Po starina plačana. Štev. 34. ¥ Ljubljani, v petek drse 25. avgusta 1922. osai»szf.a £ i -'v! ■■t m 1 ■ ■ • 1 i" mm« SRP Oglasi: Za 1 mm x 60 inceratnega stolpiča mali Din 020, aradn; D 0'30, poslano, posmrteice i. reklame D0-50-Vsčkrafse objave popust. Upravništvo „Doracvine" v X,Jabijani. PreŠ8 nova nI. 54. Uredcištvo „Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Din 1"—, četrtletno Din 3"—, polletno Din ■—, oeloletno Din 12.—. Avstriia med polomom Kako dolgo bo še Avstrija obstajala kot samostojna država ? To vprašanje si stavlja danes vsa evropska politična javnost, v Avstriji sami je pa to vprašanje najglasnejše. Pred katastrofo se nahaja naša severna soseda, ker je gospodarsko popolnoma na tleh. Njeno poljedelstvo je preslabo, da bi moglo prehranjevati večmilijonsko prebivalstvo številnih velikih mest, v inozemstvu se pa za papirnate krone ne dobi nič, z industrijo pa Avstrija tudi ne zasluži toliko, da bi mogla za tovarniške izdelke kupovati v inozemstvu živila, ker za industrijo je treba sirovin, ki jih v Avstriji ni, za papirnate krone se pa tudi industrijskih sirovin ne dobi, ker je vrednost teh kron že enaka ničli. Po Avstriji krožijo naravnost ogromne množine papirnatega denarja — blizu enega bilijona kron! En bilijon je tisoč milijard in ena milijarda tisoč milijonov! Kaj se to pravi, se vidi iz tega, da nima Jugoslavija, ki ima več kot še enkrat toliko prebivalcev kot Avstrija, niti pet mi-llijard dinarjev v prometu in na Du-maju se dobi danes za en sam naš (dinar že 850 avstrijskih kron, za naš stodinarski bankovec pa kar 85 tisoč avstrijskih kron! V Avstriji davčni uradi državo več stanejo, kakor naberejo davkov, ker uradniki morajo biti prav dobro plačani. da morejo vsaj za silo izhajati. In tako je celo avstrijsko gospodarstvo! To mora voditi v neizogibni polom in zato se je avstrijska vlada obrnila na zavezniški svet, ki je zboroval v Londonu, s prav milo prošnjo za podporo, dosegla ni pa nič, ker zavezniki — Anglija, Francija in Italija — ne morejo pomagati tako, kakor bi Avstriji bilo potrebno in so odstopili avstrijsko prošnjo svetu zveze narodov. Ta svet zveze narodov pa ne razpolaga sploh z nobenimi denarnimi sredstvi in Avstrija je takoj sprevidela, da je prepuščena sama sebi in sama je pa — brez vsake moči. Po Avstriji je završalo. Draginja je taka, da je skoraj nihče več ne prenese in tudi ne dobi se blaga za avstrijski denar, kvečjemu za tuji de-, nar, ki ga pa imajo samo tujci in ti kupujejo še vse ono, kar je v Avstriji še ostalo. Avstrijska vlada je popolnoma obupala nad vsako možnostjo rešitve in se je našla sama pred vprašanjem: ali se nasloni Avstrija politično in gospodarsko na sosednje države, ali pa na eno sosednjih držav in s tem žrtvuje svojo samostojnost. V tem obupnem položaju se je podal avstrijski državni kancelar na pot v Prago, Berlin in Bozen, da razloži obupen položaj Avstrije češkoslovaškim, nemškim in italijanskim mero-dajnim krogom, z drugimi besedami, da ponuja Avstrijo komursibodi. Za nas to vprašanje ni brez pomena. Avstrija je naša neposredna soseda in v njej živi preko 100.000 Jugoslovanov na Koroškem in okoli Radgone. Usoda teh naših rojakov nam mora biti pri srcu in ko pride do resničnega poloma v Avstriji, bo morala biti naša prva skrb, vložiti vse naše sile, da rešimo naše brate in se združimo z njimi v naši svobodni narodni državi. Dolgo na to ne bo treba čakati, ker Avstrija umira na posledicah grehov, ki jih je v prejšnjih časih zakrivila. Ti grehi so veliki, nas je skozi celo tisočletje zatirala in danes smo mi svoboden narod, Avstrijo pa preganjajo vse po nji storjene krivice. Nad Avstrijo naj se izvrši zaslužena usoda! Priznati moram, da je podjetnost ali bolje drznost, s katero je bivše načel-stvo delalo tako dalekosežne ukrepe na račun obrtniških in delavskih žepov, vsega občudovanja vredna. Izrazil' sem tudi res svoje ogorčenje, da se je usodil bivši odbor, ki je bil sestavljen edino iz članov ljubljanske okrajne bolniške blagajne, tako nečuveno obremenjati delavstvo in obrtništvo vse Slovenije. Izrazil pa sem še v večji meri svoje presenečenje, da si je upala pokrajinska uprava za Slovenijo takemu sklepu dati svoje potrdilo preko interesentov, in ne da bi se bilo vprašalo obrtništvo, kaj poreče k temu. Ali je bolniška blagajna za to tu, da bo z denarjem, ki ga zbira za zdravila in podporo bolnim delavcem, odpravljala ljubljansko stanovanjsko bedo? Zato je poklicana mestna občina ljubljanska, ne pa obrtništvo in delavstvo iz vse Slovenije. Ali pa sme blagajna špekulirati -s trgovskimi posli? Proti ambulatoriju, ako je potreben, v zmernem obsegu nima obrtništvo ničesar ugovarjati. Ambulatorije bomo zahtevali tudi po drugih centrih Slovenije. Toda, kar je več, je luksus, in proti temu bomo z vsemi sredstvi v tej insti- tuciji nastopili. Jako umestno je tudi član ravnateljstva g. Majcen poudarjal med drugim, da se je v tem vprašanju javnost goljufala, ker se je na skritem delalo za nečuven problem te luksuzne zgradbe. Izrazil je željo slišati zastopnike osrednjega urada, nakar sta gg. Bukšeg in Bauer iz Zagreba v jako stvarnem govoru bičala ponesrečeno podjetje in konstatirala, da je bolje izgubiti z ustavitvijo stavbe par milijonov, kakor riskirati stotine milijonolv, za katere ni kritja. Inž. Šuklje se je tudi izjavil proti palači v^zasnovanem obsegu, nakar je bil izvoljen odsek za nove predloge. Tako je Kocmurjeva klika povzročila milijonske škode bolniški blagajni, in taisti Kocmur se še danes usoja sedeti s svojo debelo kožo na ravnatelj-skem mestu zavoda, akoravno se mu je že dokazala cela vrsta nelepih stvari. Opisana afera je dokaz več, kako nujno potrebno je dobro organiziranega obrtniškega dela, da se za vselej uničijo mnogoštevilni nasprotniki obrtniških in delavskih interesov, in da se enkrat razčisti Avgijev hlev okrajne bolniške blagajne ljubljanske. Ivan Bizjak. Nečuveno gospodarstvo bivšega ©dbora delavske bolniške blagajne v Lfubllani Bivša Kocmurjeva klika je sklenila lansko jesen zgradbo velikanske palače na račun bolniške blagajne za Slovenijo v Ljubljani. V to svrho se je sestavil gTadbeni odsek. Proračun je bil nekako sestavljen na 80 do 40 milijonov kron. V kritje se je sklenilo pobirati poleg rednih prispevkov še 30 odst. do-klado. Ta načrt je bil predložen v odo-brenje pokrajinski upravi, ki ga je baje z zadovoljstvom sprejela na znanje. Nekako koncem novembra preteklega leta je bilo od vlade razpuščeno načelstvo, postavljen upravitelj, in mu prid eljen sosvet. Gradbeni odsek pa je ostal na^ prej. Ravnatelj Kocmur in upraJvitelj Ci-goj nista smatrala za potrebno o stanju gradbenega odseka poročati sosvetu. Privatno sem zvedel, da se namerava graditi velika palača v Ljubljani in sem v tej zadevi interpeliral v seji sosveta. Troda tam mi je nejevoljno odgovoril rav-naatelj Kocmur, da je ta zgradba odo-br "ena od deželne vlade, da je potrebna, in da se proti njej sploh ne da niče-sair ukreniti. Konstatiral je tudi, da se ba> na ta način omejil odtok denarja v Zaagreb k osrednjemu uradu, ker sicer bi ta na, naš račun zidal palače. Graditi se je pričelo brez ivednosti sosveta. Medtem je bilo imenovano prvo ravnateljstvo Osrednjega urada v Zagrebu, katero je takoj po proučitvi te zgradbe ustavilo nadaljevanje palače. Ko je bilo imenovano tudi ravnateljstvo okrožnega urada v Ljubljani, v katerega sem bil tudi jaz vpoklican, se je na prvi seji ba-vilo z zadelvo zgradbe. Pri seji se je poročalo, da je zgradba zasnovana tako, da bi bil v njej vpeljan ambulatorij s 26 sobami in nameščena delavska, zbornica s približno enakim številom prostorov, dalje javno kopališče in uradni prostori; zgornji prostori bi se uredili kot velika stanovanja, ki bi obsegala po 6 sob, spodnji prostori pa bi -e porabili kot trgovski lokali, in pisarne gotovih strankarskih advokatov. Po tem poročilu bi stala zgradba 87 milijonov kron, katera vsota se bo najbrže dVk'ii-la na 160 milijonov. Pri tem pa je •iv-natelj Kocmur še sam priznal, da na notranjo opremo nihče še dosedaj mislil ni. Po splošnem preudarku bi torej stavba z opremo stala vsekakor čez sto milijonov kron. Sv. Križ pri Litiji. V zadnjem našem dopisu se nam je pripetila neljuba tiskovna pomota, in sicer stoji nekako sredi dopisa nastopni stavek: Spominjamo se, da je oče nekega kaplana iskal za nezakonskega otroka očeta, da bi se tako pogasila «tle-ča iskrica«. Ta stavek, ki očividno nima nikakega smisla, se ima glasiti sledeče: Spominjamo se, da je oče nekega kaplana iskal za neubogljivega otroka (za svojega sina namreč) sveta itd. Toliko v pojasnilo, da si ne bo kdo kot obrekovanje tolmačil gornjega stavka, ki je sicer brez zveze v dopisu. Vodice. Tu smo pokopali dne 21. t. m. soprogo posestnika in staroste «Sokola» br. Ziherla, gospo Katarino Ziherl, roj. Pak, poštno odpraviteljico v. p. Pokojnica je bila rojena v Svečah v tužnem Korotanu, kjer je tekla tudi zibelka slovenskih korenin Ein-spilerja in Ferčnika. Bila je navdušena Slovenka in Jugoslovanka ter je delovala z vsemi svojimi močmi za ujedinjenje Jugoslovanov in s tem za rešitev njenih tako ljubljenih bratov Korošcev. Tik pred smrtjo se je blaga pokojnica napram soprogu s solzami v očeh izrazila, da je njena edina želja, našega kralja Aleksandra v obličje pogledati in ž njim govoriti, potem pa da prav rada umrje. Žalibog se njej želje niso izpolnile, ker je bila ves čas kraljevega bivanja v Sloveniji na smrt bolna. Pokojnica je bila globoko verna, neutrudljivo delavna, radodarna in usmiljena. Blag ji spomin! Rova pri Radomlju. Ljudstvo naše prijazne vasice je kmetskega stanu in strogo verno. V imenu te stroge vernosti pa jih vlada duhovni oče g. Vole. Kakor je zaklenkal na klerikalni zvonec, tako so se vaščani poklonili. Vse, vse je molilo z njegovimi možgani in ne s svojimi. Držal jih je na klerikalni uzdi. Pri poslednjih volitvah je pripeljal svoje volilce na lice mesta v Radomlje in kar deževalo je v klerikalno skrinjico; gospod so tako rekli in zgodilo se je tako. Zadnji čas pa med tem ljudstvom nekaj vre. 2up-nikova sitnost, vtikanje v vse zadeve je končno našlo odpor v ljudstvu. V vaški gostilni se zberejo ob nedeljah in praznikih domačini, starina modruje, mladina si zapoje, zauka in včasih tudi pleše. Marsikdo je že rekel: «Če smejo po mestih plesati še v postu, zakaj se pa kmet ne bi smel zasukati v dovoljenem času!» Seveda, to pa gospodu ni všeč. Kar on sam ne sme, pa še drugim ne privošči. Tak ples je spravil moža iz ravnotežja. Šel je ogledovat okrog oken, kdo je notri. Nato je šel klicat soseda, naj gre z njim, a ta se mu je odpovedal. Konec vseh koncev je bil, da je župnik Vole naznanil gostilničarja in ta je moral plačati kazen 300 K. Nadalje je igral župnik vlogo užaljenega ter se pismeno odpovedal v nadzorstvu mlekarne in zahteval, da se mora mlekarna v 8 dneh umakniti iz cerkvene hiše. Mož si je domišljal, da ga bodo farani prosili, a tokrat se je prav pošteno urezal. Nihče ni klonil, temveč prišla sta dva moža po mlekarske knjige in jih nesla drugam. Torej vendar enkrat so se našim fa-ranom odprle oči. Našemu župniku je vsled te nepokorščine tako zavrela kri, da cel teden ni maševal, temveč si hladil jezico prav po svoje. Tako je prav farani. Kmet bodi gospod v svojih kmetskih zadevah, duhovnik pa pred oltarjem! Kandrše pri Vačah. Že zopet je treba malo posvetiti med tukajšnjo klerikalno družbo. Preteklega meseca smo namreč tukaj imeli občinske volitve in je bil za župana izvoljen klerikalni mešetar Janko Zajec. To pa ni nikak čudež, saj je kandidiral kar na dveh listah in je povrhu še samega sebe volil za župana. Dobro pa mu je pomagal tudi Vidergarjev Lojze s silno vneto agitacijo. Oh, Lojze, Lojze, priporočali bi ti, da bi šel včasih tudi .v Zagorje agitirat, j bodo nastopili na shodu, nato pa je tam bi te napredni Zagorjani že naučili — politike! Moravče. V ljubezni, izobrazbi, delu in poštenju je naše jugoslovansko odrešenje. To je geslo našega spoštovanega g. nadučitelja Janka Tomana, ki je nedavno obhajal šti-ridesetletnico svojega učiteljevanja. Ob tej priliki smo Moravčani nudili dokaz globokega spoštovanja in hvaležnosti, ki jo vedno gojimo za našega neutrudnega gosp. nadučitelja. Plodovi njegovega dela so: pevsko društvo, ki je 30. julija slavilo tridesetletnico, gasilsko društvo, Ju-goslov. Matica, Sokolstvo, Zadružni dom, posojilnica, mlekarna. Vsa ta društva in podjetja uspevajo prav dobro, zato ga sama hvalijo dovolj. Ni nam seveda treba posebej povdar-jati, da je g. Toman tudi prvovrstni učitelj in na svojem gospodarstvu vzgleden ekonom. Proslava, združena z živahnimi ovacijami in zahvalami Moravčanov — njegovih učen- pričel udrihati po učiteljstvu, liberal cih in slovenskih paganih, po brez-verskem časopisju in posebej še po listu «Domovini», ki jo je imenoval — gnojnico. Mi farani smo malo zmajevali z glavo, nato pa razumeli, da je naš fajmošter imel deloma prav: poučna in razvedrilna «Domovina» je tako huda, da se povsod, kamor pride, takoj posuši «Lažiljub» in drug klerikalni plevel. Taka gnojnica je tako koristna, da jo še gospod faj-mošter vozi na svojo dušno pašo ... Veliko posla je imel tudi z volitvami v odbor za agrarno reformo. Prve volitve so bile razveljavljene, ker so bile vse glasovnice, ki jih je delil Ziherlov Drejče, zaznamovane. Drugih volitev pa so se udeležili samo župnikovi kimovci. Župnikova desna roka, Ziherlov Drejče, je letal od hiše do hiše ter priporočal ljudem, naj volijo za «firšta», da bo zopet nazaj dobil svoje sekvestrirano posestvo. Zavedi se, uboga Planina, da nadzorstva. Pa naj bo, sem si mislil, je pač mlada kri. — Nekaj dni nato sem zopet videl pristni rajhenburški prizor. Vršile so se volitve v občinski zastop in k tej vroči borbi je na ša klerikalna stranka poslala v ogenj tudi zveste bojevnike — trapiste. V lepem gosjem redu so primarširali s kloštra. To je bil zares redek pri zor, kajti naši trapisti so sicer skrbno zabarikadirani za samostanskim plo tom, a kadar gre za volitev, pa ne izostane njihova pomoč, ki je pa takrat bila brezuspešna. Bratje svetega Bernarda naj raje molijo, kakor pa — volijo... pa je bila g. nadučitelju tudi jte župnik, Drejče in pa drugi voditelji cev zadoščenje za marsikatero grenko uro v življenju, povzročeno mu oa brezvestnih klerikalnih nasprotnikov. Želimo g. nadučitelju, da nam ostane ohranjen še mnoga leta čvrst in delaven voditelj in vzgojitelj! — Kališki. vlečejo za nos! Trbovlje. V sredo 16. t. m. je bila pri Sv. Katarini nud Trbovljami procesija sv. Roka in naš župnik je privlekel na ta cerkveni shod slavnega Žebota, da je po opravilu pred Št. Rupert. Pri nas pastiruje žup- cerkvijo vezal otrobe. Poslušalo ga ni Natlačen, brat proslulega ljubljan- | Jf neka] radovednih ljudi, kakih 10 skega doktorja. Siromak je. Vsakemu ; ao 20 k erikalcev, med temi 4 du-beraču, ki ga prosi milodara, pravi: 1 hovniki, ki so se zvito muzali, kako «Rad bi dal, ko bi imel, pa sem naj- neusmiljeno «farba» njihov «lauf-" v fari» Pa je dobil lan-. burš». Bilo je tucii nekaj socijalnih večji revež sko leto 60.000 K za vino, 40.000 K za demokratov. Najpametneji pa so že pšenico, 20.000 K za slamo in tako le-