevo poslancev v korist njihovih volivcev konse-kventno odklanja.
Razdor v socialni demokraciji.
Gornjeavstrijska socialno-demokratična stranka se je razbila vsled diferenc med češkimi in nemškimi člani. Češki socialni demokrati so si ustanovili svojo lastno organizacijo.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko Si-rotišče«: (ig. Moliorjani v sežanski župniji 5 K; Teodor Hribar trgovec 2 K; v nabiralniku v gostilni g. Antona Fon 1 K 20 vin.; Štefan Vižin, Kronberg 60 vin.; Andrej Šavli iz Doblarja 50 vin.;
l	iane Ipavec, Gorenjavas 50 vin.; Andi ej Mrak Dol. Cerovo 40 vin.; Frančišek Magajne Mazora .10 vin.; Ivan Oblokar, kavarnar v Solkanu 1 K; Alojzij Maraž, Št. Ferjan 1 K; Ivan Kerše-vani, Dornberg 20 vin.; Vižin Andrej.
Štandrež 20 vin.; Frančišek Kuštrin v (Sorici 50 viu.; N. N. iz Bilj 2 K. Slavno županstvo v Kanalu je odločilo v zadnji starašinski seji ustanovno glavnico 101)0 K. Slavno županstvo Srpenica let-nino 10 K. Gospica Ana Pičli 5 K, Amalija Bril I K.
Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda naroda pod slavno vla do Njega Veličanstva cesarja Franca Ježefa l.l
Domače in razne vesti
Smrtna kosa. V noči od nedelje ua pondcljek je umrl v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov po kratki in mučni bolezni gosp. Josip U r b a 11 č i č, nadučitelj v Biljah. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga operirali na slepiču. Operacija je sicer dobro izpadja, ali pridružile so se glavni bolezni še druge; tako se govori, da je imel pokojnik tudi srčno hibo — in tako je moral pokojnik podleči bolečinam v najlepši moški dobi. Pokojnik je bil dober in čislan učitelj. Bil je namreč miroljubne nravi in je bil na splošno priljubljen pri vseli, ki so ga poznali. N. p. v m.!
V velikem naravnost ogromnem številu so se zbrali domačini Biljenci in drugi in sprejeli mrtvaški voz obložen z lepimi venci, s krsto pokojnika. Mrtvaški sprevod so vodili štirje č. gg. duhovniki in sicer domači preč. g. kurat Zamar, mirenski preč. g. župnik Rojec, kurat v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, preč. g. Bevk in mirenski kaplan č. g. Drašček. Udeležba pri pogrebu je bila naravnost ogromna. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Bilje, kjer so je na tamošnjem pokopališču položili k večnemu počitku. Na pokojnikovo željo je izostal nagrobni govor. V zadnje slovo so 11111 zapeli pevci in ljudstvo se je razšlo.
V spomin pok. nadučitelju Jos. Urbančiču. Žalostnim srcem sem izvedel o nevarni bolezni nadučitelja gosp. .los. Urbančiča iz Bilj, a smrt njegova me je res pretresla. Še danes teden v šoli in v občinski pisarni a nedeljo zvečer vže na parah. — Pred enim mesecem sem ž njim govoril v biljenski šoli kjer mi je navdušeno kazal razne učne pripomočke — a danes leži mrtev na parah. — Kaka izprememba! Ceder — hrast z Libanona je padel! Dasi sva se vsled družinskih razmer malo odtujila, sva si bila vendar prijatelja radi krščanskih nazorov. Ko sem pred enim mesecem obiskal blago in vzorno učiteljico Marijo Cej v Biljah sva se s pokojnim srečala. Kazal mi je raznoterosti biljen-ske šole in v nadaljnem pogovoru mi je rekel: Jaz vzgajani mladino po krščanskih nazorih, jaz tirjam, da otroci pozdravljajo v šoli in izven šole »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, jaz sem bil in hočem biti v prijateljskem razmerju z duhovščino, na opolzla pota nekaterih ... nočem priti. — In ko sem ga danes pokropil v mrtvašnici usmiljenih bratov sem izvedel, da je v testamentu naročil svoji soprogi naj vzgaja otroke v krščanski veri. — Pri sedanjem nasprot-stvu liberalnega učiteljstva do katoliške cerkve de duhovniku tako dobro, ko sliši tako lepe besede iz ust učitelja vzgojitelja. - Zato pa priporočam blagega pokojnika v molitev dobrim Biijenccm in častitim duhovnim sobratom — izražam pa tudi svoje iskreno sožalje vbogi vdovi soprogi in nedolžnim otrokom.
I v a 11 Rojec, župnik
Duhovska zveza je izvolila na letošnjem občnem zboru sledeči odbor: veleč. g. župnik Blaž Grča. predsednik; veleč. gg. župnika Jakob Rejec, Frančišek Lavrenčič in e. g. kaplan David I >('ktorič, odborniki.
Podelitev naslova. Cesar je podelil predsedniku trgovskega in pomorskega
sodišča v Trstu Ivanu M a r c o I i n i j u naslov in značaj dvornega svetnika.
Županska zveza za goriški politični okraj. Namestništvo je vzelo na znanje ustanovitev zveze županov in podžupanov za goriški politični okraj.
Ta zveza jc liberalna.
Pozor župani in podžupani goriške-ga političnega okraja. Liberalni župani goriškega političnega okraja so osnovali župansko zvezo, katere prvi in glavni namen je: varovati naprednjaški značaj naših občin in njih zastopnikov. Sicer tega v pravilih ni rečeno, a imena osnovateljev nam povejo dovolj, kaj bo s to župansko zvezo. Naše župane in podžupane zato pravočasno opozarjamo, naj ne gredo na lirn sirenskim glasovom te liberalne županske zveze, ki ne bo nič drugega kakor nekaka podružnica izvršcvalnega odbora korum-pirane »iiaprednjaške« stranke. Naši gg. župani in podžupani nimajo prav nobenega vzroka in potrebe lizati pete onim možem, ki ob vsaki javni priliki udarijo s kolom po nas, po naši stranki in po naših voditeljih. Je že s tem dovolj jasno povedano, kam bo jadrala županska zveza, ako povemo, da je liberalna* »Soča« vesela tega županskega pojava. Zatorej naši gg. župani in podžupani naj puste liberalne tovariše na miru, naj se sami med seboj zvežejo in zverižijo kakor hočejo. Naši gg. župani in podžupani imajo na razpolago naše gg. voditelje državne in deželne poslance, ki imajo več vpliva kakor osnovatelji liberalne ž u panske zveze. Torej pozor ! —
Štiridesetletnica. — Delavec Janez Leban iz Podgore, član »Slov. katol. delavskega društva« v Gorici, je obhaja! včeraj dne 15. t. 111. štiridesetnico svojega zvestega in nepretrganega delovanja v podgorski papirnici. - Vsa čast pridnemu in zvestemu delavcu'
Slovenci v Zdravščlni kličejo na pomoč. Naseljenih je tam mnogo slovenskih družin, ki morajo svoje otroke pošiljati v laške šole. Slovenskih otrok je za en razred. Vsi ti se polagoma od-ti.jajo slovenskemu jeziku ir slovenski domovini. Pomoč je nujno potrebna!! Opozarjam j na te naše brate slovenska obrambna društva!
Kako ima »Soča« svoje bralce za norca. Torkova številka »Soče« poroča seveda po svoje o lepo uspelem nedeljskem shodu »Pri Rebku«, katerega je sklicala ajdovska kmečka zveza in na katerem sta govorila državni poslanec Fon in deželni odbornik Berbuč. Na koncu pravi, da se je na tem shodu predstavil nekemu Velikožabeljcu nek debel iu dobro rejen inožiček od klerikalcev iz Gorice kot doktor, da bi s tem imponiral. Zabeljc pa mu je povedal, da ga pozna iz Štanjela in da mu laže, ko piavi, da je doktor. Po tem pravi »Soča«, da ta mož, ki se je prestavil na nedeljskem shodu pri Rebku za doktorja je bil Luka (misli namreč na g. Luke-žiča). Potem ga seveda po svoje opljuje.
Tistemu Velikožabeljcu in »Soči«, ki je bila spet enkrat hudo potegnjena povemo, da g. Lukežič v nedeljo še »Pri Rebku« ni bil in seveda tudi na shodu ne. Potem se ni mogel nobenemu predstaviti za doktorja, kar seveda tudi ni njegova navada, in se ni še nikdar šopiril s pavovim perjem kakor to delajo nekatere iiaprednjaške srake. S takimi oslarijami krade »Soča« svojemu bližnjemu čast. naročnikom pa denar, ker jim tako ostudno laže. A je iažnjiva »Soča«, kaj?
Občinske poti na Krasu. Svoječasno smo poročali o za Kras jako važni konferenci, katera se je vršila pri c. kr. namestništvu v Trstu in pri katerej je sodeloval v imenu deželnega odbora naš kiaški deželni poslanec dr. Stepančič.
Z ozirom na to poročilo moremo j sedaj z vesel eni dostaviti, da je odo- |
bi ilo c. kr. ministerstvo za notranje stvari popolnoma na navedenej konferenci določeni program glede poprave občinskih poti ter dovolilo v navedeno svrlio 40.000 K in sicer 20.000 K za sežanski in 20.000 K za komenski sodni okraj in sc smejo porabiti za vsako občino oni zneski, katere smo zadnjič navedli.
Nesrečno leto za naše živinorejce.
Letos je jako nesrečno leto za naše živinorejce. Ze mnogo goved je letos poginilo in sicer to le v goriškem političnem okraju. C. kr. okr. živinozdravnik je te dni pravil, da poginejo v goriškem političnem okraju dan k dnevu 2 do govedi, kar se v prejšnjih letih ni tako
dogajalo. Krivde temu se ne ve. Pač nesrečno leto. Živinske zavarovalnice, deželne in zasebne trpe letos veliko škodo in marsikatera zavarovalnica je letos prišla ob prihranke prejšnjih let.
Knezoškof dr. Jeglič in škof dr. Karlin pri prestolonasledniku. V nedeljo 12. t. m. je bil Prevzv. G. kriezoškof A. 15 Jeglič, dne 13 1.111. pa tržaško koper-ski škof dr. Andr. Karlin v avdijenci pri prestolonasledniku.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je dobila od neznanega dobrotnika 5000 K.
Zmaga S. L. S. na Koroškem. Na
Koroški Beli bo odslej župan pristaš S. L.. S. Pri občinskih volitvah na Koroški Beli je zmagala S. L. S.! Izvoljenih je
11	pristašev S. L. S„ šest soc. demokratov in en liberalec.
»Rimski Katolik« je naprodaj in sicer vsi letniki, to je devet tečajev, vezan v polpiatno, dobro ohranjen. Cena: vsaki letnik dva goldinarja ali 4 krone. Prodam pa vse letnike skupaj. Ce kdo želi kupiti, naj se oglasi v »Narodni tiskarni« v Gorici. Tam bo izvedel kaj več.
Listnica uprave. G. Božič Janez. Bos. Dubica, Bosna: Naročnino prejeli! Hvala!
Mestne novice.
m Visoka gosta v Gorici. Sedaj bivata v Gorici nadvojvoda Karol Franc Josip iu njegova soproga parmska prin-cezinja Žita, ki sta se poročila 21. okt. Danes zjutraj je bila mlada princezinja v stolni cerkvi pri sv. obhajilu, potem pa sta se oba podala na Kostanjevico.
Nj. Prevzvišenost knezonadškof goriški dr. Sedej se je povrnil v torek s škofovskih konferenc na Dunaju v Gorico.
Nainestništveni svetnik g. Anton Rebek je prevzel danes -vodstvo tukajšnjega okrajnega glavarstva.
Vabilo. Podpisani vabim, p. n. gospode iz mesta in dežele, ki se kaj in-teresirajo za naše ubožne dijake, da pridejo dne 23. t. 111. ob 10, predpoldne v prostore S. K. Z. v Gorici v gosposki ulici k posvetovanju oziroma ustanovitvi društva »dijaška miza«.
G. P a v I e t i č, dekan.
Nespodobne podobe so razstavljene v trgovinah A. Gabršček, NVehrlc, Paternolli itd. v Gorici. Te nesnage je po vsem mestu res polno. S tem se mladina silno pohujšuje. Državna policija molči k vsemu.
Zrakoplovec VVidnier je imel zleteti v nedeljo iz Gorice v Trst. V soboto je poskušal svoj stroj na Velikih Rojah. Letal je že po zraku, kar je padel in se mu je stroj pokvaril. Zato tudi ni mogel leteti v nedeljo.
Iz goriške okolice.
g Kozana. Sicer malo pozno poročam o veselici našega izobraž. društva, ki se je vršila 2(J. pr. m. ob res obilni uceležbi. Cast pevcem, igralcem, dekla-movalki iu dr. Ljudstvo je bilo zado-
vojno. Naš pevski zbor je častno izvršil svojo nalogo, kakor vedno. Naprej po tej poti v ponos naše občine!
K o z a n c i.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Kihenberga. Podpisana Drej-eov in Kresir bila sva v št. 44. »Primorca« z dne 3. novembra označena kot volilca I. vol. razreda v Riliember-gu brez pravega prepričanja in energije. V odgovor dopisniku »Primorca« sledeče: Liberalnemu dopisniku dober tek. Poprej vedno, takrat in tudi v prihodnje, ako se bodo vršile volitve, četudi stokrat sva in ostaneva vedno istega prepričanja, da ne bova in tudi nikdar nisva mislila volitimože liberalnega oziroma brezverskega mišljenja v občinski odbor. Tudi sva toliko energična, da si upava to izjaviti brez strahu, ne samo pred istimi obrekovalci, marveč pred vsem svetom, da ostaneva zvesta pristaša S. L. S. in z vsemi močmi proti liberalni stranki a la penzjoni-rani Cigoj, Poniž in par Joškov in Janez sv. pisemski Coljetov in taki drugi. To Vam v znanje.
D r c j c o v in Kresir.
Iz kanalskega okraja.
ki S Kanalskega. Pne 7. t. m. sc je
vršil pri stari cerkvici, imenovani Nad-avč, slovesen čin. Blagoslovil se je pričetek zgradbe nove ceste, ki bo vozila od Avč čez Kal, Banjšice, Bate do Grgarja, kjer se združi s cesto v Gorico.
Pred blagoslovom je čital preč. g. vikar Simon Gregorčič iz Avč v kapelici sv. mašo, kateri so prisostvovali gg.: Miha Zega, načelnik cestnega odbora kanalskega, vladni nadinžetier Machnitsch, poslanec Berbuč in podjetnik Debenjak iz Kanala.
Po sveti maši sočakali imenovani gospodje in precejšnja množica kmetov in delavcev na za ta namen izbranem prostoru duhovnika. Ko je prišel iz cerkvice, je to mesto blagoslovil ter izvršil prvi mahljaj v zemljo s krampom. To so vsi goreitnenovani gospodje nato storili.
Po tem slovesnem činu tik cerkve Nadavč so se sešli nekateri gospodje in vabljetici v kolibi, katero je dal napraviti g. podjetnik Debenjak, kjer je pojasnil odbornik Berbuč, da je upati vslcd prizadevanja kluba S. L. S. in deželnega odbora, da se ne izvrši v tej zimi le 6. oddelek ceste od Avč do Levpe, kakor sedaj določeno, marveč da so merodajni činitelji na Dunaju in v Trstu za to, naj se v tem in prihodnjem letu /.grade kolikor mogoče ceste v skupni dolgosti 23 km, da se da ljudstvu na Banjški planoti in v okolišu prilika za zaslužek potom javnih del.
Povedal je, da je delo preračunje-no na 380.000 K, katerim bo vlada prispevala s 70%, t. j. 222.000 K.
Deželni zbor je dovolil za to podjetje 76.000 K, z utesnitvijo, da se ta znesek izplača v petih obrokih, na leto po 15.000—16.000 K; toda deželni odbor je sklenil z ozirom na pretečo bedo in veliko potrebo pomoči, da izplača ako traba, tudi vseh 76.000 K takoj, če se izvršitev dela primerno pospeši.
Potemtakem se je nadjati, da se zgradi vsa cestna proga v dolgosti 23 kin v primerno kratkem času.
V	tem oziru si je pridobil največ zaslug predsednik cestnega odbora kanalskega g. M. Zega, ki ni štedil ne truda ne časa ne denarja, da bi dosegel svojo tozadevno namero. Danes je lahko ponosen na vspeh. Imel je pri tem. kakor nam dobro znano, grenkih ur. kakoršne doživi dandanes vsakdo, kdor dela za občni blagor:	a konečni
vspeh in prepričanje, da je delal za dobro stvar, naj ga odškodujeta za ves trud in vse neušečiiosti, ki jih je pri teni imel.
Izvesino je, da je tudi deželni odbor in da so se tudi poslanci kluba S. L .S. zelo zavzeli za to podjetje in da gre tudi njim hvala za to.
Tudi različni župani in druge vplivne osebe so po možnosti pripomogle do tega vspelia. Vsem bodi izrečena tukaj topla zahvala za to.
ki Požar v Kalu, V Kalu je dne 9. t. m. pogorela hiša našega krčmarja Stefana Bratuža. Skoda je še precejšnja. Ogenj je nastal baje zato, ker ni bi! dimnik očiščen. Bati se je bilo velike nesreče če bi bil pihal veter, kajti okoli stoječe slamnate strehe bi v slučaju vetra bile gotovo žrtev požarja. Koloni so kmalu ogenj omejili in tako večjo nesrečo preprečili.
Iz tolminskega okraja.
t Podbrdo, 13. novembra 1911.
Kdor pisati kaj no vč,
O	morali naj ne toži. — Naj pero raj odloži.
Čo o stvari nič ne vč,
To naj si zapomnita ona dva prijatelja, ki sta izstopila dne 24. m. m. »na postaji v Podbrdu ob kranjski meji,« — kakor je črno na beli »Soči« dne 11. nov. 1911. Uboga revčka. Pri veselici sta bila 24, katera se je v Kat. Slov. i. d. vršila — ti smola ti še le 29. m. m. potem še enkrat celo ti hudodelstvo 5. t. m. No kaj prorokujeta 24. v bodi čnost? Bilo je ob reki Bači...
Oči proti nebu vzdigujeta, milo zdihujeta, tožita in prosita grom in strela hribi ih cela Črna prst — vse znane in neznane oblasti pokrite in pokorite tukajšnje — pohujšljivo Kat. izob. d. - ki se drzne prirediti - nepoznano igro »1 ri sestre«, pri kateri so bili, oh groza, nekateri bolj odrasli otroci. — Oh mise-rere! - Konec bodi takih »dogodkov ki bijejo morali v obraz«. (ileda pa le iz dopisa le hudobija in zavist. - Se pa spominjata, draga popotnika, in kaj mislita o prireditvi raznih plesnih venčkov, vinske trgatve, pri katerih sodeluje baje tuk. pevsko-bralno društvo, v znani jima gostilni, pri katerih so vedno šoloobvezni otroci celo do I 2 popolnimi, vidijo starše in druge, ki bi zraven celo ne smeli biti, se sukati in pustimo vse druge reči.
Torej, draga popotnika, drugikrat peljita se raji naprej!
Iz kobariškega okraja.
kb Staroselo. (f A n t. M a n z i n i.)
»Prim. List« je poročal še v zadnji številki, da smo Storoselci zgubili svojega dobrega dušnega pastirja preč. g. Ant. M a n z i n i j a, vikarja, katerega smo ljubili nad vse. Da je to res, priča dejstvo, da je bil nad 40 let v naši sredi in mi in on smo se drug poleg drugega dobro počutili. Blag pokojnik ni bil avstrijski rojak, marveč beneški Slovenec, rojen v Podboneseu. Šolal se je v Vidmu in tudi služboval kot dušni pastir je nekaj let menda šest ali sedem med beneškimi Slovenci. Ker ni bil pokojnik avstrijski državljan ni mogel doseči pokojnine, kakor drugi duhovniki, in ravno letos se je mnogo trudil, d i bi se mu spregledalo na kak način to. Napravil je mnogo ulog na knezonadško-fiiski ordinarijat, in celo na cesarja. Upanje je imel, da doseže pokojnino, in to tembolj, ker je mnogo lel opravljal službo učitelja na ljudski šoli. A ni dočakal. da bi se mu izpolnila ta želja. Legel je poprej k večnemu počitki. Pogreb, ki se je vršil 9. t. m. je bil veličasten. \odil ga je kobariški dekan veleč. g. Peternel ob obilni asistenci duhovnih sobratov. V cerkvi je veleč, g. dekan govoril pokojniku ganljiv govor in pevci so peli žalostinke. Počivaj v miru, blagi duhovnik!
Iz komenskega okraja.
km Iz Zagrajca. V občini Jvanji-grad, h kateri spada tudi naš oddelek Zagrajc, so nekateri ustanovili pod pritiskom znanega »odgojitelja mladine« Jožeta Štreklja iz Komna društvo z imenom »Svoboda«. Kakor vsa liberalna društva, je tudi to društvo le zato tukaj, da lahko prireja plese brez oblastvenih dovoljenj. Tudi prihodnjo nedeljo, 19. t. m„ mislijo, kakor čujemo. prirediti neko veselico (pri kateri bodo pa nastopili najbrže le kaki komenski fra-.kurji), in kar je glavno ples do 1. po polnoči. Vse pod pokroviteljstvom učiteljev iz Komna in v »blagor mladine«. Nas v Zagrajen, ki se potoni svojih zastopnikov v starešinstvu trudimo že nekaj let, da hi občino Jvanjigrad razbremenili, mora prijeti sveta jeza, če vidimo, da se navaja naša mladina sedaj k zapravljanju in popivanju. In zakaj? Le zato ker s.e ve, da se lahko, napravi s takimi zloglasnimi plesi iz nekdaj dobrih in pridnih fantov v kratkem času nepoboljšljive pijance in suroveže — telesna straža liberalne stranke. Ali ta pot pripelje občino v kratkem času v prepad! In kdor v današnjih dneh pri-prosto ljudstvo na tako pot zapeljuje, je največji sovražnik ljudstva. Zapomnite si to, prireditelji! Vi fantje Zagrajski pa pokažite, da stojite veliko višje kot Ivanjski »Svobodaši« - in ostanite v nedeljo raje doma, kjer imate v domačih hišah boljšega in koristnejšega razvedrila. Žalostno bi pač bilo, da bi se pustili komandirati od kakega taiira-nega študenta, ki se zna komaj za silo podpisati ali pa celo od njegovega voditelja v Komnu.
km Gabrovica. Strokovna nadaljevalna šola za 1. 1911—-12 je že pričela.
Po vasi je sedaj pri nas vse bolj mirno kot poleti. Tudi gramofon v gostilni počiva. Najbrže je temu kriva slaba letina. Kronic manjka za jih p oč metati. Opažati je, da se moški sedaj bolj udeležujejo sv. maš. Bog daj. da bi vedno tako ostalo.
Pred tremi tedni je v bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni pri Trstu umrl 18 letni mladenič iz naše vasi Alojzij Kavčič.
Nekateri mladeniči bi prav dobro storili, ako bi denar boljše porabljali nego za nakup revolverjev.
km Komen. Kupčija s teranom se je počela dobro razvpiti, čeravno imamo letos malo terana. Kdor si ga misli nabaviti, naj podviza. Cena mu je 76-.8(1 K za lil.
Iz sežanskega okraja.
s Iz Kazelj. Ljudje v naši vasi se pritožujejo, da jim bode zmanjkala voda, ako ne bode kmalu padal močnejši dež.
Pravljica pravi, da smo Kraševci ukradli Kristusu in sv. Petru gnjati (pršut), zato da nimamo pitne vode. A to je le pravljica: kar je pa res krivo na tem, da smo brez vode, je drugo.
Lansko leto sta obolela v naši vasi dva mladeniča. Poklicani zdravnik iz Sežane je konstatiral. da je kriva bolezni le slaba voda. Zdravnik si je tudi ogledal naše naprave ter sporočil tozadevno višji oblasti, naznanjajoč ji obenem. da smo potrebni podpore za nove vodnjake. Prišla je komisija, ki je določila, da se ima v vodnjak stekati voda le s streli, ki so s korci pokrite. Toda od streh do vodnjaka teče voda po dotoku, ki teče ob kolovozni poti do naših dveh vodnjakov. Na poti pa je vse polno nesnage in kravjih odpadkov, ki se p< mešajo s to vodo, pa tudi od travnikov in njiv odteka la voda v vodnjake Lahko si predstavljajo cenjeni čitatelji, koliko redilnih snovi ima ta naša pi'na voda.
Zato se obračamo do vseh čiuPc-Ijev, ki so v to poklicani, da store p -
trebile korake, da pridemo enkrat Jo dobre, zdrave pitne vode.
s Sežana. Živinski mesečni semenj v pondeljek se je zarubi slabega vremena slabo obnesel.
Iz korminskega okraja.
kr Iz Biljane. Veselica, katero je piircdilo tuk. kat. izob. društvo dne 12.* t. iti. na I )obrovem, se je pri lepem vremenu povoljno izvršila.
Srčna hvala Nj. ekscelenci g. grofu Baguer za brezplačno dovoljenje luko k pega in obširnega prostora kakor tudi za velikodušni dar.
Telovadba je izborno izpadla, tako proste vaje kakor tudi na orodju. Petje pevskega zbora iz Kozane in Biljane je bilo izvrstno. Čast pevovodju g. Simoniti kakor tudi pevcem in pevkam. — Ugajala je nam tudi deklamacija »Znamenje« 9letnega dečka. Igra »Dve Tetk je bila tudi povoljna. Srčna hvala voditelju Bratu Jerčiču, da je vse tako lepo uredil kakor tudi bratom Orlom iz Medane, Bojane in Steverjana. Na splošno zabava je bila izborna. Bratje Orli k: tako naprej po začrtani poti Na zdar!
Loterijske številke.
11. novembra
1	rsl ........... 47	41	57	51	55
Naznanilo.
S tem nnznanjam sl. občinstvo, da otvorirn dne 19. t. m.
trgovino z mešanim blagom
in sicer
v K 0 J S E E M št. 218 pri HUMU.
Priporočam sn najtopleje za obilen obisk
dnton Simšič, trgovec.
Tvrdka
A. & F. Andervvald
— v GOBICI =5
Tekališče Josipa Verdi št. 32
(v hiši sl. Centralne posojilnice)
priporoča visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago po naJnlžjlh cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
Čast. mestnim strankam pošilja se blago na dom.
Kmetijsko društvo v Biljah
išče
opravitelja
za konsumno trgovino in za krčmo. Prosilci morajo biti oženjeni, ne preko 40 let stari, zdravi telesno in duševno, pokazati morajo svojo zmožnost toliko mož kakor žena. Vešči morajo biti obeli deželnih jezikov. Prednost imajo domačini. Vse drugo po dogovoru. Prošnje je uložiti pri podpisanem društvu do 15. decembra 1911. Službo bo nastopiti 1. januvarja 1912, eventuelno tudi prej.
Kmetijsko zsdružnikonsumvBil]ah,14 X1.191l.
Načelnik:
A. KOSTA.
^	Odlikovana pekarija	£
0,	/fc Iti sladfdčarna ^	^
•	K. Oraščik	§
0	v Norici na Kornu	+
(v lastni hlll)	^
♦	Izvršuje naročila vsakovrstnega
peciva, torte, kolače za birmanoe Ah In poroke, pince Itd. Prodaja različna tlna vina in likerje na drobno ali orlic, buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu Cene Jako nizke.
Kdor si hoče nabaviti dobro lepo, jesensko obleko po ceni, naj se obrne na tvrdko
TEOD. HRIBAR v Gorici.
###$# Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko na dom. #####
ZAHVALA.
Povodom smrti in pogreb.i našega nepozabljivega, preljubega strica
juti. Antona fllanziiti-ja Mia
v Staremselu
izrekamo tem potom presrčno zahvalo vsem, ki so na zadnji poti v večnost spremili blagega pokojnika; posebno pa preč. g. dekanu v Kobaridu J. Pelernelu za veto pogrebno opravilo in ginljiv nagovor v cerkvi, prečastiti duhovščini, ki se Je v tako obilnem številu od blizu in daleč vdeležila pogreba, šolskemu vodstvu in učiteljstvu, občinskemu zastopu, prijateljem preljubljenega pokojnika za darovane vence, pevcem za milo petje pri hiši žalosti in na grobu, kakor tudi vsakemu, kateri je blagega pokojnica v sicer kratkej pa muč ej bolezni tolažil in sploh vsem, ki so na katerikoli način skazali blagemu pokojniku svoje sočutje.
Bog povrni tisočero !
Staruselo, 9. novembra 1911.
Žalujoči ostali.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 par čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A Gelb.razprodaja črevlie^, Krakovo 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
štev. 2383 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil III. četrtletja, t. j. mesecev
julija, aipsta ia septembra 1910
začne v
ponedeljek,	t. dec. 1911,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Dne 6., 9., 13., 16. in 20. dec. bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop.
V Gorici, 24. oktobra 1911.
Od ravnateljstva lastartjalnica.
ODLIKOVANA PEKARNA
JAKI N
Gorica, via Formlca
ss priporoča za odjonianj« raznega peciva navad nega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem
E. Jakin
Anton Potatzkyl
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na sredi Raitela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovallšče nirnberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij.
Potrebščine
za plsarae, kadilce la popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln ČrevUarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hiiaa oMa la m letne ta.
Posebnost: semena za zelenjavo, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih trgih ter na deželi.
B
GORICA
v ulici Treh kraljev (Via Tre Rč) št. 16
pri kavarni Dogana.
Meso prve vrste, postrežba ulj vidna in solidna.
Veljka izber razne divjačine in domače izvrstno pitane perutnine. Velika zaloga prešičjega mesa.
Na željo gg. naročnikov se dostavlja meso na dom.
Za rmiogobrojen obisk
Andrej Frandolič,
mesar.
fldvokal
dr. M Dermota
naznanja,
da ima svojo pisarno v Gorici
Via Tre Re št. o. I. riadstr.
Najboljši in najcenejši
šivalni
STROJI
vseh vrst pri tvrdki
Jakob Šuligoj v Gorici
Gosposka ulica št. 25.
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. O. Schm dta odstrani kinilu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje In nagluho.
Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni O. ORISTOFOLETTI v GORICI.
Prva HluvenNka trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v (jopici Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
►€>@000'
n
ffova trgovina s. železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
K
;
or
Mš
m
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
regiatrovaiia zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri naknpn kmetijskih potrebščin in pri prodni ‘'v* •'v* kmetijskih pridelkov. ^ ^
Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALI5ČE JOS- VERPI ŠT- 32-
■vaj
KdOF Si IlOČB nabaviti dobro trpežno jBSBOShO in ZimshO blago, naj ^e zaupno obrne do dOIIlflte tvrdke
Ivančič & Kurinčič
GORICA — Gosposka ulica št. II. (via Giosue Carducci) — GORICA.
•nn^JL i « V V, ,	,	,
V	^	A	V	W	14	%r	V	U aL Vi U VVi f	^	i Vr M 1A
raznih potrebščin in drobnarije za šivilje in krojače. Radi prevelike zaloge so cene čudovito nizke. Vsakdo naj se prepriča sa rnr-u-ui-vj^. Vzorci 5£ pošiljajo proti vrnitvi vsakomur poštnin^ prosto pa dom.
OBLEKE BfflJAMIB
dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20=80
en J. MEDVED-GORICA.. -	•
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Goricr
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev /a odrasle Ir otroke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopsho najboljšega čistila za čtevlje in usnje.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti .Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek, i Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici.
Z jamčeno prave
-voščene sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvmo ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
Št. 95 tfveinr, Gorica ulica sv. Antona 7.
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Priča kujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojBter Gorica, ulica sv. Antona 12.
nXXXXXXXXXXXX3000000000CC
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Tmkino (itokfliero Jetrno olje. PoHPlino sredstvo proti prsnim boleznini in splolnl telesni sUhostl.
Isvrna steklenica tega olja na ravnomcne barvo po K T-IO, bele barve K 2.
TrsLino ieleznato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno pri-poiočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem »e otdravijo e kratkem iaum 1 jotovoitjo ».e koBtne boletnt, iletni otroki, golie, malokrTnoat itd.
-....— Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. —-
Onomha. OUe. katerega naroiam direktno Ir. Sorreglje, prelito an redno r mojem kem. lalioratorju prodno »e napolnijo ateklenlee. Zato ramorem Jamfltl »rojim H. odjemalcem glede tlatote In »talne sposobnosti za zdravljenje.
Critttofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju a treklnlm oljem.	j
 - Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —= (
|XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXS
JOSIP CULOT
v Rašlelju štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloj&a vsakovrstnih l£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
^
Tvrdka Konjedic & Zajec
trgovina z železjem v Gorici
v hiši .,Goriške ljudske posojilnice1 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in puinpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.
1	Post:
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
role. J moti
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. BreSčak-Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada li hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajani blnpn \z lastnih delavnic.	-------
Zn nmoirnhrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
Velika izbera
GAMAŠ G A L O Š
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
II
„CENTRALNA POSOJILNICA
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVEZO
-	»	V	GORICI	S3E£3E$
obrestuje hranilne vloge po 4lj2°|o- Daje članom posojila na vknjižbo po 5'j4°!o, na menice po 6°u, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO GlliS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
*
Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel počenši s 1. novembrom znani
sedaj popolnoma preosnovan z okusno kuhinjo, dobrimi pijačami, s ceno postrežbo in snažnimi sobami. Otvoritev se je vršila dne 5. novembra t. I.
ANTON PEČENKO.
Nrmb
„ Ljubljanske kreditne banke"
VGORICI
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Vloge na knjižice obrestuje po lv*%, sloge v tekočem računu po dogovoru.
DelnlSka glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—	Rezervni zaklad K 800.000.
' ■ — PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. 1
Itdaja'elj ln odgovorni urednik: J. Vlmpolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tlskarna*(odgov. L Lukežič) v Gorici.