ISSN 1821-1070 Letnik XX. št. 79-80 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad, julij-december 2020 VIII. DNEVI SLOVENSKE KULTURE DS KREDARICA V CASU COVID-19 Foto: Đorde Veselinov RUBRIKA OBISK DELEGACIJ SPREJEM PRI VELEPOSLANIKU V sredo 14. oktobra 2020 se je predsednica Upravnega odbora Društva Slovencev Kredarica, Elza Ajdukovic, udeležila sprejema v rezidenci veleposlanika Republike Slovenije v Beogradu, Damjana Berganta. Na sprejemu so bili tudi ostali predstavniki slovenskih društev v Srbiji. Veleposlanik Damjan Bergant, ki je pred kratkim zacel z delom na Veleposlaništvu Republike Slovenije, je pozdravil prisotne in opisal svoje delo in obljubil, da bo kljub aktualnim razmeram v zvezi s pandemijo covid-19 in ko bodo razmere dopušcale obiskal vsa slovenska društva in se seznanil z delovanjem le teh ali s aktualno problematiko, ki zadeva njegovo pristojnost. Predstavniki društev so opisali svoja društva in delovanje, potem pa je sledil sprošcen pogovor. Predstavnica DS Kredarica je poudarila velik pomen sodelovanja s slovenskimi inštitucijami v Sloveniji in Srbiji in se zahvalila za vsestransko pomoc pri delovanju društva. VPIS V POSEBNI IMENIK SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V SRBIJI Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin v Republiki Srbiji iz leta 2009 omogoca vpis v Posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete na zahtev_ pbs_upis_slovenacki. Na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov, ki velja od 1. 1. 2009, lahko izpolnjen obrazec za vpis v posebni volilni imenik osebno dostavite pristojni obcinski upravi, kjer imate prijavljeno prebivališce – ob predložitvi osebne izkaznice ali pa ga skupaj s fotokopijo osebne izkaznice pošljete priporoceno na naslov vaše pristojne obcinske uprave. Pristojna obcinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oprošcen placila administrativnih stroškov. Z vpisom v posebni volilni imenik se ne izgubijo druge volilne pravice. Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega nacionalnega sveta. 2 / Kredarica VIII. DNEVI SLOVENSKE KULTURE V organizaciji Društva Slovencev Kredarica je novembra potekala vecdnevna manifestacija VIII. Dnevi slovenske kulture. Zaradi aktualnih razmer in ukrepov v zvezi z omejevanjem okužbe z virusom covid- 19, so prireditve potekale tri vikende z omejenim številom udeležencev. Društvo neguje slovenski jezik in kulturo z gostovanji in nastopi slovenskih društev iz Srbije, sosednjih držav, Slovenije in zamejstva. Letos so na žalost program pripravili samo ucenci in clani DS Kredarica. Program je bil predvajan v živo za vse, ki so minula leta v velikem številu spremljali prireditve, letos so pa zaradi prepovedi zbiranja morali ostati doma. Na veliko žalost je bil tradicionalni koncert v Sinagogi odpovedan. V petek, 16. 10. 2020 je bil v dvorani Tribina mladih v Kulturnem centru Novi Sad dramski vecer Objemi morje. Na programu prireditve je bil igrokaz s promocijo knjige za otroke Galeb. Sodelovali so: Marija Lovric, avtorica knjige in ucenci DPS pod mentorstvom uciteljice slovenskega jezika Rut Zlobec, ki poucuje slovenski jezik, kulturo in tradicijo v DS Kredarica. V uvodnih besedah je predsednica UO Elza Ajdukovic pozdravila prisotne in se zahvalila vsem, ki že leta podpirajo dejavnosti društva. Potem je sledil kulturni program, na katerem so najprej pesmico Barcica po morju plava zapeli najmlajši ucenci. Ucenca Lidija in Matej sta se pogovarjala z avtorico Marijo Kredarica / 3 4 / Kredarica Lovric o knjigi. Mlajši ucenci so na likovni delavnici narisali risbe za morske uganke in jih predstavili. Vse smo uganili! Starejši ucenci so izvedli recital Prisluhni školjki iz istoimenega filma, potem pa so v spomin na mladinsko knjigo Toneta Seliškarja Bratovšcina Sinjega galeba recitirali naslovno pesem iz knjige. Lidija je na koncu pogovora še cestitala Mariji Lovric za prejeto nagrado na natecaju Šinkovcevi dnevi poezije, ki poteka v Idriji, Marija pa je recitirala nagrajeno pesem Objemi morje, ki prav tako govori o morju. Na koncu so najmlajši ucenci zakljucili prireditev s pesmijo Mali mornarcek. V petek, 13. 11. 2020 je bilo v prostorih DS Kredarica Martinovanje v sliki, pesmi in besedi, kjer so prisotni spoznali navade Slovencev ob praznovanju sv. Martina 11. novembra. Sledila je prireditev XVII. Vecer slovenske pesmi in poezije v dvorani Tribina mladih, Kulturni centar Novi Sad. Predsednik DS Kredarica je slavnostno otvoril prireditev in dodal: Dragi clani in prijatelji, dobrodošli na sedemnajsti Vecer slovenske pesmi in poezije v okviru manifestacije osmi Dnevi slovenske kulture v organizaciji Društva Slovencev Kredarica. Društvo Slovencev Kredarica z organizacijo kulturnih manifestacij že vrsto let prispeva k negovanju in promociji slovenske kulture. Od nastanka do danes, se je na veceru slovenske pesmi in poezije zvrstilo veliko pevskih in gledaliških skupin, literarnih društev, pevcev, literatov in ucencev dopolnilnega pouka slovenšcine iz vseh slovenskih društev: od Srbije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine do Madžarske in Italije. Nocojšnjo otvoritev in kulturni program predvajamo v živo iz dvorane Tribina mladih v Kulturnem centru Novega Sada. Na manifestaciji so letos prvic z nami samo naši domaci ucenci iz Kredarice, program pa zaradi ukrepov v casu pandemije covid-19 poteka v manjšem obsegu. Veliko je o pandemiji že povedano, mi pa lahko samo upamo, da se bomo naslednje leto ponovno družili brez omejitev. Pozdrave so nam poslali vsi, ki bi letos morali biti tukaj z nami, pa tudi mnogi, ki so sodelovali na naši prireditvi. Med njimi je tudi Janez Kerin, ki smo ga spoznali, ko je prišel v Kredarico z ekipo iz Krškega in Brežic ob 500-letnici reformacije, potem je bil tu še kot igralec v predstavi Pica, da te kap, organiziral pa je tudi naše gostovanje v Leskovcu pri Krškem. Zdaj je predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije. Po FB nam sporoca: Spoštovani, želim vam uspešno in prijetno praznovanje v okviru Dnevov slovenske kulture. Spremljam vaše delo, ki je lahko mnogim za vzgled. ORGANIZIRALI SMO Kredarica / 5 Potem se je nadaljeval kulturni program posvecen 70. obletnici smrti Prežihova Voranca, slovenskega pisatelja, po rodu s Koroške. Najprej so prisotne najmlajši ucenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika z ljudsko pesmijo Po Koroškem, po Kranjskem odpeljali na Koroško, starejši osnovnošolci in srednješolci pa so predstavili zanimivosti o pisatelju z naslovom Kdo je bil Prežihov Voranc? V Vorancevem letu je DS Kredarica organiziralo tretji literarni natecaj s citatom iz crtice Tri pisanke: Takrat smo bili otroci, ki smo imeli sonce v oceh. Na natecaju je sodelovalo 10 clanov in ucencev slovenskih društev v Srbiji. Po mnenju strokovne komisije, je natecaj kljub razmeram v zvezi s pandemijo covid-19 uspel in ga je treba nadaljevati v prihodnje, saj vzpodbuja negovanje slovenskega jezika v pisni obliki, kar je še posebno pomembno pri Slovencih izven domovine. Pred razglasitvijo rezultatov natecaja so najmlajši ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine povedali, kako razumejo Vorancev citat: Takrat smo bili otroci, ki smo imeli sonce v oceh. Potem je bila razglasitev rezultatov natecaja in sicer: prvo mesto si delita Ksenija Golubovic, clanica DS Kredarica s pesmijo Dobri stari casi in Dimitrije Đuricin, clan Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina z zgodbo Na vasi. Drugo mesto je osvojila Jasna Kartalovic, clanica Društva Slovencev Kredarica z zgodbo Narocje polno pišcancev, tretje mesto pa je osvojila Tatjana Zagoricnik, clanica Društva Slovencev Kredarica z zgodbo Igra. Odlomke iz nagrajenih besedil so brali ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine Zdenka Maletin, Snežana Miladinovic in Marjeta Pižurica ter nagrajenka Jasna Kartalovic. Svojo pesem je prebrala tudi Marija Lovric, letošnja nagrajenka Šinkovcevih dnevov poezije. Cestitke in zahvala za sodelovanje vsem avtorjem. Posebna zahvala strokovni komisiji in uciteljem dopolnilnega pouka, ki so pomagali pri zasnovi natecaja ter ucencem v okviru pouka predstavili Vorancevo ustvarjanje in jim pomagali pri besedilih. Besedila vseh avtorjev so objavljena v Biltenu Kredarica št. 77-78. Tudi mlajša ucenca dopolnilnega pouka slovenšcine, Anthea Guljaš in David Konecky, ki sta cez poletje redno brala slovenske in srbske knjige, sta si zaslužila slovensko nagrado za POLETAVCE – poletne bralce. Naj bo ta nagrada spodbuda k branju slovenskih knjig tudi ostalim ucencem. Sledila je podelitev nagrad in priznanj in zahvala vsem, ki so podprli organizacijo manifestacije. Po koncanem programu je v prostorih DS Kredarica sledila Glasbena delavnica – Rastemo pojemo, pojemo rastemo za najmlajše ucence. Sodeloval je Bane in njegova leteca kitara s petjem pesmi v slovenšcini in pripravo na snemanje zgošcenke v projektu Rastemo pojemo, pojemo rastemo, ki se izvaja s strokovno pomocjo tukajšnjega glasbenika in kantavtorja Branimirja Rosica. Glasbena delavnica se je zacela ob Pustu in se je zakljucila ob Miklavžu. Namen glasbene delavnice je, da se mlajši ucenci v društvu ob druženju in petju zabavajo in ucijo vrednot, ki so pomembne za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradicije na nacin, ki je prilagojen njihovi dobi in zanimanju. V soboto, 14. novembra 2020 je bila v prostorih DS Kredarica likovna delavnica za sodelovanje na natecaju Slovenske konference SSK in literarna cajanka z ogledom dokumentarnega filma o slovenskem pisatelju Prežihovem Vorancu Doberdob – roman upornika. V petek, 20. 11. 2020 je v prostorih DS Kredarica uciteljica Rut Zlobec pripravila za clane društva, ucence in njihove družine Tradicionalni slovenski zajtrk , ki vsako leto kot slovenski projekt za otroke in starše predstavlja vrednote slovenskih navad in obicajev. Predsednik DS Kredarica Đorde Veselinov je ob zakljucku vecdnevne manifestacije med ostalim povedal: Letos so VIII. Dnevi slovenske kulture potekali v drugacni obliki z omejenim številom udeležencev v programu in publiki, upajmo pa da bodo naslednje leto vse prireditve ponovno zasijale v najlepši luci. Projekt so podprli Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna uprava za kulturo Mesto Novi Sad, Kulturni center Novi Sad. Besedilo: Elza Ajdukovic Foto: Dalibor Konecky ORGANIZIRALI SMO KREDARCKI POSNELI ZGOŠCENKO V okviru projekta Rastemo, pojemo – pojemo, rastemo so od februarja do novembra 2020 mlajši ucenci z uciteljico dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije Rut Zlobec in novosadskim avtorjem TV in radio oddaj in glasbenikom Branimirjem Rosicem, ki ustvarja otroško in mladinsko obarvano glasbeno tematiko, izvedli glasbene delavnice in na koncu še posneli zgošcenko. Na zgošcenki Dogodivšcine letece kitare so pesmi, ki so zabavne in poucne, saj na domiseln nacin opozarjajo na odnos do narave, spoštovanje razlicnosti in socutje do posameznika. Pesmi so prevedene v slovenski jezik in prirejene za otroške glasove. Razen Rut in Branimirja je na pomoc priskocil tudi clan DS Kredarica Zoran Stankovic, ki je poskrbel za snemanje, miks in produkcijo, predsednik DS Kredarica Đorde Veselinov pa je poskrbel za realizacijo in koordinacijo. Projekt so podprli Mestna uprava za kulturo Novi Sad, Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine-nacionalne skupnosti ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zahvala vsem! (NE)VESELI DECEMBER Društvo Slovencev Kredarica vsako leto obdaruje najmlajše z Miklavževimi darili. Vsako leto sodelujejo ucenci in uciteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije Rut Zlobec s kulturnim programom, ki opisuje slovenske obicaje ob prihodu Miklavža. Letos je bila obdaritev drugacna zaradi razmer v zvezi s pandemijo covid-19. Miklavž je poslal darila, otroci in starši pa so jih z nestrpnostjo pricakali in se srecni in zadovoljni zahvalili Miklavžu, da jih tudi v letošnjem tako težkem letu 2020 ni pozabil. Dragi clani in prijatelji Društva, tudi božicna maša v slovenskem jeziku je letos prvic izostala. Vsem vam želimo srecno in zdravo novo leto 2021 z upanjem in samo eno željo, da se bomo v novem letu ponovno družili, saj je druženje za Društvo Slovencev Kredarica osnovni namen in misija. Ostanite zdravi! PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE IVAN MIRKOVIC, dipl. ekonomist Mešani pevski zbor Društva Slovencev Kredarica je v svojem trajanju imel neizbežne menjave, o teh smo iz dosedanjih pogovorov z zborovodji in pevci lahko zakljucili, da so nekatere odvisne od dirigenta, nekatere pa od pevcev – številnosti, strukture pevcev, priprav... Veliko dela in veliko ljubezni do petja! Kljub temu pa so clani aktivni še v drugih dejavnostih. Bas Mešanega pevskega zbora Ivan Mirkovic je izvoljen 2018 za clana Upravnega odbora DS Kredarica. Aktiven je bil tudi v društvu Srce in je licencirani turisticni vodic. Imam priložnost, da vam ga predstavim. Ali bi mi, prosim, povedali kaj o sebi? Hvala Vam na tem vprašanju, saj v cloveškem bitju ni nic lepšega in slajšega kot govoriti ali pisati o sebi… Bilo je to v Ljubljani 4. junija 1952, ko sem se rodil kot nezakonski otrok. Rodila me je Smilja Mirkovic in cez noc postala samohranilka enega otroka v stanovanju na Starem trgu 21 v Ljubljani. Mama je rojena 1926 v vzhodni Bosni kot najstarejši od skupno osem otrok. Med vojno je s 17 leti uspela pobegniti cez Drino v zahodno Srbijo. Na žalost (a morda tudi na sreco), je pred samim koncem vojne zbolela od tifusa in bila poslana v Ljubljano na zdravljenje. Po ozdravitvi je tam koncala Srednjo vojno medicinsko šolo in delala v Vojni bolnici v Ljubljani. V Ljubljani sva živela do 1956, potem pa se seliva za Novi Sad. Mama nadaljuje službovanje v Vojni bolnici v Petrovaradinu, se poroca za vojno lice, jaz pa dobim ocima. Po par letih se selimo za Subotico. Zacenjam hoditi v osnovno šolo v Subotici in po prvem polletju se vsi vracamo v Novi Sad, kjer jaz koncujem OŠ Đorde Natoševic. Gimnazijo Branko Radicevic v Sremskih Karlovcih sem vpisal 1967, po 3 mesecih pa sem se prepisal v Gimnazijo Jovan Jovanovic Zmaj, koncal pa 1971. Oktobra 1971 vpisujem Ekonomsko fakulteto v Dubrovniku, oddelek pri Zagrebškem vseucilišcu. Po opravljenem prvem letniku prehajam na Ekonomsko fakulteto v Beogradu, smer zunanja trgovina, ki sem jo po nekaj letih uspešno koncal. Nikakršen trgovec po poklicu, kljub temu uspem postati dipl. ekonomist, kar je moji materi veliko pomenilo. In Dubrovnik, še bolj pa Beograd, sta bila v sedemdesetih in v zacetku osemdesetih velik izziv zame, jaz pa sem to z obema rokama sprejel in koristil. Ko sem še študiral, se je mama locila in odšla na delo v Afriko za 4 leta. Na žalost je ona v letu 1984 umrla po dolgi in težki bolezni. To je najvecja neprežalovana izguba in bolecina v mojem življenju. Kako je potekalo vaše delo? Prva zaposlitev – v Kmetijski zadrugi Novi Sad. Precej slabe izkušnje! Vinjak in kava sta se pila že ob šestih zjutraj. Na vso sreco nisem podlegel temu!(?) Kmalu je firma prerasla v AIK Novi Sad (Agro Industrijski Kombinat), delovno organizacijo s 23 TOZD-i in 6000 zaposlenih. V Delovni organizaciji AIK Novi Sad sem bil zadolžen za tovarno Danubius in skoraj 6 let delal na izvozu testenin, posebno za Rusijo. Bilo je to naporno delo. Komunikacija s cariniki, železnicarji, izvozniki in uvozniki, skladišcniki, sanitarnimi inšpekcijami, bankami. Ne ponovilo se! Edino, kar se je lepega zgodilo, je bilo to, da mi je kot clanu Odbora za ameriško-jugoslovansko sodelovanje pri Gospodarski zbornici Jugoslavije uspelo prvic oditi na srecanje v Cavtat, na žalost tudi zadnjic, na katerem je govoril Ante Markovic. Po njegovem govoru sem še upal, da se Jugoslavija ne bo razpadla. Moje upanje je bilo kratkotrajno. Po tem so mnoge stvari postale žalostne. Kot clanu ZKJ (kaj pricakovati od nekoga ki je odrašcal v vojaški družini!) se je moje življenje gibalo na podrocju partijskih aktivnosti v Krajevni skupnosti Dunav in postopoma sem vstopil v politicne vode. Bil sem delegat v Skupšcini mesta Novi Sad, dokler niso zaceli polivati in prati ulic z jogurtom na koncu osemdesetih. Kratko obdobje sem bil tudi partijski sekretar v Delovni skupnosti AIK Novi Sad. Po neprimernem plesanju nekih cudnih ljudi in še bolj cudnih plesov ali kol pod okni pisarn na Bulevar ju 23. oktobra, kasneje Bulevarju oslobodjenja, sem 1990 dal odpoved na to mesto. Za kazen ostajam brez službe. Tedaj se je koncala tudi moja politicna kariera. Kratka in neslavna. Sedaj razmišljajoc s te distance, je bilo to koristno za moje zdravje. Najbrž moraš imeti „mocnejši želodec” za to. Jaz ga nisem imel. Sprejemam odlocitev: nikoli vec v nobeno partijo. Politicno biti obvešcen (vseeno sem jaz tudi politicno bitje), toda ne vec tudi politicno angažiran. Srecne okolišcine so te, da sem že 5. julija 1990 zacel nuditi administrativne in knjigovodstvene storitve za Predstavništvo ameriške firme Protein Technologies International v Novem Sadu. V tem casu so se zacela odpirati tuja predstavništva, tako da sem „obsluževal” dve v Novom Sadu in štiri v Beogradu. Najbrž sem bil eden od prvih „frilenserjev” v Jugoslaviji. A je malo! Bila so to dobra ne cela 3 leta, naporna, toda dinamicna, dokler niso prišle sankcije junija 1992. Od šest predstavništev je ostalo samo eno v Novem Sadu, za katero sem delal do odhoda v pokoj 2017. Vaše vezi s slovenstvom? Prva vez je ta, da sem rojen u Ljubljani in v njej živel prva štiri leta življenja (pravijo moji prijatelji psihologi da so to najpomembnejša leta v življenju cloveškega bitja), da sem se najprej naucil govoriti slovensko, jezik ki danes dokaj dobro razumem, ali ga ne govorim. Ne vem, kako se vrednoti in tolmaci to, da pojem po slovensko, ali se to upošteva? Druga vez je to da sem v jaslicah, v katere sem krenil s 6 meseci, spoznal Nušo Repanšek, ki je ravno takrat zacela delati kot mlada negovalka in od takrat postala moja druga mama. Pogosto me je ob koncu tedna peljala (medtem ko je moja mama bila dežurna v bolnici) v Homc blizu Domžal, kjer me je cela njena familija imela rada kot svoje dete. Vez je tudi ta, da sem v sedemdesetih služil vojsko v Ljubljani, po lastni želji. Za vikend, kot tudi vsak vojak – vecno lacen, naravnost iz kasarne v Grablovicevo 36, k Nuški na kopanje, dunajske zrezke in seveda, dobro vino. Na žalost je Nuška pred 15 leti umrla, to je druga velika izguba za mene. Jaz sem tudi dandanes v stiku z njenima necakoma Francem in Marjanom, ki živita v Domžalah. In še ena vez s Slovenijo, rekel bi najpomembnejša, je ta, da mi je biološki oce Slovenec, imenoval se je Ivan Grobelnik in je vcasih delal v gimnaziji v Celju. Bil je ravnatelj šole in predaval filozofijo. Toliko samo vem o njem, saj ga nikoli uradno nisem spoznal. Lep dogodek v Vašem življenju? DS Kredarica in Vi? Imel sem lepe dogodke kot tudi slabe. Življenje ne gre vedno po ravni poti. Kot lep dogodek bi lahko navedel enega, ki je na dolocen nacin bil tudi uvod v to da postanem clan DS Kredarica. Cetrtek, 15. maj 2014. Bilo je srecanje Slovencev na Ribarskem otoku. Slucajno sem videl na reklami, da lahko prisustvujejo tudi oni, ki niso clani Društva. Kupil sem vec vstopnic in povabil svoje prijatelje. Bilo je zabavno in cutil sem v tem trenutku, da pripadam ti celi ekipi, ceprav nikogar nisam poznal. Celo sem ta vecer osvojil glavno nagrado na tomboli! Celodnevno bivanje (vkljucujoc nocitev in velnes) v hotelu v novosadskem naselju Telep. Bil je vsesplošni smeh, ko sem vprašal: Zakaj naj spim v hotelu na Telepu, ko pa imam stanovanje na Podbari?. Naslednje leto sta moški in mešani zbor Društva praznovala svoje jubileje delovanja v Gimnaziji Jovan Jovanovic Zmaj. Odšel sem na ta koncert in srecal mojo drago prijateljico Katjo Juršic Huzjan, s katero sem še u prejšnjem stoletju osem let pel v Novosadskem mladinskem zboru. To so bili prelepi casi! Ona mi je predlagala, naj se pridružim Društvu Slovencev Kredarica in postanem clan zbora. To sem tudi storil oktobra 2015. Cudovito je bilo po 45 letih zaceti ponovno resno peti! Tedaj se je zacelo tudi snemanje dokumentarnega filma o Kredarici. Cudoviti film, ki lepo govori o Društvu in njegovih aktivnostih. Prišel sem pravocasno, da „vskocim” v en kader! To vendarle ostaja za zgodovino! Imel sem sreco! Po dveh mesecih se je zgodil tudi moj prvi nastup, v cerkvi Ime Marijino, za Božic. Bil sem „konsterniran”, bal sem se, da ne naredim napake pri besedah, notah, da slucajno ne „prehitevam” druge. Bil je to pravi ognjeni krst zame, vendar sem preživel. Najbrž tudi zaradi tega ker nas po vsakem koncertu v prostorih Društva cakajo Ivan Zavrtanik, Đordje, Elza, Jasmina, Rut, Dragan, Ljuba, Milan, Marija, doktor Cvejic in vsi drugi, ki nas bodrijo, cestitajo in nas pohvalijo. Hvala jim! To nam zborovcem veliko pomeni. Zdi se mi, da je v tem tudi ogromen pomen Društva – da izpolnjuje svojo osnovno misijo, a to je obcutek pripadnosti. Kaj bi kot clan povedali o repertoarju in delu zbora? Glede repertoarja, meni je všec. Raznovrsten je in dinamicen. Ne razmišljam veliko o tem. Za to je zadolžena naša draga in cudovita dirigentka Dunja Huzjan jaz se ne bi v to vmešaval. Naše je, da molcimo in pojemo. Tako sem vsaj jaz razumel. Zboror ni prodajalna lepih želja. Je tako, Dunja?! Covid-19 je nevaren. Nastopi zborov v živo so prepovedani. Ravno letos je 20. obletnica MePZ. Koliko vas je pandemija prizadela pri delu v zboru? Na žalost, nas je pandemija pripeljala do tega da že 10 mesecev naše aktivnosti niso v polni kapaciteti. Mislim predvsem na zbor. Prikrajšani smo za vec koncertov tukaj ali tudi v Sloveniji. Niso nam mogli priti niti gosti iz Slovenije. Prava je radost in zadovoljstvo ko se srecujemo spoznavamo in veselimo eni drugim in skupnim nastopom. Jaz sem imel to zadovoljstvo, da naše goste, kot licencirani vodic še od leta 1986, vodim na oglede Novega Sada in da uživam v njihovi radosti, da so v našem mestu. Lahko bi veliko pripovedoval o naših gostovanjih v Sloveniji, predvsem pa o gostoljubnosti naših gostiteljev v katerem koli mestu kjer smo gostovali. Posebno pa bo Piran in njihovo Društvo ANBOT ostalo v mojem srcu do konca življenja. Upam, da nam bo naslednje leto bolj naklonjeno in da bomo nadoknadili vse kar je izgubljeno v tem, za vse nas težkem, letu. Vaša humanitarna angažiranost? Povejte nam nekaj o tem? Konec 1993, ko je naše življenjsko okolje postalo temacno, sem se prikljucil kot volonter centru Srce. To je Center za dajanje emotivne podpore osebam v krizi in za prevencijo samomora. Bil je to najlepši del mojega življenja. Veliko sebe sem dal temu delu, ali sem trdno preprican, da sem veliko vec dobil. Predvsem zato, ker sem v tem obdobju šel skozi mnoge delavnice samega centra, tudi skozi druge: avtogeni trening, asertivno obnašanje in štiriletni tecaj transakcijske analize. Delavnice je izvajal Bojan Pucelj iz Ljubljane. Spoznal sem veliko mladih in pametnih ljudi razlicnih poklicev. Z nekaterimi sem dolgoletni prijatelj. Imeli smo cudovito komunikacijo s „Samaricani” iz Italije in Anglije. Vsako leto je bila organizirana izmenjava volonterjev. Naša bivanja pri njih, pa tudi njihova pri nas, so nepozabna. Vseeno pa sem po 12 letih dela ob redni službi zacel pocasi pešati in potem nehal delati v centru. Da bi si opomogel psihofizicno, sem krenil na jogo in intenzivno vadil osem let. In še danes to delam, toda z manj entuzijazma. Postaral sem se! Kaj pa Vi radi zapojete? Zbor DS Kredarica v svojem repertoarju ima obilo slovenskih narodnih pesmi kot tudi skladb slovenskih avtorjev. Radi pojemo tudi slovenske popularne pesmi iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja v priredbah za zbor. Vendarle, pa sta meni najljubši dve: Vencek ljudskih – splet slovenskih narodnih pesmi, ki jih je zbral in priredil za mešani zbor Igor Švara in lepa rodoljubna pesem Slovenija mati, ki jo je komponiral Herman Kjuder. Kaj bi sporocili clanom društva? Bolj srecno novo leto 2021. Da ga živimo v miru, zdravju in radosti in da, magari tudi post festum, proslavimo 20. letnico našega Mešanega pevskega zbora! Pogovor vodila: Marija Lovric Foto: Đorde Veselinov in Ivan Mirkovic PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE DIPLOMANTA IZ DS KREDARICA DANIJELA BUCO Rojena 31. decembra 1986 v Novem Sadu. Osnovno šolo je obiskovala v OŠ Dušan Radovic v Novem Sadu, Srednjo kmetijsko šolo smer veterinarski tehnik, pa je koncala v Futogu. Potem se je vpisala na Kmetijsko fakulteto v Novem Sadu, Oddelek za agroekonomijo, kjer je diplomirala leta 2020 z oceno 10. Po poklicu je diplomirana agroekonomistka. Trenutno obiskuje tecaj racunovodstva, saj je brezposelna in išce službo. Naslov diplomske naloge: Podpora mladi ruralni populaciji z ukrepi agrarne politike. Pridobljeni strokovni naziv: Inženirka agroekonomije. Študijski program: Agroekonomija. Danijela: Moja babica in dedek sta oba slovenskega porekla, zato sem se od njiju naucila slovenski jezik in kulturo. Dedek živi v Kamniku, kjer sem bila pred nekaj leti in mi je bilo zelo všec. V Sloveniji imam veliko sorodnikov, ki jih obišcem vsakic, ko grem tja. Zelo rada imam slovenski jezik, glasbo in kulturo. Od leta 2015 sem aktivna clanica Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Rada hodim vsak ponedeljek v Društvo Slovencev Kredarica na pouk slovenšcine, kjer spoznavam Slovenijo, negujem in utrjujem slovenski jezik in kulturo. Poleg pouka se udeležujem tudi raznih drugih dejavnosti v društvu. Rada gledam slovenske filme in hodim v gledališce na slovenske predstave. Vsako leto grem v Slovenijo na gostovanja s clani slovenskega društva, kjer se družimo z ljudmi iz razlicnih koncev Slovenije in recitiramo pesmi. Clani pevskega zbora tudi potujejo z nami. Dodiplomski študij sem koncala v Srbiji, ne vem pa še, kako naprej, ker še vedno išcem zaposlitev. Mogoce me pot odpelje v Slovenijo na podiplomski študij ali pa najdem službo tam, saj je Slovenija cudovita država in domovina mojih prednikov, kamor se vedno z veseljem vracam. ALEKSANDAR MATKOVIC Rojen 10. avgusta 1988 v Novem Sadu. Osnovno šolo obiskoval v OŠ Petefi Šandor v Novem Sadu, gimnazijo je koncal v Sremskih Karlovcih (Karlovacka gimnazija) leta 2007, smer živi jeziki. Leta 2008 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Novem Sadu, Oddelek za filozofijo, kje je potem diplomiral leta 2012 pa takoj leta 2013 magistriral. Podiplomski študij na Znanstvenoraziskovalnem centru Podiplomske šole Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v Ljubljani je vpisal leta 2015, na doktorskem študijskem programu 3. stopnje, Primerjalni študij idej in kultur. Njegova mentorja sta bila dr. Peter Kle pec in dr. Mladen Dolar. Je prejemnik Štipendije za mlade talente Dositeja za leto 2015 in 2016. Leta 2018 je bil prejemnik nemške štipendije DAAD, leta 2019 pa mednarodne Nagrade ucenjaka civilne družbe (Civil Society Scholar Award) za doktorsko delo. V letih 2015–2020 je delal na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu, od leta 2016 pa je bil tudi koordinator Regionalnega znanstvenega centra v Novem Sadu. Od leta 2020 je zaposlen na Inštitutu za ekonomske vede v Beogradu, na Oddelku za ekonomsko zgodovino in teorijo. Dvakrat je bil gostujoci raziskovalec na univerzi Humboldt v Berlinu: prvic leta 2018 na Inštitutu za filozofijo II, drugic leta 2019 na Oddelku za zgodovino jugovzhodne Evrope. Doktorsko disertacijo na ZRC SAZU je zagovarjal septembra 2020 na temo Razprave o politicni ekonomiji nemškega fašizma v zgodnji Frankfurtski šoli. Pridobljeni strokovni naziv: Doktor znanosti. Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur. Naslov doktorske naloge: Fašisticna abstrakcija – o vlogi dela v politicni ekonomiji fašizma. Zaposlitev: Inštitut za ekonomske vede v Beogradu, Oddelek za ekonomsko zgodovino in teorijo. Aleksandar: Za študij v Sloveniji sem se odlocil iz vec razlogov: blizu je Srbije in, resnicno, pogoji so boljši kot pri nas, teoreticno pa sem imel popolno svobodo raziskovanja teme, ki sem si jo zares želel (politicna ekonomija fašizma, tj. zgodnje marksisticne razprave ki so danes pozabljene). Mentorji so mi zelo pomagali in ker se še vedno ucim slovenšcino, so mi mentorji dovolili, da sem diplomsko delo napisal v anglešcini (upam, da bom v prihodnje izpopolnjeval svojo slovenšcno v DS Kredarici!). Sam študij je bil fenomenalen – narava je cudovita in teoreticna scena v Ljubljani je precej živahna, kar je pomenilo, da sem si pridobil mednarodne stike, nato pa sem to poglobil z gostovanji v Berlinu. Kasneje sem se na podlagi teme doktorske naloge tudi zaposlil na Inštitutu za ekonomske vede v Beogradu in vendarle uspel nepricakovano spremeniti kariero v smer, v katero sem tudi želel, kljub težkim pogojem v casu epidemije v Srbiji. Ja še to, po dedku sem Slovenec in moji predniki izvirajo iz Gorenjske. (uredn. M. L.) AKADEMSKE NOVICE POPRAVEK V Biltenu Kredarica št. 77-78 sta v rubriki Akademske novice nastali napaki: PRAVILNO JE 1. datum rojstva Luka Maletin je 20. 12. 1995 2. Vladka Ajdukovic je koncala OŠ Sonja Marinkovic. MEDENA NALOGA Svetovni dan cebel se obeležuje 20. maja. Pomembno je, da je Slovenija dala Organizaciji združenih narodov pobudo za obeleževanje dneva cebel. Ljudje v Sloveniji se namrec že stoletja ukvarjajo s cebelarstvom in pripravo izdelkov iz medu. Pionir cebelarstva v Sloveniji in prvi ucitelj cebelarstva na cesarskem Dunaju je bil Anton Janša, ki je živel v XVIII. stoletju. Kako pomembno je njegovo ime v svetu cebelarstva govori dejstvo, da “Janša pripada vsem cebelarjem sveta”. Slovenci so še posebej ponosni na avtohtono slovensko vrsto cebel “kranjsko sivko”, ki je po zaslugi gorenjskih cebelarjev zaslovela po vseh celinah. Kakor rece cebelar: S cebelarstvom se moraš ukvarjati profesionalno. S tem se zelo resno ukvarja preko 7000 clanov Cebelarske zveze Slovenije, kolikor jih je bilo v letu 2015. Najpomembnejše je, da cebelarji poleg skrbi za cebelje družine, prenašajo svoje izkušnje tudi na otroke z organiziranjem številnih krožkov in predavanj ter v svoje cebelarske družine sprejemajo nove, mlade clane. Mirjana Krajnovic Svetovni dan cebel, 20. maj, je razglasila Generalna skupšcina OZN leta 2017 na pobudo Slovenije. Ta dan je posvecen ozavešcanju o pomenu cebel in drugih opraševalcev za clovekovo življenje, saj cebele same oprašujejo 80% rastlin v naravi, kar pomeni 2/3 hrane. Zakaj je izbran 20. maj? Na ta dan leta 1734, je bil v Breznici rojen slovenski cebelar Anton Janša. On je bil imenovan za ucitelja cebelarstva na dvoru cesarice Marije Terezije. Svoje znanje o cebelah je zapisal v dveh knjigah: Razprava o rojenju cebel in Popolni nauk o cebelah, v nemškem jeziku. Kot velik poznavalec cebel je predlagal nove oblike panjev – s postavitvijo v bloke, potem kranjski nacin umešcanja panjev v stavbe, cebelnjake, tudi prenašanje panjev na ajdova polja na pašo. Cebela je simbol slovenske identitete. Znamenita slovenska cebela je tako imenovana kranjska sivka. Tudi panji so tradicionalno poslikani z motivi iz zgodovine in zloženi v cebelnjake, majhne hiške so slovenski izum. Svetovni dan cebel leta 2020 obeležuje kampanja Ohranimo cebele, saj so le-te ogrožene v zadnjih desetletjih z boleznijo varoja, tudi zaradi fitofarmacevtskih sredstev za zašcito v poljedelstvu. Dejavnosti vodijo slovenski cebelarji, združeni v Cebelarsko zvezo Slovenije. Srecen medeni praznik – dan cebel! Svetlana Momcilovic - Svetovni dan cebel je 20. maja. - Slovenija je dala Organizaciji združenih narodov pobudo za obeleževanje dneva cebel. - Anton Janša je bil zacetnik modernega cebelarstva in eden najboljših poznavalcev cebel. Bil je tudi ucitelj cebelarstva na cesarskem dvoru. - Slovenska avtohtona cebela je kranjska cebela. Maja Cvejic ZNAMENITI SLOVENCI V BEOGRADU Iskreno, ko sem si ogledala razstavo Znameniti Slovenci v Beogradu nisem vedela za veliko osebnosti – za Slovence, ki so delali, ustvarjali in imeli razlicne spone z Beogradom. Izbrala sem Vladislava Ribnikarja, cigar oce je bil Slovenec. Vladislav je diplomiral na Zgodovinsko – filološkem oddelku Filozofske Fakultete Univerze v Beogradu. Potem je magistrski študij nadaljeval v Franciji v Parizu, na Sorboni, potem pa v Nemciji v Berlinu. Zavzemal se je za demokracijo in svobodo tiska v Srbiji in je leta 1904 ustanovil dnevnik Politika, ki jo pogosto berem še danes. Vesela sem, da sedaj vem za uspešne in pomembne ljudi slovenskega porekla v Beogradu. Maja Cvejic DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE VESELI DAN PROSTOVOLJSTVA Odlicni zapisi ob 27. maju – slovenskem Veselem dnevu prostovoljstva (domaca naloga)... Hvala! V osnovni in srednji šoli in zdaj, ko delam, sem sodelovala v razlicnih prostovoljnih akcijah. Mislim, da to ni dovolj. V spominu mi bo ostala clovekoljubna akcija, na kateri sem vodila prireditev. Zbrani denar je bil za otroke s posebnimi potrebami. Mirjana Krajnovic S prostovoljstvom imam veliko izkušenj. Nekaj casa sem delala v socialni službi, ki je pomagala starejšim. Pomagala sem pri nakupih hrane in pri vsakodnevnih opravilih. Nekaj let sem pomagala romskim otrokom v vaseh okoli Novega Sada. Napogosteje sem jim skozi zgodbe in igre predstavila pomembne življenjske lekcije. Veliko sem jim pomagala tudi pri domacih nalogah, vecinoma pri matematiki. Imam sreco, da poznam veliko ljudi, ki drugim z veseljem pomagajo. Ivana Konecky Sem prostovoljna delavka v moji družini. Moj mož je edino “dekle” svoje mame. Jaz sem drugo. Ker on, kot vsak moški, nima cas za nic drugega, samo delo, delo, TV... grem jaz z njegovo mamo na trg, v nakupovalno središce, ji pomagam pri nakupu cevljev, obleke, kozmetike in vsega, kar ženske potrebujemo. Zelo mi je hvaležna za vse. Povabim jo tudi na kosilo ob nedeljah, ko smo vsi skupaj. Vem, kaj rada je, pije, katerim sladicam se ne more upreti. Kadar pridejo k njej na obisk sorodniki, ji vse pripravim, jim strežem... To je moje prostovoljno delo, na katero sem zelo ponosna. Mojih staršev ni vec, tudi moževega oceta ne, samo ona je še z nami. Zato vse opravim z veseljem. Zdenka Maletin Ex Kolman Ob 27. maju, dnevu prostovoljcev, smo tej temi namenili našo uro slovenšcine. Spomnila sem se na sodelovanje naše družine v prostovoljnih akcijah. Pred mnogimi leti so potekale delovne akcije, na katerih so sodelovali mladi z vseh delov nekdanje Jugoslavije. Moj mož je sodeloval na petih. Spominja se jih po dobri družbi, trdem delu za napredek države in številnih prijateljskih odnosih. Spomladi 2014 so bile pri nas velike poplave. Ko se je voda iz Obrenovca umaknila, so organizirali akcijo, v kateri smo pobelili oziroma poslikali šolo, prebarvali vrata, ograjo in uredili dvorišca, da bi otroci spet lahko obiskovali pouk. Bilo je težko, a na koncu smo bili zelo srecni, ker smo razveselili otroke. Letos pa je moj sin delil pakete našim upokojencem, ki v casu covida-19 niso smeli hoditi ven. Bil je vesel, da jim je lahko pomagal. Lepo je, da je cela naša dužina sodelovala v razlicnih akcijah, da smo lahko pomagali in naredili nekaj koristnega. Vesna Šerban Leta 1991 je bil ustanovljen psihološki svetovalni Center za preprecevanje samomorov Srce. Ustanovila ga je moja mati, ker je hotela pomagati ljudem, ki so preživeli grozote vojne. V naslednjih 30 letih je skozi center šlo veliko prostovoljcev, predavateljev in ljudi, ki so na razlicne nacine pomagali pri delu svetovalnega centra. Jaz sem eden izmed njih. Pomagal sem pri organizaciji razlicnih prireditev, seminarjev, urejanja okolice, sprejemanja gostov. Veckrat sem tudi financno podprl delo svetovalnega centra. Moje zadnje sodelovanje pri delu Srca je bilo decembra lani. Takrat je bila organizirana prodajna razstava slik in fotografij novosadskih umetnikov, ki so darovali svoja dela. S pomocjo mojega prijatelja slikarja Borisa Lukica nam je uspelo zbrati približno trideset slik in fotografij, ki so bile prodane na dražbi. Dražba je potekala v prostorih Kulturnega centra, gostitelj pa je bil tudi moj prijatelj, znani novosadski pevec in igralec Voja Malešev. Zbralo se je približno 700 evrov, ki so jih porabili za stroške svetovalnega centra. Minuli konec tedna, 6. in 7. junija, je bila na Fruški gori v hotelu NORCEV organizirana letna konferenca. Moja mama je bila kot castna predsednica povabljena na praznicno kosilo, zato smo se odpeljali tja. Vesel sem, ko vidim, da nekaj, kar je nastalo pred skoraj 30 leti, še vedno obstaja in deluje, in vesel sem, ker sem kot prostovoljec tudi sam prispeval k delu in razvoju takšne organizacije. Biti prostovoljec cloveka resnicno osrecuje! Zoran Stankovic Ena od dobro znanih prostovoljskih organizacij v Novem Sadu je Cepom do osmeha (Z zamaškom do nasmeha). Uspešno izvaja zbiranje plasticnih zamaškov, da bi okrepili in zagotovili podporo posameznikom in družinam invalidov. Potrebno je zbrati razlicne plasticne pokrove z razlicnih embalaž. Zbrano odpeljejo v reciklažni center, zbrana sredstva uporabijo v clovekoljubne namene. Akcija posebej podpira otroke s posebnimi potrebami ali z motnjami v razvoju, da bi lažje delovali v vsakdanjem življenju in izobraževanju. Moj nasvet vsem ljudem dobre volje je, da na ta preprost nacin pomagamo otrokom, ki potrebujejo pomoc. To dejanje ne zahteva veliko casa, pomoc pa je velika. Milica Cvejic V Novem Sadu obstaja organizacija Srce. V njej prostovoljno sodelujejo ljudje razlicnih starosti in poklicev. Po telefonu pomagajo vsem, ki imajo osebne, življenjske težave in želijo narediti samomor. Prostovoljci jim nudijo custveno oporo. Pomagajo jim uvideti situacijo, v kateri so se znašli. Delajo tudi na podrocju zašcite in krepitve duševnega zdravja. Maja Cvejic Zaradi mnogih stvari v življenju se pocutimo osamljeni, žalostni, prestrašeni, nerazumljeni... Vcasih pomislimo, da ni izhoda ali da nimamo moci, da bi se soocili s težavo. Ni treba, da ste v tem sami. Pomoc je mogoce bližje, kot si mislimo. Vsak dan od 15.00 do 23.00 se prostovoljci centra Srce pogovarjajo z ljudmi, ki so osamljeni, razburjeni, prizadeti, žalostni, obupani... Center Srce je bil ustanovljen leta 1991. na pobudo profesorice novosadske univerze prof. dr Slobodanke Stankovic in prof. dr. Slavice Selakovic-Buršic kot Svetovalnica za psihološko pomoc udeležencem vojne. Ceprav je bilo delo prostovoljcev centra prvotno namenjeno žrtvam vojnim, se je izkazalo, da glede na visoko stopnjo samomorov v Vojvodini psihološko pomoc potrebujejo tudi “navadni” ljudje. Zato svetovalni center spremeni ime v Srce – Center za custveno podporo in preprecevanje samomorov in postane tudi clan mreže Befrienders Worldwide, ki se ukvarja s kriznimi intervencijami in preprecevanjem samomorov. Prostovoljci v centru si prizadevajo ublažiti cloveško bedo, osamljenost, obup in depresijo. Prostovoljce v sodelovanju s strokovnjaki vedno podpirajo tudi drugi izkušeni prostovoljci. Osebo, ki klice, lahko napotijo po pomoc v druge ustanove na podrocju medicine, socialne in materialne pomoci. Ljubica Stankovic DRUŽINA KONECKY Po ogledu virtualne razstave o znamenitih Slovencih v Srbiji so za nalogo izbrali prof. Maksa Pleteršnika (1840-1923), avtorja slovensko-nemškega slovarja, ki se je rodil in umrl v Pišecah. Družina Konecky je nekaj casa bivala v njegovi zidanici, si ogledala njegovo rojstno hišo – muzej, se družila z domacini, David, Kristian, Matej in Ivana so se udeležili tudi lanskega Unescovega tabora na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. Tako so bratje po vzoru kolažne razstave o Slovencih v Beogradu izdelali imeniten kolaž o Maksu Pleteršniku. Še eno cudovito darilo za Društvo Pleteršnikova domacija. Rut Zlobec RUBRIKA DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE KAKO MAJHEN JE SVET Dva mladenica sta, kot že številni drugi iz okolice Trsta, odšla v Ljubljano s trebuhom za kruhom. Iskala sta delo. Dobila sta službo v žandarmeriji. Oba sta se porocila, dobila otroke in stanovanje. Najmlajši sin je dobil ocetovo ime, klicali so ga Gracijan, priimek je bil Škrk. Bil je ocetov ljubljencek. Srecno otroštvo je unicila vojna 1942 leta. Takoj po vojni si je komunizem razlagal in predstavljal takole: ce bi potreboval kolo, bi ga brez vprašanja vzel od soseda. Mati bi ga vprašala: “Kam pa kam s tujim kolesom?” On je odgovoril: “Mati, to je sedaj vse naše.” Po vojni je služboval v številnih mestih Jugoslavije. Svojo boljšo polovico je našel v Bitoli. Imel je dve hceri. Prva sem bila jaz, Ljudmila, rojena v Bitoli, druga, Magda, pa v Kicevu. Naslednje mesto, v katerem smo živeli, je bil Niš, potem pa Varaždin in koncno Ljubljana. Oceta pogosto ni bilo doma. Ko bi se vrnil, bi ga s sestro spraševali, kakšno delo opravlja. Vedno sva dobili enak odgovor: “Udarjam pecate”. Ljudmila se je porocila z Novosadcanom in odšla v Novi Sad. Želela je ohraniti svoje znanje slovenšcine in zacela obiskovati pouk, ki ga organizira Društvo Slovencev Kredarica. Tu je spoznala Rumico – dolgoletno sodelavko Gracijana. Izkazalo se je namrec, da je bila Rumica nacelnica Oddelka za ljudsko obrambo v Brežicah. Zadolžena je bila tako za civilne kot tudi za vojaške zadeve. Gracijana je spoznala kot generala. Svoje delo je opravljala vestno in odgovorno. Vseeno je imela tremo pred vsakim srecanjem z njim. Srecanje z Rumico je bilo prisrcno. Spet se je izkazalo, da je ta svet res majhen. Ljudmila Ivaz MOJI SPOMINI NA GENERALA ŠKRKA Dolga leta sem delala na Sekretariatu za ljudsko obrambo v Vojvodini, nato pa v Sloveniji, v Brežicah, kjer sem v nekaj letih postala nacelnica vojaškega sektorja. Iskreno povedano, te funkcije nisem bila vesela, ker sem poznala obveznosti in odgovornosti, ki jih je ta funkcija zahtevala. Rastla sem v vojaški družini in sem že zgodaj delno spoznala odgovornost in težave. Zato sem se bala, ce bom kos vsem nalogam, kako me bodo sprejeli, saj sem bila prva ženska na tej funkciji ne le v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. Kmalu sem iz Ljubljane prejela obvestilo, da bo na Obcino Brežice prišel general Gracijan Škrk, moj “šef”. O generalu sem že prej veliko slišala – samo dobre stvari. Slišala sem, da je strog, zahteven, dosleden. Zahteva disciplino in ne dovoljuje površnega dela. Priznam, da noc pred obiskom nisem mogla spati. Mislila sem na naslednji dan in na srecanje z generalom. Ko je vstopil v mojo pisarno, visok, vzravnan, in me pozdravil, sem takoj ugotovila, da trema ni potrebna. General je že vedel vse o meni, kot da me že dolgo pozna. Takoj sva se zacela pogovarjati o delu in obvezah. Dal mi je veliko zelo koristnih nasvetov, ki sem jim kasneje sledila in jih uresnicevala. V casu mojega službovanja v Brežicah smo izvedli veliko republiških in zveznih vaj, a nikoli nismo dobili pripomb ali slabih ocen. Z generalom Škrkom sem se še velikokrat srecala na posvetih, vojaških vajah... Spominjam se ga po blagosti, delavnosti, smislu za delo z ljudmi, ocetovski skrbi, ki jo je kazal do mlajših in podrejenih. In tudi po modrosti, ki je izvirala iz njega, in po diplomatskih sposobnostih. Rumica Topic DOPOLNILNI POUK SLOVENŠCINE V LETU 2020 Oh, kaj vse smo nacrtovali! Zaradi razmer marsicesa nismo uspeli uresniciti, a vseeno smo marsikaj naredili. Januarja smo nastavili „kompase” na 500-letnico rojstva reformatorja Adama Bohorica, na 70. obletnico smrti pisatelja Prežihovega Voranca, 40-letnico smrti pisatelja Leopolda Suhodolcana in 60. obletnico Bralne znacke. Slovenski kulturni praznik smo z najmlajšimi ucenci in pisateljico Marijo Lovric pocastili v literarno- likovni delavnici, ki smo jo posvetili zgodbi Hiša iz gumbov iz slikanice Krojacek Hlacek Leopolda Suhodolcana. DS Kredarica je tudi v tem letu organizirala ekskurzijo v Slovenijo na informativne dneve za bodoce študente in njihove spremljevalce. Poleg pridobivanja informacij na fakultetah so si udeleženci ogledali tudi gledališko predstavo. Zakljucili smo z zbiranjem otroških in mladinskih knjig v srbšcini za otroke in mladostnike srbskih korenin v Sloveniji in jih predali Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. RUBRIKA DS Kredarica je na pobudo clana Zorana Stankovica za starše in mlajše ucence pripravila predstavitev glasbenega projekta Branimirja Rosica Dogodivšcine letece kitare in jih povabila k sodelovanju. Tudi pustovali smo. Najmlajši so se našemili v „dobovske kosce”, ki so skupaj z „Dobovskim fašjenkom” prav letos vpisani v Unescov seznam nesnovne dedišcine. V skupini najstnikov je gostovala psihologinja Aleksandra Rajcetic, mlada clanica DS Kredarica, pogovarjali so se o poklicnih željah, ucenju, motivaciji... Zaradi bolniške odsotnosti uciteljice do srede marca ni bilo pouka, potem pa se je sicer nadaljeval, a na daljavo, kar je bil velik izziv. Z uciteljemaTatjano Bukvic in Zoranom Jovicicem smo po zgledu dr. Milene Spremo iz DS Planika Zrenjanin oblikovali spletno stran http://pouksrbija.simplesite.com/ in objavljali naloge za otroke, najstnike in odrasle. Informacije smo delili tudi po Facebooku https://www.facebook. com/pouk.rut/ Zbirnik koristnih povezav smo zaceli objavljati na https://padlet.com/pouksrbija20/afte62wx3mh8 Nestrpno smo cakali na odzive ucencev. Zahvaljujem se vsem mlajšim ucencem in njihovim staršem ter odraslim ucencem, ki so pošiljali rešitve nalog, zapise, vtise, risbe... Posebno nagrado si je s svojo risbo grba Ljubljane za natecaj Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prislužil David Konecky, ki je prejel tudi zahvalo ministrice za Slovence po svetu in povabilo, da pošlje zvocni pozdrav ob odprtju razstave. Na fotografskem natecaju Svetovnega slovenskega kongresa je sodeloval Nikola Pernjak in upam, da bo priložnost, da fotografije s spremnim besedilom razstavi tudi v DS Kredarica. Pouk je bil ves cas prepreden z deli Prežihovega Voranca – z njegovimi besedili, zvocnimi posnetki, vabili k ogledu filmov... V veliko veselje nam je bilo sodelovanje z mojo maticno OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in prijateljsko OŠ Jovan Jovanovic Zmaj Pancevo v projektu Noc knjige – mlajši ucenci in najstniki so prevajali misli vrstnikov iz Pišec v srbšcino, vrstnikov iz Panceva pa v slovenšcino, nekateri mladi prevajalci so zapisali tudi svoje misli o branju in knjigah. Dan Evrope smo pocastili z ogledom virtualne razstave o Slovencih, ki so pustili svoj pecat v Srbiji. Zahvaljujem se Davidu, Mateju, Kristianu in njihovi mami Ivani Konecky za cudovit kolaž o Maksu Pleteršniku, ki so ga fantje izdelali po zgledu na predsta DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE vitve Znamenitih Slovencev v Beogradu. Kolaž že krasi Pleteršnikovo zidanico v Pišecah. Z razlicnimi nalogami smo pocastili tudi 20. maj, ki ga je OZN razglasil za svetovni dan cebel na pobudo Slovenije (22. maj je rojstni dan slovenskega cebelarja Antona Janše). Kristian Konecky je tudi ob tej priložnosti izdelal odlicen kolaž. S Slovenijo smo živeli tudi v Tednu ljubiteljske kulture. Besednim ustvarjalcem smo posredovali vabilo za sodelovanje na literarnem natecaju Šinkovcevi dnevi – izziv je sprejela gospa Marija Lovric in prejela 2. nagrado. Cestitamo! Z velikim veseljem smo 26. maja nadaljevali s poukom v živo. DS Kredarica je ob 70-letnici smrti Prežihovega Voranca objavilo literarni natecaj Takrat smo bili otroci, ki smo imeli sonce v oceh – citat je iz njegove crtice Tri pisanke. Mlajši ucenci so reševali naloge Cici Vesele šole in prejeli pohvale. Pouk smo zakljucili s kratko predstavitvijo prevoda slikanice Galeb Marije Lovric, s podelitvijo potrdil o obiskovanja pouka in vabilom za otroke in najstnike, da med pocitnicami sodelujejo v slovenskem projektu za promocijo branja Poletavci in Najpoletavci. Predsednik DS Kredarica Đorde Veselinov je predal zahvalo za Nuško Ogorevc, ravnateljico „moje”¸OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, ki že vec let skrbi za sodelovanje s Slovenci po svetu. Potrdila o obiskovanju pouka (in sodelovanju pri pouku na daljavo) si je prislužilo 29 odraslih, 12 najstnikov in 22 mlajših ucencev. Vsi ucenci, ki so se udeležili zakljucnega srecanja, so od DS Kredarica prejeli slovenski prevod slikanice Galeb Marije Lovric. Septembra smo 55 odraslih, 23 najstnikov in 13 mlajših ucencev razporedili v 4 skupine za odrasle, 2 skupini za najstnike in 2 skupini za predšolske otroke in mlajše osnovnošolce. Pouk poteka ob ponedeljkih od 16.30 do 21. ure, ob petkih od 17. do 21. ure. Ob tem je k pouku vpisanih še 5 mlajših ucencev, ki obcasno dejavnosti pri in ob pouku spremljajo na daljavo. RUBRIKA Pouk poteka v skladu z ucnim nacrtom https:// www.zrss.si/sticisce/dopolnilni-pouk/ucni-nacrt/, cilje uresnicujemo s pomocjo ucbenikov, ki sta jih izdala Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik in ZRSŠ, veliko gradiva pa pripravimo ucitelji sami, saj le tako lahko sledimo aktualnemu dogajanju v Sloveniji na podrocju umetnosti, kulture, znanosti, športa... S tem popestrimo pouk in ucencem omogocamo, da so del slovenskega vsakdana in se na dolocene teme tudi ustvarjalno odzivajo. Z razlicnimi dejavnostmi smo se vkljucili v Nacionalni mesec skupnega branja. Ucencem in krajanom Pišec smo se pridružili z dejavnostmi ter pocastili Pleteršnikov dan, posvecen spominu na življenje in delo Maksa Pleteršnika, avtorja znamenitega slovensko nemškega slovarja (1895), ki je prava zakladnica slovenskega jezika. Pocastili smo tudi dan pismenosti in evropski dan jezikov. Ogledali smo si posnetek spletnega gostovanja slovenskega pisatelja Gorana Vojnovica v srbski Noci literature. Razveselila sta nas šolski casopis OŠ Maksa Pleteršnika Pišece ter literarno-likovno glasilo Drevo, ki so ga ustvarili ucenci in uciteljica Svetlana Jovic z OŠ Jurija Dalmatina Krško – oba sta nam obogatila pouk in nam približala življenje otrok v Sloveniji. Preselili smo se v leto 1920 in spoznavali okolišcine ob koroškem plebiscitu ter razigrano dogajanje ob Novomeški pomladi, ki je odpral vrata slovenski avantgardni umetnosti. Oktobra je DS Kredarica organizirala in v živo predvajala prireditev Objemi morje, na kateri je z ugankami, s petjem, plesom, z recitacijami in s pogovorom sodelovalo 20 ucencev – najmlajši, najstniki in gospa Marija Lovric s slikanico Galeb. Nastop so delno ponovili na Mavrici, srecanju mlajših ucencev dop. pouka slovenšcine iz Srbije v Subotici, ki ga je DS Triglav tokrat izvedlo v kobilarni na Kelebiji, kar je bilo ucencem še posebej všec. Tam smo se z izde DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE lavo mandal iz odpadlega listja pridružili mednarodnemu Unesco projektu OŠ Maksa Pleteršnika Premikamo meje – Vrt življenja. Veliko veselja nam je na pobudo clana DS Kredarica Zorana Stankovica in ob podpori predsednika DS Đorda Veselinova pripravil glasbenik Branimir Rosic s pesmimi za otroke, ki smo jih prevedli v slovenšcino. Najmlajši ucenci so z navdušenjem sodelovali pri teh glasbenih dejavnostih ob pouku, žal pa jih je v zakljucnem delu, pri snemanju zgošcenke, iz razlicnih razlogov sodelovalo samo pet. Pet mlajših ucencev se je udeležilo projekta Beremo s Slovenijo v Rumi, naša tema je bila Pot knjige. Ucenci dop. pouka iz Srbije so se udeležili razlicnih dejavnosti, s katerimi so se spoznavali med seboj, krepili duh povezovanja in sodelovanja, razvijali svojo ustvarjalnost in ljubezen do slovenskega jezika in branja. Z literarno-likovno delavnico in ogledom posnetka državne proslave smo pocastili 31. oktober, dan reformacije, in 1. november, dan spomina na mrtve. DS Kredarica je tudi v težkih razmerah organiziralo Dneve slovenske kulture. Ucenci, od najmlajših do odraslih, so s petjem, plesom, z lastnimi mislimi in predstavitvijo Prežihovega življenja in dela ob slikovnem gradivu popestrili literarni vecer, posvecen spominu na Prežihovega Voranca. Nagrajenci literanega natecaja Takrat smo bili otroci, ki smo imeli sonce v oceh in odrasli ucenci so brali odlomke nagrajenih besedil. Posebej pa smo bili veseli, ker sta dva naša mlajša ucenca, Anthea Guljaš in David Konecky, za poletno branje prejela priznanje in nagrado iz Slovenije, postala sta Poletavca, poletna bralca. Anthea že drugic. Cestitamo! Na dnevu odprtih vrat dopolnilnega pouka slovenšcine so mlajši ucenci ustvarjali ob slovenski ljudski pravljici Štirje godci in z izdelki sodelovali na likovnem natecaju Svetovnega slovenskega kongresa. Dneve slovenske kulture smo zakljucili s projektom, ki v domovini poteka že 10. leto, s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Povezali smo se s kolegicami, ki v Sloveniji izvajajo dop. pouk srbskega jezika, in se dogovorili za sodelovanje, ki je steklo decembra – vkljucili smo se v projekt Maje Andelkovic Šeguljev z naslovom Asociacije – o božicnih obicajih v Sloveniji in Srbiji. Ob 75. letnici Unesca in mednarodnem dnevu tolerance smo tudi mi bili del mednarodnega Vrta življenja OŠ Maksa Pleteršnika Pišece – vkljucili smo se v srecanje na daljavo in vsem udeležencem poslali kratek glasbeni pozdrav s slovenskim refrenom pesmi Branimirja Rosica Štiri strani sveta. Ob koncu novembra smo morali spet preiti na pouk na daljavo in gradivo objavljati na spletni strani http://pouksrbija.simplesite.com/ in na Fb Pouk Rut, ucence pa obvešcati po skupinah na Viberju. Na daljavo smo se pridružili Temu veselemu dnevu kulture, sodelovali v projektu Alpske konvencije Brati gore in se odzvali vabilu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za sodelovanje v oddaji Silvestrski pozdrav RTV SLO z mislimi o tem, cemu, komu smo v tem težkem letu hvaležni, kaj nas je kljub vsemu razveseljevalo... Kljub razmeram je DS Kredarica organiziralo obdaritev otrok, ki so ob velikem paketu s sladkarijami prejeli tudi zgošcenko Dogodivšcine letece kitare in drobcen zimski dnevnik, v katerega so lahko risali in pisali o svojih pocitniških dogodivšcinah. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo na spletu oblikovali objavo Slovenija praznuje 30 let: https:// padlet.com/dompisece/fezgu02vwjrjycqu Na dan pred božicem je otroke razveselil Božickov pozdrav iz Slovenije. Posavski obzornik je namrec organiziral akcijo #povezujemoposavje in posnel unikatna vošcila, v katerih je Božicek posebej nagovoril, pozdravil ter za ucenje slovenšcine in ustvarjanje pohvalil ucence dopolnilnega pouka slovenskega jezika v DS Kredarica. Spomnimo se, da dop. pouk slovenšcine strokovno podpira Zavod Republike Slovenije za šolstvo z gospo Evo Jurman (vec: https://www.zrss.si/sticisce/), financno pa slovensko Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z gospodom Romanom Grudnom. Hvala obema za vso pomoc in podporo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi vse staršem mlajših ucencev in najstnikov, predsedniku DS Kredarica Đordu Veselinovu in Elzi Ajdukovic za sodelovanje, podporo in pomoc, otrokom za ustvarjalnost in dobro voljo, najstnikom za vztrajnost, odraslim ucencem za prijetna srecanja in odzive. Naše „kompase” pa že naravnavamo na poudarke v letu 2021: 30. obletnica samostojne Slovenije, Slovenija – evropska gastronomska regija in predsedovanje Slovenije EU. Zagotovo nas caka še veliko zanimivega. Veselim se vseh novih sodelovanj, ucence in vse ostale, ki imate radi Slovenijo, slovenski jezik, kuturo, tradicijo... vabim k spremljanju objav na http://pouksrbija. simplesite.com/ in Fb Pouk Rut. Besedilo: Rut Zlobec Foto: Rut Zlobec in Dalibor Konecky DOPOLNILNI POUK V CASU KORONE IN MEMORIAM MILENKO MARIC V 84. letu nas je 14. julija 2020 zapustil dolgoletni clan DS Kredarica Milenko Maric, oce castnega konzula Republike Slovenije za Vojvodinu in castnega clana DS Kredarica Rajka Marica. Iskreno sožalje družini Maric! Slava mu! OKTOBRSKA SRECANJA Oktober mesec je! Jaz ga vedno rada pricakujem. Takrat grem v Slovenijo in se spet srecam z nekdanjimi sodelavci. Tako se lepo pocutim, celo se cutim mlajša kot sem dejansko, ker se vrnem v case ko smo delali, družili se a tudi reševali posamezne delovne probleme. Živela sem in delala v Sloveniji, mestu Brežice in sem od tam šla v pokoj. Brežice in njegovi prebivalci so ostali del mene in mojega življenja. Rastla sem v vojaški družini. Nekoc so vojaške osebe pogosto spreminjale mesto bivanja, glede na potrebo službe. Tudi jaz sem menjala mesto bivanja, šolo, šolske tovarišice in to sem težko doživljala. Najbolj dolgo, da sem živela v enem mestu, je bilo v Brežicah in sicer pri najlepših ustvarjalnih letih, od koder sem odšla v pokoj. Tako da Brežice doživljam kot svoje drugo rojstno mesto. Obcina Brežice praznuje obcinski praznik oktobra meseca. V svojem programu aktivnosti ob prazniku župan obcine poziva upokojence obcine. Tako je tudi tega leta gospod župan Molan Ivan povabil upokojence tako kot vsi prejšnji župani. Ta dan župan popolnoma posveca upokojencem. Prvo nas obvešca o vsem prejšnjem v obcini. Potem nas odpelje na nekateri objekt, ki je na novo zgrajen, po tem, ko smo mi odšli v pokoj. Povabljeni smo na kosilo v restavracijo. Pred tem župan vedno dogovori fotografa, da nam naredi skupno fotografijo kot spomin na naše srecanje. V casu kosila in druženja fotograf izdela fotografije in nam jih razdeli. Druženje in kosilo poteka v zelo veseli atmosferi. Zelo smo hvaležni županu in obcini za to organizacijo, ker ima redko katera obcina tako organizacijo. Mi upokojenci smo zelo veseli ko se srecamo in ponovno vidimo. Zraven tega srecanja upokojencev midva s soprogom imava še druga srecanja s našimi prijatelji prejšnjimi in sedanjimi. Družina Gregorja Dujakovica nama je priredila piknik na svojem vikendu v vinogradu Bizeljsko na katerega so povabili veliko prijateljev, s katerimi smo se nekoc družili. Vsi smo bili veseli tega druženja in smo do pozno v noc peli slovenske pesmi. Vsak naju želi pogostiti. Poznata slovenska pevka Nuša Derenda, ki je nekoc bila naša soseda in zrasla zraven nas, nas tudi povabi k sebi na vecerjo, ki jo sama pripravi. Takrat posebno po veceri zapojemo ob glasbi Frenka Nušinega soproga. Marko in Zlata Zupancic so nas želeli odpeljati u Sevniški grad, ki je zelo lepo obnovljen. Ce se znajdeš v Sevnici, se obvezno gre v slašcicarno na torto Melanija. Posebno veselje so mi priredili, ko smo se vracali v Brežice, da so vozili skozi vse vasi na Dolenjski strani obcine (obcina Brežice se naslanja delno na Štajersko delno na Dolenjsko). Glede na to da je moja služba bila vezana na vse krajevne skupnosti, to me je posebej veselilo, ker dolgo nisem videla teh vasi. Še veliko takih in drugih srecanj doživljamo, ker vsako leto razen oktobra odidemo tudi spomladi v Slovenijo. Rumica Topic IN MEMORIAM BRANKO TOPIC Rumicina oktobrska srecanja na žalost nikoli vec ne bodo enaka. Njenega moža Branka Topica ni vec med nami, saj nas je zapustil 20. julija 2020 po težki bolezni covid-19 v 75. letu. Za njim je ostala velika praznina in kot pravi Rumica, je Branko bil ne samo njen mož, ampak tudi njen najboljši prijatelj in njen zvesti sopotnik. Bil je tudi zvesti prijatelj DS Kredarica. Iskreno sožalje družini Topic. Slava mu! Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje castnemu predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Veselinov, Kekic, Veriš, Maletin, Ajdukovic, Juršic-Huzjan, Mariji Lovric in vsem drugim clanom društva, ucencem dopolnilnega pouka, pevcem obeh pevskih skupin in clanom ansambla, uciteljici Rut Zlobec, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, in v Srbiji, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in castnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Maricu, metropolitu msgr. Stanislavu Hocevarju, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Pokrajinski Vladi in Pokrajinskemu sekretariatu za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti in Pokrajinskemu sekretariatu za kulturo, javno obvešcanje ter odnose z verskimi skupnostmi Izvršnega sveta Avtonomne pokrajine Vojvodine, Mestni upravi Novi Sad, Mestnemu odboru za kulturo, Kulturnemu centru Novi Sad, Židovski obcini, Baletni šoli in Glasbeni mladini Novega Sada, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. Bilten “Kredarica”. Izhaja tromesecno. Uredniški odbor: Marija Lovric - urednica, clani Elza Ajdukovic, Nevena Belic, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov-Veriš in Đorde Veselinov. Aleksandar Jovanovic – tehnicni urednik in priprava za tisk. Tisk: Simbol - Petrovaradin. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplacen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev “Kredarica”, 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: pisarna@kredarica.org . Rešenjem Sekretariata za informiranje štev.: 105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten “Kredarica” vpisan v Register sredstev informiranja. Izhajanje te številke je omogocil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) KREDARICA: bilten Društva Slovencev v Novem Sadu / urednica Marija Lovric.- Let.1, št.1(marec 2001)-Novi Sad : Društvo Slovencev “Kredarica”, 2001 - Ilustr. ; 30 cm - 2001- Ilustr.; 30cm Tromesecno COBISS.SR-ID 223277807 ISSN1821-1070