zalozba.zrc-sazu.si 30 Peter Kumer V Sloveniji je skoraj pol milijona zasebnih lastnikov gozdov. Kar 89 % zasebnih lastnikov ima v lasti manj kot 5 ha gozda oziroma skupaj 40 % vseh gozdnih zemljišč. Stroka jih pogosto omenja LASTNIKI v povezavi s (pre)majhnim posekom in s tem so uradno zaznani GOZDOV kot težava. Vendar pa je zaradi razmeroma velikega števila njihov družbeni pomen izjemen. Lastniki, ki živijo dlje od svojih posesti, V SLOVENIJI so manj vključeni v gospodarjenje z gozdom. Gozd je kot del družinske zapuščine za lastnike pomembna čustvena vrednota, ki pozitivno vpliva na gospodarjenje. Način dedovanja, ki se je iz VENIJI načrtnega prelevil v stihijskega, je posredno vplival na odsotnost LO izvajanja del v gozdovih. Za pomemben dejavnik, ki vpliva na V V S gospodarjenje z gozdovi, se je izkazala tudi stopnja zaupanja O med lastniki, ki je na nizki ravni. Rezultati raziskave so koristni za javno gozdarsko službo in gozdarsko svetovalno službo, za zakonodajalce in za vse državljane Slovenije, da bolje spoznamo sebe, saj je marsikdo med nami lastnik gozda ali pa bo lastnik STNIKI GOZD LA šele postal. er um 15 EUR er KPet GEORITEM 30 9 0 1 6 9 8 7 2 7 5 1 0 5 GEORITEM 30 1 2 GEORITEM 30 LASTNIKI GOZDOV V SLOVENIJI Peter Kumer 4 GEORITEM 30 LASTNIKI GOZDOV V SLOVENIJI Peter Kumer LJUBLJANA 2019 Knjiž na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 30 LASTNIKI GOZDOV V SLOVENIJI Peter Kumer © 2019, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Urednikazbirke:Dra go Klad nik, Dra go Per ko Uredniškiodbor:Da vid Bole, Ma te ja Breg Va lja vec, Rok Ci glič, Ma te ja Ferk, Ma tej Ga bro vec, Dra go Klad nik, Blaž Ko mac, Jani Ko zi na, Ja nez Na red, Dra go Per ko, Pri mož Pi pan, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Aleš Smre kar, Ma te ja Šmid Hri bar, Maja To po le, Mimi Ur banc, Ma ti ja Zorn Urednika: Dra go Klad nik, Ma ti ja Zorn Recenzenta: Va len ti na Breč ko Gru bar, Dar ko Ogrin Kartograf:Pe ter Ku mer Fotografi: Ma tej Blat nik, Al jaž Ce larc, Bo jan Er har tič, Tja ša Ken da, Dra go Klad nik, Pe ter Ku mer, Ja nez Na red, Miha Pav šek, Iz tok Si njur, Jure Ti čar, Nejc Tr pin, Ma ti ja Zorn, Gre ga Žorž Prevodizvlečka: An dre ja Ku mer Oblikovalkanaslovnice:Ta nja Ra dež Oblikovalecnotranjosti:Dra go Per ko Izdajatelj: Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka ZRC SAZU Zaizdajatelja: Ma ti ja Zorn Založnik:Za lož ba ZRC Zazaložnika: Oto Lut har Glavniurednik: Aleš Po gač nik Računalniškiprelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk:Cicero Begunje Naklada: 250 iz vo dov Prva iz da ja, prvi na tis. Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna tukaj: https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1544 Av tor fo to gra fi je na na slov ni ci je Bo jan Er har tič, na stra ni 7 zgo raj Foto stu dio Nora in na stra ni 7 spo daj Mi lan Oro žen Ada mič. Izid pub li ka ci je je fi nanč no pod pr la Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. Knjiž na zbir ka Geo ri tem na sta ja v ok vi ru ra zi sko val ne ga pro ra ma Geo gra fi ja Slo ve ni je (P6-0101), ki ga fi nan ci ra Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. CIP – Ka ta lož ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3:630*682(497.4) KUMER, Peter, 1988– Lastniki gozdov v Sloveniji / [avtor, kartograf] Peter Kumer ; [fotografi Matej Blatnik … [et al.] ; prevod izvlečka Andreja Kumer]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2019. – (Knjižna zbirka Georitem, ISSN 1855-1963 ; 30) ISBN 978-961-05-0157-2 298397440 COBISS.SI-ID=298466304 ISBN 978-961-05-0158-9 (pdf) 6 GEORITEM 30 GEORITEM 30 LASTNIKI GOZDOV V SLOVENIJI Pe ter Ku mer AVTOR Pe ter Ku mer pe ter.ku mer @zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ku mer Pe ter Ku mer se je ro dil leta 1988 v Idri ji. Po oprav lje ni ma tu ri na ljub ljan ski Gim - na zi ji Po lja ne se je vpi sal na štu dij geo gra fi je na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 2013 di plo mi ral in za di plom sko delo Socialno-geografske poslediceprostorskesegregacijev Belfastu pre jel Priz na nje Zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov za naj boljše geo graf sko delo. Is te ga leta je stažiral na ura du za og laševa nje in umet no sti v Bal ti mo ru (BaltimoreOfficeofPromotionandtheArts). Po di plom sko izo braževa nje je na da lje val na in ter dis ci pli nar nem dok tor skem štu dij skem pro gra mu Hu ma ni sti ka in družbo slov je na Uni verzi v Ljub lja ni in leta 2017 dok to ri ral z di ser ta ci jo Vplivdružbenogeografskihdejavnikovnagospodar- jenjez majhnimizasebnimigozdnimiposestmi. Od leta 2013 je za po slen na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske akade mi je zna no sti in umet no sti, kjer je član od del ka za hu ma no geo gra fi jo. Leta 2014 se je stro kov no iz po pol nje val na ore gon ski državni uni ver zi (OregonStateUniversity). Ra zi sko val no se pos veča an tro po loškim vi di kom pro stor ske raz - po re di tve so cial nih sku pin in nji ho vi čus tve ni po ve za no sti z oko ljem. Pri Ljub ljan skem geo graf skem društvu je re fe rent za ek skur zi je. IZDAJATELJ Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka ZRC SAZU gi @zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In šti tut je leta 1946 us ta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. An to nu Me li ku (1890–1966). Od leta 1981 je se stav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mije zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in šti tu tu pri klju či la In šti tut za geo gra - fi jo, ki je bil us ta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni mu zej Slo ve ni je, us ta nov ljen leta 1946. Ima od del ke za fi zič no geo gra fi jo, hu ma no geo gra fi jo, re gio nal no geo gra fi jo, na rav ne ne sre če, vars tvo oko lja, geo - graf ski in for ma cij ski si stem in te mat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjiž ni co ter zem lje pi sni mu zej. V njem je se dež Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi ra zi ska va mi Slo ve ni je in nje nih po kra jin ter pri pra vo te meljnih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. So de lu je pri šte vil nih do ma čih in med na rod nih pro jek tih, or ga ni zi ra znans tve na sre ča nja, izo bra žu je mla de ra zi sko val ce in iz me nju je znans tve ni ke. Iz da ja znans tve no re - vi jo ActageographicaSlovenica/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjiž ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih le tih iz da ja knjiž no zbir ko GIS v Slo ve ni ji, v li hih le tih knjiž no zbir ko Re gional - ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knjiž no zbir ko Na rav ne ne sre če. 7 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer GEORITEM 30 LASTNIKI GOZDOV V SLOVENIJI Pe ter Ku mer UDK: 911.3:630*682(497.4) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Last ni ki goz dov v Slo ve ni ji V Slo ve ni ji je 489.000 za seb nih last ni kov goz dov, kar je državi z vse ga dve ma mi ljo no ma pre bi valci po se ben iz ziv. Kar 89 % za seb nih last ni kov ima v la sti manj kot 5 ha goz da ozi ro ma sku paj 40 % vseh gozd nih zem ljišč. Manjše po vršine gozd nih po se sti so po ve za ne z nei zva ja njem del. V ra zi ska vi smo ugo tav lja li vpliv družbe no geo graf skih de jav ni kov na gos po dar je nje z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi v Slo ve ni ji. Kljub šte vil nim ra zi ska vam o za seb nih last ni kih goz dov v Slo ve ni ji, ni še nihče si ste ma tično ra zi skal te družbene sku pi ne. Upo ra bi li smo kom bi na ci jo kvan ti ta tiv nih in kva li ta tiv nih me tod. Po dat kov na pod la ga kvan ti ta tiv ne ana li ze so bili po dat ki iz »in dek sa last ni kov goz dov«, splet - no-poštne ga an ke ti ra nja in uteži, ki so jih de ležniki po de lje va li de jav ni kom. Kva li ta tiv ne ana li ze so bile oprav lje ne na pod la gi tran skrip cij po glob lje nih pol struk tu ri ra nih in terv ju jev in fo ku snih sku pin. V kva li ta tiv ni del smo po leg last ni kov goz dov vključil tudi de ležnike, ki so imeli iz kušnje ali us tre zen in sti tu cio nal ni vpliv na po dročju gos po dar je nja z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi. Družbeno - geo graf ske značil no sti last ni kov smo preučeva li z opi sno sta ti sti ko in sta ti stičnimi te sti. Z op ti mi zacijsko me to do vo di te ljev smo določili šte vi lo in značil no sti ti pov last ni kov. Ana li zo na pod la gi kva li ta tiv nih po dat kov smo iz ve de li z Gla ser je vo (1998) in Char ma zi ji no (2006) va ria ci jo ute me lje val ne teo ri je. Ugotovi li smo, da so last ni ki majh nih za seb nih gozd nih po se sti do kaj raz no lika družbena sku pi na in po svo jih družbe no geo graf skih značil no stih po dob ni splošni po pu la ci ji Slo ve ni je. V pri mer ja vi z vsemi za seb ni mi last ni ki goz dov v Slo ve ni ji so majh ni za seb ni last ni ki goz da bo lje izo braženi. Značilno je tudi, da je med nji mi manj aktiv nih kme tov in več žensk, da so bolj od da lje ni od svo jih po se sti oziroma jih več živi v ur ba nih de lih Slo ve ni je in so zato manj vključeni v gos po dar je nje z goz dom. Gozd je za last ni ke majh nih za seb nih gozd nih po se sti nez na ten vir dohod ka. Ana li za je poka za la dva tipa lastnikov, »vključene« in »od sot ne«. Ci lji gos po dar je nja »vključenih« last ni kov so raz no li ki in vključuje jo gos - po dar je nje za proi zvod njo lesa, vzdrževa nje na rav nih le pot, us tvar ja nje pro sto ra miru in počitka ter vzdrževa nje zdra ve ga in razno li ke ga gozd ne ga eko si ste ma. »Od sot ni« last ni ki so v pri hod no sti manj pri prav lje ni iz pol nje va ti ci lje gos po dar je nja, še naj manj pa ci lje, po ve za ne z le sno proi zvod njo. »Vključeni« last ni ki višje vred no ti jo proi zvod no funk ci jo, med tem ko »od sot ni« višje vred no ti jo okolj sko in socialno funk ci jo goz dov. »Od sot ni« last ni ki so v pri mer ja vi z »vključeni mi« bolj izo braženi in ima jo višje dohod - ke, med nji mi je več žensk, manj jih je po ve za nih s kme tijs tvom. Re zul ta ti ra zi ska ve so ko rist ni za javno goz dar sko službo in goz dar sko sve to val no službo, saj je pri delu z last ni ki nuj no po treb no poz na vanje nji ho vih so cial no geo graf skih značil no sti. Re zul ta ti so upo rab ni tudi za za ko no da jal ce, saj so v mo no - gra fi ji na ve de ne kon kret ne smer ni ce za spre mem bo za ko no da je, ki naj bi vo di la v traj nost no gos podar - je nje z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi. Ne na zad nje je ra zi ska va za ni mi va za vse držav lja ne Slo ve ni je, da bo lje spoz na mo sebe, saj je mar sik do med nami last nik goz da ali pa bo last nik šele postal. KLJUČNE BESEDE geo gra fi ja, hu ma na geo gra fi ja, last ni ki majh nih za seb nih gozd nih po se sti, vključeni last ni ki, od sotni last ni ki, gos po dar je nje z goz dom, ute me lje val na teo ri ja, Slo ve ni ja 8 GEORITEM 30 GEORITEM 30 LASTNIKI GOZDOV V SLOVENIJI Pe ter Ku mer UDC: 911.3:630*682(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Fo rest ow ners in Slo ve nia Slo ve nia has 489,000 pri va te fo rest ow ners which re pre sents a chal len ge for a na tion of only two mil - lion. 89% of pri va te ow ners own five or less hec ta res of fo rest or about 40% of the en ti re fo re sted area. Small size of fo rest pro per ties is re la ted with low in te rest for sil vi cul tu ral works. In this re search I exa mi ned the roleofsocio-geographicfactorsinmanagingprivatesmall-scaleforestproperiesinSlo- venia.Des pi te nu me rous scho larly re search focused on pri va te fo rest ow ners in Slo ve nia, no one has ever syste ma ti cally in ve sti ga ted the group of small-sca le fo rest ow ners. I used a com bi na tion of quan - ti ta ti ve and qua li ta ti ve met hods. The con duc ted quan ti ta ti ve analy sis was ba sed on »fo rest ow ner regis try« da ta ba se, mi xed-mode (on li ne and pa per) que stion nai re and weights as sig ned by sta ke hol - ders to fac tors. Furt her qua li ta ti ve analy ses were per for med on trans crip tions of in-depth semi-struc tu red in ter views and fo cus groups. In ad di tion to ow ners, stakehol ders with ex pe rien ces or in sti tu tio nal inf - luen ce in pri va te fo rest ma na ge ment were also inc lu ded in the qua li ta ti ve analy sis. With des crip ti ve sta ti stics and sta ti sti cal tests, I exa mi ned so cio-geo grap hic cha rac te ri stics of ow ners. By using k-means cluste ring, I de fi ned the num ber and cha rac te ri stics of ow ner types. By using Gla ser’s (1998) and Char maz’s (2006) va ria tion of groun ded theory, I per for med analy sis on qua li ta ti ve data. I found that pri va te small-sca le ow ners are re la ti vely he te ro ge ne ous group of peo ple and are si mi lar to ge ne ral po pu la tion of Slo ve nia. In com pa ri son with ot her pri va te fo rest ow ners in Slo ve nia, pri va te small- sca le ow ners are re la ti vely more edu ca ted. The re are fe wer ac ti ve far mers in this group, more wo men, they re si de further from their pro per ties in ur ban areas of Slo ve nia and are ge ne rally less en ga ged in fo rest ma na ge ment. To pri va te small-sca le fo rest ow ners, fo rest re pre sents in sig ni fi cant sour ce of per so nal in co me. The analy sis re sul ted in two fo rest ow ner types, ie. »en ga ged« and »de tac hed«. »En - ga ged« ow ners ex pres sed he te ro ge ne ous ma na ge ment ob jec ti ve, inc lu ding ma na ge ment for wood pro duc tion, aest he tic en joy ment, crea ting a pla ce of pea ce and me di ta tion, and main tai ning healthy and di ver se fo rest ecosy stem. »De tached« ow ners are not pre pa red to ac hie ve any kind of ma na ge - ment ob jec ti ve in the fu tu re, but es pe cially not pro duc tion-re la ted. »En ga ged« ow ners as sig ned a hig her va lue on pro duc tion func tion. En vi ron men tal and so cial func tion were va lued hig her by the mem- bers of »de tac hed« ow ners. »De tac hed« ow ners are re la ti vely more edu ca ted, and with hig her in co me. The re are more wo men in this ow ner type and they are less af fi lia ted with agri cul tu re. The study re - sults can be use ful for pub lic fo re stry ser vi ce and fo rest advi sory ser vi ce sin ce wor king with ow ners de mands know led ge of their so cio geo grap hic cha rac te ri stics. Re sults can also be use ful for law ma - kers sin ce this book fea tu res con cre te gui de li nes for po licy chan ges which would re sult in su stai nab le small-sca le forest ma na ge ment. Fi nally, the re sults are use ful for all ci ti zens of Slo ve nia to learn about them sel ves, be cau se many of us will be co me ow ners or already are. KEY WORDS geo graphy, hu man geo graphy, pri va te small-sca le fo rest ow ners, en ga ged ow ners, de tac hed ow ners, fo rest ma na ge ment, groun ded theory, Slo ve nia 9 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Vse bi na Pred go vor ............................................................................................................................................................................................ 11 1 Uvod .................................................................................................................................................................................................. 13 1.1 Re le vant nost preu če va nja in ra zi sko val na vr zel .................................................................... 15 1.2 Na men in ci lji .............................................................................................................................................................. 16 1.3 Teo ret ska iz ho diš ča ................................................................................................................................................ 18 2 Zgo do vin ski pre gled last niš ko po sest ne struk tu re goz da v Slo ve ni ji ............................ 21 2.1 Sta ri vek .............................................................................................................................................................................. 21 2.2 Od na se li tve Slo va nov do 17. sto let ja ................................................................................................ 22 2.3 Pred marč na doba .................................................................................................................................................... 23 2.4 Od marč ne meš čan ske re vo lu ci je 1848 do so dob no sti .................................................. 24 3 So dob na struk tu ra last niš tva goz dov ............................................................................................................ 29 3.1 Last ni ki gozd ne ve le po se sti .......................................................................................................................... 29 3.2 Last ni ki majh ne gozd ne po se sti .............................................................................................................. 31 4 Me to de zbi ra nja in ana li ze po dat kov ............................................................................................................ 36 4.1 Zbi ra nje po dat kov .................................................................................................................................................. 36 4.2 Ana li za po dat kov .................................................................................................................................................... 48 5 Te melj ne zna čil no sti last ni kov MZGP ........................................................................................................ 56 6 Ti po lo gi ja last ni kov MZGP ...................................................................................................................................... 62 6.1 Pri mer ja va med ti po ma .................................................................................................................................... 62 6.2 Po glob lje ne zna čil no sti ti pov ...................................................................................................................... 65 7 Vpliv druž be no geo graf skih de jav ni kov na gos po dar je nje z MZGP ............................ 67 7.1 Pro stor ska od da lje nost in raz pr še nost .............................................................................................. 67 7.2 Čus tve na od da lje nost .......................................................................................................................................... 72 7.3 Druž be ni od no si ...................................................................................................................................................... 74 7.4 Sta rost .................................................................................................................................................................................. 77 7.5 Po ve za nost s kme tijs tvom .............................................................................................................................. 79 7.6 Živ ljenj ski slog ............................................................................................................................................................ 81 7.7 Zna nje za delo v goz du ...................................................................................................................................... 86 7.8 Do stop nost gozd ne po se sti .......................................................................................................................... 87 7.9 Pri prav lje nost za po ve zo va nje .................................................................................................................... 90 7.10 De do val ne prak se ................................................................................................................................................ 93 8 Last ni ce goz da ........................................................................................................................................................................ 93 9 Od nos last ni kov MZGP do obi sko val cev goz da ................................................................................ 97 10 Oce ne de lež ni kov o za vi ral nih de jav ni kih gos po dar je nja z MZGP ...................... 104 11 Sklep ............................................................................................................................................................................................ 105 12 Sez nam vi rov in li te ra tu re .................................................................................................................................... 109 13 Sez nam slik .......................................................................................................................................................................... 120 14 Sez nam pre gled nic ...................................................................................................................................................... 123 10 GEORITEM 30 Pred go vor Pred nami je prva slo ven ska geo graf ska knji ga o goz do vih. Goz dar ska stro ka v Slo - ve ni ji ima sto let no tradici jo, gozd pa ob se ga do bršen del dežele in je te melj šte vil nih gos po dar skih de jav no sti. Toda šele delo ko le ga Pe tra Ku mra geo graf sko do pol nju je to za ni mi vo temo. Gozd so se ve da pred njim obrav na va li že šte vil ni geo gra fi. Pred njačijo ra zi ska - ve s po dročja rabe zemljišč, ki ugo tav lja jo, kot pov ze ma Ku mer, od ločno šir je nje goz da v zad njem sto let ju. Ome ni ti mo ra mo še ra zi ska ve o oko lju in tu riz mu, ki gozd pred - stav lja jo z vi di ka rabe in va ro va nja tega po memb ne ga na rav ne ga vira. Se ve da ga obrav na va jo tudi re gio nal nogeo graf ska dela, kjer je v zad njem času pou dar jen geo - graf sko-in for ma cij ski vi dik. Pe ter Ku mer se geo gra fi je goz da, če sme mo tako reči, lo te va od zno traj. Geo gra - fi jo so dob nih gozd nih po kra jin pred stav lja sko zi priz mo, v ka te ri od se va ta dva po gle da: zem ljiški in last niški. Zem ljiškega pred stav lja jo gozd ne par ce le, last niškega pa mali last ni ki. Ker značil no sti par cel od se va jo zgo do vin ske pro ce se, last no sti in mne nja last - ni kov pa go vo ri jo o se da njih raz me rah in celo na ka zu je jo pri hod nje, av tor knji ge z analizo zaob seže do kaj dol go ob dob je. Obe nem pa lepo po kaže, da so last ni ki malih gozd nih par cel zelo na tančen ka zal nik so dob nih geo graf skih pro ce sov, so ne kakšen po kra jin ski lak mus. Pri njih vna prej zaz na mo vpli ve gos po dar skih spre memb, na - ka zu je jo pro stor ske vpli ve prob le ma tične sta rost ne struk tu re pre bi val cev in od se va jo ne vid ne učinke de do va nja. Av tor na te me lju na tančne ana li ze do bro us mer je ne an ke te in nad vse za ni mi vih in terv ju jev pred stav lja do slej nez nan vpo gled v last no sti te za ni mi ve družbene sku - pi ne, ki jo ob last ništvu goz da mor da druži tra di ci ja ali na ve za nost na zem ljo, nje ni pri pad ni ki pa se zelo raz li ku je jo po načinu raz mišlja nja in pri sto pih k delu v goz du. Če ne ka te ri mali last ni ki goz dov še ob vla da jo to vrst no delo, dru gi iz ka zu je jo skrb z naročan jem sto ri tev, tret jim pa gozd ne po me ni nič ali pa v njem ne vi di jo niti gos - po dar ske niti dru gih ko ri sti. Družbeni in po li tični pre lo mi so vpli va li tudi na gozd ne po kra ji ne. Spre mem be v goz du so po sle di ca večjega po me na za seb ne last ni ne. Last ništvo je eden po memb - nejših de jav ni kov gos po dar je nja z goz dom, kar ob vla da jo pred vsem »vključeni« last - ni ki. Da pa last ništvo po leg ko ri sti pri naša tudi od go vor no sti, vi di mo na pri me ru »od sot nih« ma lih last ni kov, ki niso kme to val ci in s tem vešči del v goz du, zato le red - ki gos po da ri jo z njim. Po leg tega živi jo na mest nih ob močjih da leč od svo jih raz drob - lje nih in težko do stop nih gozd nih par cel. Ko le ga Ku mer ugo tav lja, da so mali last ni ki v pri mer ja vi z vse mi za seb ni mi last ni ki goz dov v Slo ve ni ji bolj izo braženi, med nji mi je manj ak tiv nih kme tov in več žensk. Znans tve na mo no gra fi ja od lično po kaže na asin hro nost v slo ven skem pro sto - ru. Tako re koč vsak Slo ve nec je last nik (pre majh ne) gozd ne par ce le, od nje pa je 11 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer prostor sko, gos po dar sko in mi sel no zelo od da ljen. Pra vi iz ziv bo smi sel no po ve za ti te vi di ke za boljše uprav lja nje. To se ve da po me ni od ločnejše vla ga nje na po dročju kul tu re do goz da, kjer gozd ra zu me mo kot po mem ben na rav ni, gos po dar ski in so - cial ni vir. Kot vsa ko od lično znans tve no delo tudi to od pi ra števil na nova vprašanja. Med nji mi se zdi po se bej za ni mi vo v slo ven ski geo gra fi ji še ne ra zi ska no vprašanje dol - go ročnega vpli va raz ličnih si ste mov de do va nja na po kra ji no – oza ve stil sem le dru gačnost ogr ske ga dela nek da nje mo nar hi je. V po ve za vi z ma li mi lastni ki gozd - nih par cel je to pre cej po memb no na cio nal no vprašanje, saj de do va nje vodi v vse večjo raz drob lje nost zem ljišč in po memb no vpli va na pri hod njo pre hran sko var nost. Znans tve na mo no gra fi ja bolj kot o goz du go vo ri o našem no tra njem raz mer ju do njega in nam kaže, kaj bi bilo naj bo lje za gozd in po sred no za nas. Delo ima po - memb ne po li tične im pli ka ci je: nuj na je raz pra va o pri hod njem boljšem or ga ni zi ra nju naših skup nih raz me rij do goz da. Knji go pri po ročam v bra nje vsa ke mu, ki ga za ni - ma, kako Slo venci ra zu me mo gozd. V raz mi slek pa vsa ke mu, ki ga za ni ma, kako gozd bo lje ra zu me ti, kar pa je že stvar kul tu re. dr. Blaž Ko mac 12 GEORITEM 30 1 Uvod Več kot po lo vi ca po vršja Re pub li ke Slo ve ni je (58,9 % ali 1,2 mi li jo na ha) je pre - kri ta z gozdom (Po ročilo Za vo da … 2016). Po gozd na to sti spa da Slo ve ni ja v evrop ski (Sta to pis … 2015, 49) in sve tov ni vrh. Z do bri mi 71.000 dre ve si na kva drat ni ki lo me - ter je po go sto ti dre ves uvrščena na dru go me sto, ta koj za Fin sko (Crowt her s so de lav ci 2015). Gozdna zem ljišča so se v zad njih dveh sto let jih, pred vsem za ra di opuščanja kme - tij skih zem ljišč, po večale za pe ti no (Po ročilo Za vo da … 2016). Gozd je naj po memb nejši ob nov lji vi na rav ni vir v Slo ve ni ji (Re so lu ci ja o na cio nal nem … 2007). Za ra di šte vil - nih družbe nih pro ce sov in zgo do vin skih mej ni kov je da nes večina (kar 76 %) gozd nih zem ljišč v Slo ve ni ji v za seb ni la sti (Po ročilo Za voda … 2016). To je sklad no s sta njem v Evro pi, kjer je v za seb ni la sti 71 % goz dov (Živo ji no vi ć s so de lav ci 2015a; 2015b). Sloven ski goz do vi v za seb ni la sti ima jo večino ma drob no po sest no se sta vo, saj je pov prečna ve li kost po sa mez ne ga last ni ka ali sku pi ne last ni kov le 2,6 ha. Za seb na gozdna po sest je tudi zelo raz drob lje na (v pov prečju po sa mez no za seb no gozd no posest se stav ljajo dve do tri pro stor sko ločene gozd ne par ce le) in v ve li ko pri me rih so last - niška (tret ji na za seb ne gozd ne po se sti je v la sti dveh ali več last ni kov; Med ved 2013). 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % površina zasebnih gozdnih število zasebnih gozdnih posesti (898.000 ha) posesti (314.000 ha) do 4,99 ha od 5 do 9,99 ha od 10 do 29,99 ha nad 30 ha Slika1:Površinainštevilozasebnihgozdnihposestipovelikostnihrazredihv Sloveniji (Medved,MatijašićinPisek2010;PezdevšekMalovrh2010;PoročiloZavoda … 2016). 13 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer V pov prečju ima jo manjše po se sti več so last ni kov kot večje. Za ra di tega je v Slo ve - ni ji 314.000 po se sti in 489.000 last ni kov, gozd pa je raz de ljen na 5,7 mi li jo nov par cel (Med ved, Ma ti jaši ć in Pi sek 2010; Po ročilo Za vo da … 2015). To po me ni, da je sko - raj vsak četr ti držav ljan Slo ve ni je last nik goz da. Kar 89 % (okrog 279.000) za seb nih last ni kov v Slo ve ni ji ima v la sti manj kot 5 ha goz da (sli ka 1). To je pri mer ljivo z evrop skim pov prečjem 86 % (Li de stav, Ní Dhubháin in Karp pi nen 2015). Ven dar po se sti takšnega ve li kost ne ga reda na rav ni Evro pe zav - ze ma jo manj kot 20 % (Li de stav, Ní Dhubháin in Karp pi nen 2015), v Slove ni ji pa kar 40 % od vseh gozd nih zem ljišč (Pez devšek Ma lo vrh 2010). Med kme tij ski mi gos po - dars tvi (vključno s kme tij ski mi pod jet ji in družin ski mi kme ti ja mi) je takšen ve li kost ni red gozd nih po se sti pre vla du joč: 40 % kme tij skih gos po dar stev (Zem ljišča in raba zem ljišč 2010) ozi ro ma 70 % družin skih kme tij (Der nulc s so de lav ci 2002) ima v lasti manj kot 5 ha goz da. Majh ne po vršine za seb nih gozd nih po se sti v Slo ve ni ji (sli ka 2) so po ve za ne z manjšo po gost nost jo del v goz du. Po po dat kih Za vo da za goz do ve je še leta 2013 po sek v za seb nih goz do vih do se gel le 65 % možnega ozi ro ma načrto va ne ga po se ka (Poje s so de lav ci 2016). Ta je do ločen gle de na gozd no gos po dar ske načrte in lah ko gle de na Za kon o goz do vih (1993) za ra di us me ri tve v so na rav no gos po dar je nje do - Slika2:RazdrobljenostgozdnihparcelnaprimeruKolpskedoline,v bližiniOsilnice (GURS2013). 14 GEORITEM 30 se ga le do 60 % pri rast ka. Nei zva ja nje sečnje v za seb nih goz do vih naj bi bilo si cer po - ve za no z več de jav ni ki, ven dar Za vod za goz do ve iz po stav lja pre majh no gos po dar nost pri do bi va nja lesa (Po ročilo Za vo da … 2015). Možen po sek se je v pri mer ja vi z načrto - va nim po se kom močno po večal med le to ma 2014 in 2017, a je v tem ob dob ju šlo za ve li ke sa ni tar ne po se ke, ki so bili po sle di ca žle do lo ma in ka snejše raz širi tve pod lub - ni kov (Po ročilo Za vo da … 2017). Po tre bo po sa ni tar ni sečnji so do dat no iz ko ri sti la ne ka te ra pod jet ja, ki so iz ved la si cer ne do vo lje ne goloseke. Čeprav za nes lji vih po - dat kov o rea li zi ra nem po se ku (gle de na možnega), raz vrščenih po ob li kah last ništva goz da in ve li kost nih raz re dih gozd ne po se sti na rav ni Slo ve ni je, ni (Po ročilo Za vo - da … 2015, 13), je ta de lež pri majh nih za seb nih gozd nih po sestih ver jet no manjši. Nei zva ja nje del v goz do vih last ni kov majh nih po se sti je re zul tat šte vil nih med se bojno pre ple te nih de jav ni kov (Poje s so de lav ci 2016). Kot ovi ro za učin ko vi tejše iz va ja nje del v goz du Po ročilo o iz va ja nju Re so lu ci je o na ci nal nem gozdnem pro gra mu do leta 2014 (2016) na va ja prav last ni ke majh nih in raz drob lje nih za seb nih gozd nih po sesti. Za ra di vseh na ve de nih raz lo gov (šte vilčnost, v pri mer ja vi z dru gi mi evrop ski mi država mi nad po vrečen de lež gozd nih zem ljišč, večin ska za sto pa nost v kme tij skih gos - po dars tvih in po ve za nost z nei zva ja njem del v goz du), se v na da lje va nju knji ge last ni kom majh nih za seb nih gozd nih po se sti na me nja po seb no po zor nost. 1.1 Re le vant nost preučeva nja in ra zi sko val na vr zel Last ni ki majh nih gozd nih po se sti v Slo ve ni ji (tudi last ni ki drob nih po se sti; v an - gleščini small-scaleforestowners,familyforestowners,nonindustrialprivateforest owners) se glede na okolj ski, so cial ni, gos po dar ski in po li tični ok vir od ločajo, če, kdaj in kako se bo gos po da ri lo z goz dom (But ler 2017). Šte vi lo last ni kov je ve li ko; ve li - ka je tudi skup na po vršina gozd nih zem ljišč, ki jih ima jo v la sti. Zato po memb no vpli va jo na ure sničeva nje funk cij goz da (sli ka 3). Gre za spo sob nost goz da, da za go - tav lja do bri ne, ki po sred no ali ne po sred no za do vo lju je jo člo ve ko ve po tre be (Ma vsar 2005); ima proi zvod no, so cial no in okolj sko funk ci jo (Za kon o goz do vih 1993). Čeprav je vpliv raz nih dejav ni kov na gos po dar je nje z za seb ni mi gozd ni mi po - sest mi obrav na va lo več tu jih in do mačih ra zi sko val cev (Li de stav s so de lav ci 2016), se jih je malo pos večalo iz ključno last ni kom majh nih gozd nih po se sti (Poje s so de - lav ci 2016; Eg gers s so de lav ci 2014), nji ho vi struk tur ni raz no li ko sti ter družbe nim pro ce som in zgo do vin skim mej ni kom, ki so vpli va li na na sta nek se da nje drob no last - niške struk tu re in načine gos po dar je nja last ni kov majh ne za seb ne gozd ne po se sti (v na da lje va nju MZGP). V knji gi je majh na gozd na po sest opre de lje na kot po sest, manjša od 5 ha. Ta opre - de li tev te me lji na na sled njih stro kov nih vi rih: • Cim peršek (2016, 143) na va ja, da je gle de na Pro gram raz vo ja goz dov v Slo ve ni ji (1996) zgor nja meja, ki opre de lju je majh no po sest, 5 ha. 15 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer • V Za ko nu o spre mem bah in do pol ni tvah Za ko na o goz do vih (2007) je 5 ha naj - manjša možna ve li kost par ce le, ki jo je še mo goče de li ti. Gozd ne par ce le, manjše od 5 ha, je mo goče de li ti le v iz jem nih pri me rih, ki jih do loča za kon. • Last ni ki s to likšno po vršino goz da so bili po go sto izv ze ti iz štu dij, ki so preučeva - le so cial ni vi dik gos po dar je nja z goz dom. Raz lo gi za nji ho vo iz ločitev so bili: a) manj po memb na vlo ga pri ko riščenju proi zvod ne funk ci je, b) pa siv na ob li ka gos po dar je nja z goz dom in c) sla ba za sto pa nost v vzor cih (na pri mer pri an ket - nih vprašal ni kih). Tako sta na pri mer Fic ko in Bončina (2013) iz ločila po sestnike z manj kot hek tar jem goz da, Boon in Meilby (2007) po sest ni ke z dve ma hek tarje - ma, Karp pin nen (1998) ter Sel ter s so de lav ci (2009) pa so iz ločili po sest ni ke s pe - ti mi hek tar ji. Takšna opre de li tev majh ne gozd ne po se sti ve lja le za Slo ve ni jo, saj »… koncept lastništvamajhnihgozdnihposestiv različnihdržavahrazličnimljudempomeniraz- ličnestvari …« (Wier sum, Elands in Hoog stra 2005). Glav na raz li ka je v poj mo va nju drob ne ga lastništva, saj ne ka te rim po me ni ob li ko kon ven cio nal ne ga (proi zvod no us - mer je ne ga) gos po dar je nja z goz dom, pri la go je ne ga majh nim po vršinam. V tem po gle du so si evrop ske države zelo raz lične. V Bel gi ji, Špa ni ji in Švici je pov prečna za seb na gozd na po sest velika naj več 3 ha, na Fin skem, Nor veškem in Šved skem pa do se ga 40 ha (The Fo rest Re sour ces … 1994). Dru god kon cept drob ne ga last ništva po me ni gos po dar je nje s pou dar kom na ne proi zvod nih ci ljih. Pričujoče delo je ce lo vit in struk tu ri ran pre gled zu na njih ter notra njih de jav ni - kov, ki vpli va jo na gos po dar je nje z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi v Slo ve ni ji. Pred stav lja značilne pro fi le teh last ni kov ter go nil ne in za vi ral ne sile, ki vpli va jo na gos po dar je nje z goz dom. Ra zi sko val na vr zel v geo gra fi ji, ki preučuje od nos med člo ve kom in oko ljem, je preučeva nje spre mi nja nja od no sa last ni ka do goz da in mah ne zaseb ne gozd ne po - se sti v Slo ve ni ji, ki pre ha ja od tra di cio nal ne na ve za no sti na zem ljo in kon ser va tiv ne ga gos po dar je nja z družin sko za puščino v so dob no uve ljav lja nje raz no vrst nih in di vi - dual nih mo ti vov in želja. Gos po dar je nje z majh ni mi za seb ni mi gozd nimi po sest mi us mer ja jo čus tve ni od nos last ni ka do goz da in raz ni družbe no geo graf ski de jav ni ki. V tem po gle du gozd no zem ljišče kot na rav no geo graf sko dejs tvo pred stav lja bolj sta - tično, družbe no geo graf ske značil no sti last ni kov pa di na mično kom po nen to. Svo je vrstna ra zi sko val na vr zel je tudi po glob lje no preučeva nje last nic goz da. Te so se za ra di pra vi lo ma sti hij ske ga de do va nja znašle v po kli cu, ki je bil tra di cio nal - no v do me ni moškega spo la. 1.2 Na men in ci lji V ra zi ska vi sem skušal ugo to vi ti vpliv družbe no geograf skih de jav ni kov na gos - po dar je nje z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi v Slo ve ni ji. 16 GEORITEM 30 RŽO GREGAŽ Slika3:Slovenskigozdoviimajoštevilnefunkcije.Meddrugimzadržujejovodoin omogočajonjenodaljšodostopnost. 17 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Pri tem sem si za sta vil več ci ljev: • ana li zi ra ti vpliv zgo do vin ske ga raz vo ja po kri to sti z goz dom in spre memb v last - niški struk tu ri, • preučiti družbe no geo graf sko raz no li kost last ni kov majh nih za seb nih gozd nih po se sti in jih raz vr sti ti v sku pi ne, • pre poz na ti zu na nje in no tra nje de jav ni ke ter za vi ral ne in go nil ne sile, ki vpli va jo na gos po dar je nje last ni kov majh nih za seb nih gozd nih po se sti, in • ugo to vi ti, kako lastni ki vred no ti jo so cial ne funk ci je goz da. 1.3 Teo ret ska iz ho dišča Kog ni tiv nih teo rij, po jas nju jočih de jav ni ke, ki vpli va jo na preučeva no ve de nje, je v ra zi ska vah na po dročju okolj ske psi ho lo gi je ve li ko. Med nji mi so naj po go ste je upo rab lje ne teo ri ja načrto va ne ga ve de nja (an gleško theoryofplannedbehaviour; Aj - zen 1991), teo ri ja vred not, pre pričanj in norm (an gleško value-belief-normtheory; Stern 2000), teo ri ja ak ti va ci je norm (an gleško normactivationmodel; Schwartz 1977) in teo ri ja ob li ko va nja ci ljev (an gleško goalframingtheory; Lin den berg in Steg 2007). Vsa ka od njih ima pred no sti in sla bo sti, ven dar na pri me ru last ni kov goz dov po mne nju Sil ver je ve (2015) sla bo po jas nju je jo od nos med ve de njem in od ločit va mi. Upošte va ti mo ra mo na mreč vse oko liščine, v ka te rih se je ob li ko va lo last niško razmerje, to rej tako no tra nje kot zu na nje de jav ni ke. Šele po drob nejše ra zu me va nje last ni ko - ve ga so cial ne ga (part ners tvo, otro ci), de lov ne ga (za po sli tev, izo braz ba) in oseb ne ga oko lja (zdrav je, vred no te), pa tudi oko lja, kjer je gozd na po sest (gos po dar sko sta nje, prav ne ome ji tve in last niške raz me re), lah ko pri po mo re k ra zu me va nju, kako se po - sa mez ni last ni ki od ločajo gle de gos po dar je nja in kako so nji ho ve od ločitve po ve za ne z de jan sko ob li ko gos po dar je nja (Hu ja la in Tik ka nen 2008; Sil ver 2015). Teo ri ja o psi - hološki raz da lji (an gleško psychological distance theory) omo goča or ga ni za ci jo in ka te go ri za ci jo ve li ke ga šte vi la de jav ni kov in nji ho vih »psi ho loških raz dalj« ter pojas - nju je, kako so ti de jav ni ki med se boj no po ve za ni. Psi ho loška raz da lja v tem kon tek stu opre delju je fi zično raz da ljo, pre tečeni čas, od no se med po sa mez ni kom in ljud mi v nje - go vem so cial nem kro gu ali od nos med raz ličnimi ka te go ri ja mi. Psi ho loška raz da lja je di na mičen kon cept, saj se z do da ja njem no vih ka te go rij in po jas nje va njem raz dalj med nji mi pred sta ve po sa mez ni ka spre me ni jo. Psi ho loška raz da lja je bila iz de la na za so cio loške in psi ho loške ra zi ska ve. V okoljski zna no sti so jo upo ra bi li na po dročju pod neb nih spre memb (Spen ce, Poor tin ga in Pid - geon 2012), pri ugo tav lja nju od no sa do elek tričnih vozil (Skip pon in Gar wood 2011) in oko lju pri jaz nem ve de nju (Pahl in Ba uer 2013). Nje no upo rab nost na po dročju gos po dar je nja z na rav ni mi viri so ra zi ska li Egan in Jo nes (1995) ter Sil ver je va (2015). Sled nja je ugo to vi la, da lah ko pri po mo re k razlagi za vi ralnih sil, ki vpli va jo na od ločitve last ni kov, po ve za ne z gos po dar je njem z goz - 18 GEORITEM 30 dom. Na ame riškem pri me ru ugo tav lja, da teo ri ja o psi ho loški raz da lji od go var ja na vprašanje, za kaj proi zvod nja lesa ni glav ni mo tiv last ni kov manjših za seb nih gozdnih po se sti. Pro stor ska, časov na, so cial na in ob jek tiv na raz sežnost (sli ka 4) so štiri raz sežno - sti pri la go je ne psi ho loške raz da lje (PPR), vse bu joče de jav ni ke, ki vpli va jo na ob li ko gos po dar je nja z goz dom: • Prostorskarazsežnost po jas nju je vpliv fi zične ali pro stor ske raz da lje med ti stim, ki zaz na va, in ob jek tom zaz na ve. Ra zi ska ve ugo tav lja jo, da po sa mez ni ki pro stor sko od da lje nejše ob jek te zaz na va jo bolj ab strakt no kot bližnje (Fu ji ta s so de lav ci 2006). V našem pri me ru se je pro stor ska raz sežnost zr ca li la v od da ljenosti od last ni ko - ve ga doma do nje go ve gozd ne po se sti, v raz pršeno sti po se sti, v manjši meri pa tudi v nje ni ve li ko sti. • Časovnarazsežnost te me lji na ra zi sko val nih dog na njih, da se po sa mez ni ki lah ko manj vživi jo v do god ke, ki se bodo zgo di li v dalj ni pri hod no sti, kot ti ste, ki se bodo zgo - di li kma lu (Ar nold, Mc Der mott in Szpu nar 2011). Nas prot no je vživ lja njev pretekle do god ke lažje. V našem pri me ru se je časov na raz sežnost na našala na oko liščino, kako dol go je po sest v la sti po sa mez ni ka ozi ro ma njegove družine in kako po go - sto po sa mez nik obišče svoj gozd. • Socialnarazsežnost po jas nju je spo sob nost po no tra nje nja in ra zu me va nja zaz nav »dru gih«. Per cep ci je »dru gih« so na mreč po sa mez ni ku bolj ab strakt ne kot last ne. Ta raz sežnost obrav na va tudi družbene vlo ge. Če se po sa mez nik pre poz na v dolo - če ni vlo gi v družbi, lah ko to vlo go ne mu do ma tudi odi gra (Tro pe in Li ber man 2003). V ok vi ru te raz sežno sti sem preučeval last ni ko vo so cial no oko lje v po ve za vi z last - ništvom po se sti (so last ništvo s part ner jem, part ne ri co, po ve za nost z družino in po tom ci, de lov no me sto, izo braz ba). • Objektivnarazsežnostpo jas nju je vpliv gos po dar ske ga, prav ne ga in družbe ne ga oko - lja na gos po dar je nje do ločene ga last ni ka. V našem pri me ru gre za spod bu je val no (davčne olajšave, možnost vključeva nja v ob li ke združeva nja last ni kov, do bro so - de lo va nje z vse mi de ležniki v pro sto ru) ali za vi ral no oko lje (neu god no gos po dar sko oko lje, konf lik ti med raz ličnimi upo rab ni ki pro sto ra, nez možnost po ve zo va nja, nez - na nje za delo v goz du), v katerem je gozd na po sest. Na sli ki 4 so pred stav lje ni mož ni pri me ri za last ni ka MZGP, ki spre je ma od loči - tve gle de gos po dar je nja. Pri me ri so raz po re je ni od leve pro ti de sni, in si cer od naj kraj še do naj dalj še psi ho loš ke raz da lje (pri re je no po Sil ver je vi 2015). Pri la go je na psi ho loška raz da lja po ma ga raz ložiti, kaj vpli va na od ločitve last ni - kov MZGP. Na sla nja se na raz mišlja nje last ni kov gle de gos po dar je nja s po kra ji no, nji ho vo fi zično od da lje nost od po se sti, vlo go, ki jo ima gozd v od no sih last ni kov z os - ta li mi ljud mi, in nji ho vo splošno poz na va nje goz dar je nja. Teo ri ja je pri po mo gla k pre poz na va nju po me na de jav ni kov, ki vpli va jo na last ni ko vo gos po dar je nje z goz - dom. 19 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer kratka dolga psihološka psihološka razdalja razdalja prostorska razsežnost Ali je posest Ali stanujem daleč Ali stanujem blizu v isti občini, od posesti? posesti? kjer stanujem? časovna razsežnost Ali je posest Ali je posest kupil Ali sem v lasti družine oče (mati) posest dobil več generacij? v moji mladosti? z denacionalizacijo? Ali posest obiščem Ali posest obiščem Ali posest obiščem enkrat mesečno? enkrat na sezono? enkrat na nekaj let? socialna razsežnost Ali sem solastnik Ali je posest Ali sem edini posesti (partner, v solasti z drugimi lastnik posesti? mož, žena)? družinskimi člani? Ali bodo po smrti Ali bom posest Ne vem, kaj se lastniki postali otroci? prodal pred smrtjo? bo s posestjo zgodilo po moji smrti. objektivna razsežnost Sosednji lastniki me Oblike združevanja spodbujajo v obliko obstajajo, vendar Oblike združevanja združevanja. zanje nimam časa. mi niso poznane. Aktivno gospodarjenje Od aktivnega gospodar- Od aktivnega bo nagrajeno jenja imam lahko koristi, gospodarjenja z davčnimi olajšavami. če je gospodarsko nimam koristi. okolje ugodno. Slika4:Razsežnostiprilagojeneteorijeo psihološkirazdalji. 20 GEORITEM 30 2 Zgo dovin ski pre gled last niško po sest ne struk tu re goz da v Slo ve ni ji Zgo do vin ske de jav ni ke, ki so bo tro va li na stan ku se da nje drob ne last niške struk - tu re, lah ko raz de li mo na družbene (gos po dar ski in po li tični pro ce si ter mej ni ki) in okolj ske (spre mi nja nje po kri to sti po vršja z goz dom, sli ka 5). 2.1 Praz go do vi na in sta ri vek O gos po dar ski rabi naših goz dov v sta rem veku je malo po dat kov. Goz do vi so bili skup na last, raba pa je bila ome je na na na bi ral ništvo in lov, ki sta bila ključna človeška de jav nost (Blaz nik, Grafe na uer in Vil fan 1970, 465). Zna no je, da so že v 4. ti - soč let ju pr. n. št. les upo rab lja li ko liščarji za pi lo te, ki so jih za bi li v tla in na njih po sta vi li bi va lišča (Čufar s so de lav ci 2002). Prib ližno 3000 let pr. n. št. so na Ljub ljan skem barju odkrili tudi le se no kolo, do kaz, da so les upo rab lja li tudi za iz de la vo vo zil (Ve lušček s so de lav ci 2009). Re mic (1975) ome nja do ka ze, da so že Ili ri in Kel ti iz ko riščali les za grad njo na se lij, še bolj pa za pri do bi va nje ko vin, pred vsem žele za. Rim lja ni so gra - di li ce ste, ob njih iz se ka va li goz do ve in po ce stah raz vi ja li živa hen pro met z le som, prav tako tudi po re kah in mor ju. Po ne kod so uved li tudi goz dar sko službo, ki jo je 100 % 80 % 60 % gozd (%) 40 % 20 % 0 % 1200 1400 1600 1800 1900 2000 leto gorovja gričevja ravnine Kras Slika5:OcenaspremembdeležagozdanaizbranihtipihreliefainKrasu(Gabrovec, KomacinZorn2012). 21 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer vo dil gozd ni moj ster (Re mic 1975). S po ja vom pro duk tiv nejšega kme tijs tva se je pomen goz da za člo ve kov ob stoj zmanjšal. V njem so bo di si ek sten ziv no pa sli živi no bo di - si ga požiga li, da so na krčevi nah lah ko ure di li nji ve za po lje dels tvo (Mi he lič 2008, 28; Bončina 2011b, 469). 2.2 Od na se li tve Slo va nov do 17. sto let ja V času slo van ske na se li tve so bili goz do vi skup na last ro dov nih skup no sti (Win - kler 1995). Okrog leta 800 so Slo ven ci prišli pod ob last fev dal ne rim sko-nemške države. Last ni ki goz dov so po sta li deželni vla dar ji. Od da ja li so jih v upo ra bo va za lom, posvet - nim in cerk ve nim ve li kašem. Ko se zov, slo ven skih svo bod nja kov, ki so ime li v po se sti gozd, je bilo ved no manj (Re mic 1975; Win kler 1995). Od 10. stolet ja da lje je začelo pri manj ko va ti ob de lo val nih zem ljišč. V ob dob ju nižin ske ko lo ni za ci je so krčili do te daj ne kul ti vi ra na gozd na zem ljišča. Nižine so bile hi tro za pol nje ne, zato so v 13. sto let ju ko lo ni sti pričeli s krčen jem višin skih pre de - lov (slika 6). Gozd je v pri mer ja vi z nji va mi ve ljal za manj vred ne ga in se je skrčil na po lo vi co ob se ga pred ko lo ni za ci jo (Müllner 1902; Blaz nik, Gra fe na uer in Vil fan 1970; Mi he lič 2008, 30). Di nar ski goz do vi so bili za proi zvod njo iz ko riščeni le v bližini žag, TIČ AR JANERHOB Slika6:V obdobjuvišinskekolonizacijesopostopomakrčiligozdovev sredogorjuin nižjihlegahvisokogorja,kjersonastaleznačilnesamotnedomačije. 22 GEORITEM 30 rud ni kov, fužin in večjih na se lij ter vzdolž meje med Av stri jo in Os man skim ce sars - tvom (se da nja Hr vaška; Bončina 2011b, 469). Goz do vi so po go sto ome nje ni v zve zi z da ril ni mi li sti na mi vla dar jev, po tem pa v ur bar jih in davčnih knji gah ali zem ljiških ka tastrih. Kme ti je, so se ske in sre nje so tudi po uved bi pod ložništva ozi ro ma tlačans tva ob držale ne kaj pra vic pri rabi goz - dov za last ne po tre be (drva, teh nični les, paša, plo do vi, ste lja). V 17. sto let ju se je pos peševa lo krčenje goz dov za pri do bi va nje kme tijskih zem ljišč, saj so krčevi ne gos - po di pri našale več do hod ka kot goz do vi. S po večan jem gos po dar ske ga po me na goz dov pa je les po stal bla go in gozd se je začel pri va ti zi ra ti. Zem ljiški gos pod je so začeli pod - ložni kom na tančneje od mer ja ti užival ne pra vi ce v goz do vih in jih tudi ome je va ti. V goz do vih so se raz vi le služno sti (ser vi tu ti). Zem ljiška gos po da je v za me no za rabo lesa zah te va la do ločeno odškod ni no v ob li ki da ja tev in tla ke. Spo ri med kme ti in fev - dal no gos po do, ki je v goz du vi de la do biček, so posta ja li čeda lje po go stejši (Win kler 1995; Re mic 1975). Deželni vla dar ji so vse bolj pos peševa li ru dars tvo in fužinars tvo, ki sta bili zelo do no sni de jav no sti. Zato so last ni kom rud ni kov in fužin najb ližje gozd ne kom plek - se do de lje va li v traj no upo ra bo. S tem so mar sik je prišli v navz križ s kme ti in nji ho vi mi služnost ni mi pra vi ca mi, pa tudi vla dar ji. Na sta li spo ri so bili v škodo goz do vom, zla - sti po tem, ko sta se začeli raz vi ja ti obrt na pre de la va lesa na vod nih obra tih in tr go vi na z le som, ki so ga po no vih ce stah v vse večjih ko ličinah vo zi li v ja dran ska prista nišča (Re mic 1975). 2.3 Pred marčna doba Gle de na ne ka te re vire je bila po vršina goz da na slo ven skem ozem lju naj manjša v 18. in 19. sto let ju (Re mic 1975; Pe tek 2005). Od ta krat na prej se gozd na po vršina ne neh no po večuje (Re so lu ci ja o na cio nal nem … 2007). Tudi v pred marčni dobi so iz ko riščanje gos poščin skih goz dov še sprem lja li spori med last ni ki in pod ložniki, ki so ime li gozd ne služno sti. Gozd je zem ljiškim gos po dom pri našal ve li ko do hod kov, zato so ga strožje nad zi ra li, se upi ra li priz na - va nju pod ložniških pra vic do lesa ozi ro ma te skušali ome ji ti. Služnost ni upra vičenci pa so si pri za de va li, da bi ob seg služnost nih pra vic raz širi li. Kmet je so na služnost - ne goz do ve gle da li kot na tujo po sest, ki so jo sme li iz ko riščati za krit je do mačih po treb; pri tem so gozd no-zaščitne pred pi se po vsem za ne mar ja li. Iz se ka va nje služnost nih goz dov naj bi bilo v ne ka te rih pri me rih tako ob sežno, da so bili goz do vi po vsem opu - stošeni. Kme tij ske družbe na Kranj skem, Šta jer skem in Ko roškem so se večkrat uk var ja le z vprašanjem goz dov in nji ho ve zaščite. Ugo tav lja le so, da ob ob sto ječih služnost nih pra vi cah ure je no gos po dar je nje z goz do vi ni mo goče. Ne ka te ra večja zem - ljiška gos pos tva so tako že v prvi po lo vi ci 19. sto let ja, to rej še pred zem ljiško od ve zo, rešila vprašanje služnost nih pra vic v goz do vih z od sto pom dela goz da upra vičen cem. 23 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Do bi li so jih pod po go jem, da so se od po ve da li služnost ni pra vi ci v preo sta lem goz - du, ki ga je ob držal zem ljiški gos pod. Takšni pri me ri so bili pre cej red ki (Blaz nik, Gra fe na uer in Vil fan 1970). 2.4 Od marčne meščan ske re vo lu ci je 1848 do so dob no sti Z Za ko nom o zem ljiški od ve zi leta 1848 je habs burška mo nar hi ja od pra vi la os - tan ke fev dal ne ga si ste ma, kar jih je še os ta lo po te re zi jan skih in jožefin skih re for mah s kon ca 18. sto let ja. Do ločila za ko na so se uve ljav lja la še ne kaj de set le tij. Pa tent o od - ku pu in urav na vi zem ljiških služno sti iz leta 1853 je kmečke pra vi ce v goz do vih raz ve lja vil in po sta vil načelo, da jih kmet je od ku pi jo. Raz ne ob li ke in pra vi ce do zem ljiške po se sti so bile spremen je ne v za seb no lastni - no, zem ljo pa so po raz ličnih me ri lih raz de li li med bivše fev dal ne gos po de in kme te. Da ja tve so od pra vi li bo di si brez plačno bo di si z od plačilom odškod ni ne (Blaz nik, Gra - fe na uer in Vil fan 1970). Tako je na ob močju Slo ve ni je na sta la zaseb na kmečka po sest (Win kler 1995). Čas po zem ljiški od ve zi lah ko raz čle ni mo na tri značilna ob dob ja: ob dob je kmečke pri va ti za ci je goz da (od 1848 do kon ca 19. sto let ja), ob dob je kri ze kmečkega goz dar - je nja in na stan ka ve le po se sti (od kon ca 19. sto let ja do začetka dru ge sve tov ne voj ne) ter ob dob je so cia li stične ko lek ti vi za ci je in drob lje nja za seb ne po se sti (od kon ca dru - ge sve tov ne voj ne do osa mos vo ji tve Slo ve ni je). Za Slo ven ce je zem ljiška od ve za po me ni la od ve zo zem ljiških bre men in možnost od ku pa gozd nih servi tu tov. To je bila te melj na gos po dar ska pod la ga za vse stran ski raz voj. Tako sta več kot dve tret ji ni goz da prišli v last kme tov, de lo ma tudi v ko lek - tiv no last (Win kler 1995; Re mic 1975; Med ved, Ma ti jaši ć in Pi sek 2010). Zem ljiška od ve za je bila sklenjena z Za ko nom o od ku pu in urav na vi zem ljiških služno sti iz leta 1853 (Blaz nik, Gra fe na uer in Vil fan 1970). Ded ni za kon iz leta 1868 je do vo lje val svo - bod no de li tev kmečke po se sti in nje no drob lje nje, kar je na pod la gi fran co skih uredb že dot lej ve lja lo na ob močju nek da njih Ilir skih pro vinc (La za re vi ć 2011). V se dem de se tih le tih 19. sto let ja je bil gozd raz de ljen na malo po sest (50 %), ostan - ke sred nje veških fev dov (na pri mer ple miških rod bin Auers perg, At tems in Born) ter ve li ko kmečko po sest v vzpe tih legah (sku paj 30 %), cerk ve no po sest (6 %), skupno vaško po sest (8 %) in državno po sest (»samo« 4 %). Pre vla du joče načelo gos po darske ga libe - ra liz ma, po ka te rem naj bi se država ne po sred no ne uk var ja la z gos po dars tvom, je pov zročilo celo pro da jo držav nih gozdov (Win kler 1995). V gro bem lah ko rečemo, da je bilo vse do kon ca av strij ske vla da vi ne naše goz dars tvo ve za no na kme ta (Re mic 1975). Gos po dar ski li be ra li zem, rim sko ded no pra vo, pre ve li ka plačila kot odškod ni - ne za zem ljo, neiz kušenost s sa mo stoj nim gos po dar je njem, voj ne in gos po dar ske kri ze na pre lo mu iz 19. v 20. sto let je (na pri mer evrop ska agrar na kri za ob kon cu 19. stoletja) so vo di le kme te v hude fi nančne težave. Svo je goz do ve so začeli čez mer no pu stošiti, 24 GEORITEM 30 jih de li ti in pro da ja ti. Kme ti je so se dro bi le, na sta ja li so kajžarji ozi ro ma tako ime - no va ni kmečki pro le ta riat. Vaške agrar ne skup no sti (sre nje, so se ske) so se začele de li ti (Re mic 1975). Ve li ko lju di se je začelo od se lje va ti in za po slo va ti v in dustri ji ter ru - dars tvu, pred vsem v tu ji ni, saj doma ti de jav no sti še ni sta bili raz vi ti (La za re vi ć 2011). Za ra di škode, ki jo je pov zročalo ne nad zo ro va no drob lje nje kmetij, je država leta 1889 spre je la za kon, ki je v do ločenih pri me rih ome jil de li tev sred nje ve li kih po se - sti. Po sest je bila naj bolj raz drob lje na v Pri mor ju in v se ve ro za hod nem delu Šta jerske, naj manj pa na Ko roškem, saj so le v tej deželi leta 1903 zakon po drob ne je ure di li s prav - ni mi akti in s tem drob lje nje po se sti ome ji li (Ge strin in Me lik 1966; La za re vi ć 2011). V prib ližno is tem ob dob ju se je izob li ko va lo goz dars tvo kot zna nost. Po ja vi la se je tudi dok tri na so na rav ne ga gos po dar je nja, kar je vpli va lo na ohra nja nje goz da in iz boljšanje nje go ve vrst ne se sta ve (Schültz 1999; Bončina 2000). Goz dar ski za ko ni so stro kov no upra vo in načrtno gos po dar je nje pred pi so va li le za državne in za seb ne ve le po se sti. V majh nih goz do vih so uved li zgolj splošen stro - kov ni nad zor in ne kaj zaščit nih ukre pov, zato pro pa da kmečkih goz dov niso us pe li pre prečiti (Win kler 1995). 1870 1930 1950 2000 zasebne posesti državne posesti lokalne skupnosti velikost posesti Slika7:Shematičniprikazspreminjanjalastniškestrukturegozdav Slovenijiv zadnjih dvehstoletjih. 25 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Za začetek 20. sto let ja je bilo značilno ko pičenje goz dov v ro kah ka pi ta li stičnih ve le po sest ni kov in na dalj nje drob lje nje kmečke po se sti (Win kler 1995). Gozd je bil večino ma (52 %) raz de ljen na majh ne po se sti, ve le po sest ni ki so ga ime li v la sti 30 %. Država in uprav ne eno te so ime le v la sti prib ližno 4 % goz dov, preo sta lo pa so bili cerk ve ni goz do vi (6 %) in goz do vi vaških skup no sti (8 %; Med ved 2013). Leta 1931 je bila pov prečna ve li kost kmečkega gos po dars tva sku paj z goz dom 8,7 ha (od tega 4,4 ha goz da), kar je bilo bli zu ta krat ne ga sred njee vrop ske ga pov prečja (Petek 2005). Po Za ko nu o lik vi da ci ji agrar ne re for me iz 1931 so za raz la sti tev (na cio na - lizacijo) prišla v poštev ve le po ses tva, ki so ime la nad 1000 ha gozd nih zem ljišč. Del te last ni ne so prev ze le občine, del pa je prišel pod začasno državno upra vo (Blaz nik 1970; Re mic 1975). Ven dar pa naj ta re for ma ne bi bis tve no po se gla v ve le po se sti, saj je bilo raz laščenih le okrog 23.000 ha goz dov (Win kler 1995). V tem ob dob ju se je za seb na gozd na po sest zmanjšala, na to pa so ime li največ vpli va na sled nji tri je de jav ni ki (Med ved 1991): agrar na re for ma, de do va nje in grad - nja in fra struk tur nih ob jek tov. Po dru gi sve tov ni voj ni je bila ve le po sest po nov no raz laščena. Z Za ko nom o agrar - ni re for mi in ko lo ni za ci ji iz leta 1945 je po sta la naj večja možna po vršina goz da, ki jo je lah ko imel v la sti kmet, 25 ha. Nek met je so lah ko ime li v la sti le 5 ha goz da. Strožji re pub liški Za kon o kme tij skih zem ljiščih iz leta 1975 je nek me tom še do - dat no ome jil ob seg goz da: v la sti so ga lah ko ime li naj več 1,5 ha (Av sec 1988; Pe - tek 2005; Med ved 2013). Ko lek ti vi za ci ja ozem lja Slo ve ni je si cer ni pri za de la v to likšni meri kot dru ge so cia li stične države (OECD Re view of agri cul tu ral po li - cies 2001, 9). Last nin ska se sta va v goz do vih se je bis tve no spre me ni la, državno last - ništvo se je okre pi lo, ven dar so za seb ni goz do vi še ved no pre vla do va li. For mal ne ome ji tve gle de ve li ko sti po ses tva so vpli va le na opuščanje kme tijs tva in goz darstva (Za gožen 1988). Po zi ti ven vi dik ko lek ti vi za ci je je bilo dejs tvo, da je bilo za podržav - lje no (in dru go državno po sest) in za seb no po sest uve de no ce lo vi to načrto va nje in gos po dar je nje, kar je ime lo pozi tiv ne učinke na gozd no-le sno ve ri go, po leg tega pa je sto pil v os pred je jav ni in te res za ohra ni tev in raz voj goz dov (Čer nač 1987; Krč s so de lav ci 2015). V tem ob dob ju je na gos po dar je nje z za seb ni mi goz do vi v Slo ve ni ji ime la čeda - lje večji vpliv dea gra ri za ci ja, to je pro ces opuščanja kme tijs tva kot de jav no sti, vira za služka in načina živ lje nja (Ga bro vec in Klad nik 1997; Cun der 1999), predvsem za - ra di na gle in du stria li za ci je (La za re vi ć 2011). Ko nec se dem de se tih let 20. sto let ja se je gos po dars tvo tako v slo ven skih kot evrop skih ur ba nih sre diščih začelo preu smer - ja ti iz pre de lo val nih de jav no sti v sto ri tve ne (Kle menčič 2002; Rus 2007). Gozd je bil tra di cio nal no del kme tij, saj so bile te majh ne in sta bili za njih značilni sa moo skr ba in di ver zi fi ka ci ja do hod kov. Z dea gra ri za ci jo je vse več goz da pre ha jalo v roke nek mečkih last ni kov. To je vpli va lo na de li tev po se sti in večji de lež so last ništva (Stamp fer, Durr stein in Mo ser 2001; Fol lo s so de lav ci 2017, 1). 26 GEORITEM 30 AN RNEZNOTVA Slika8:Prevozhlodovizpohorskihgozdovs konjskovprego(WolfgruberinMumel2010). 100 % 75 % 50 % 25 % 0 %1800 1848 1853 1873 1900 1931 1945 1952 1960 1970 1990 1996 2016 * fevdalna posest majhna posest veleposest skupna posest javna posest * po koncu denacionalizacije Slika9:Shematičnikronološkipregledspreminjanjalastništvagozdnihposesti naSlovenskem(Blaznik,GrafenauerinVilfan1970;Remic1975;Winkler1995; Resolucijao nacionalnem … 2007;Medved2013,PoročiloZavoda … 2016). 27 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer zmanjševanje števila izgubljanje socialnih stikov kmečkih prebivalcev z domačim krajem (deteritorializacija) zaposlovanje manjša čustvena v neagrarnih poklicih navezanost na zemljo (2. generacija) urbanizacija in nenačrtno dedovanje: odseljevanje s podeželja pojav majhne posesti terciarizacija prenos lastništva na vse zakonite dediče in solastništva denacionalizacija 1980 čas 2000 Slika10:Dejavnikiinprocesi,kisoodločilnovplivalinadrobitevgozdnihposestipo letu1980. Drob lje nje (sli ka 10) se je zato kljub de mo graf skim spre mem bam in spre mem - bam v struk tu ri po pu la ci je last ni kov goz dov ozi ro ma močni dea gra ri za ci ji na da lje va lo. Pov prečna ve li kost kmečkega gos po dars tva v Slo ve ni ji se je do leta 1969 vse sko zi zmanjševa la, med tem ko se je raz mer je, to rej dve tret ji ni za seb nih in tret ji na držav - nih goz dov, med le to ma 1960 in 1990 us ta li lo. Za kon o de na cio na li za ci ji iz leta 1991 je omo gočil vr ni tev gozd nih po se sti, ki so bile po držav lje ne. Čeprav so se z njim izob li ko va le ne ka te re za seb ne ve le po se sti, na pri mer ti ste v la sti Ljub ljan ske nadško fi je (15.000 ha), rod bin Born (3600 ha) in At - tems (2200 ha) ter po se sti Ju ri ja Ru deža (1600 ha) in Hu ber ta Ko sler ja (929 ha), je vračanje po se sti v na ra vi pov zročilo, da se je: • v pov prečju vračala ve le po sest (vr nje na po sest je v pov prečju ob se ga la 30 ha), • za ra di večjega šte vi la za ko ni tih de dičev (ob začetku de na cio na li za ci je so bili v pov - prečju tri je) pov prečna ve li kost za seb ne po se sti zmanjšala (in ne po večala, kot je bilo spr va pred vi de no; Win kler in Med ved 1994), • po večal de lež po se sti z več kot enim last ni kom, • po sest vračala večino ma nek me tom. Ob kon cu de na cio na li za ci je naj bi de lež za seb nih goz dov do se gel sko raj 80 % (Win - kler 1995; Pe tek 2005; Med ved 2013). 28 GEORITEM 30 3 So dob na struk tu ra last ništva goz dov V 20. sto let ju se je pov prečna ve li kost zaseb ne gozd ne po se sti v Slo ve ni ji zmanj - šala za 50%. Leta 1990 je bila 2,7ha in je kljub vračanju ve li kih držav nih po se sti za seb nim last ni kom še ved no prib ližno ena ka (Win kler in Med ved 1994). Drob lje nje gozd ne po se sti so sprem lja le de mo graf ske spre mem be in spre mem - be v struk tu ri last ni kov. Tako se je de mo graf ska struk tu ra last ni kov majh nih gozd nih po se sti prib ližala splošni po pu la ci ji: last ni ki so v pov prečju čeda lje sta rejši, de lež last - nic se po večuje, vse manj je kmečkih last ni kov goz da (Med ved, Ma tijaši ć in Pi sek 2010). Drug raz log, ki je vpli val na po večanje šte vi la last ni kov goz da, je za raščanje kme - tij skih zem ljišč in nji ho vo po stop no pre ha ja nje v ka te go ri jo gozd (sli ka 11; Ga bro vec in Ku mer 2019). Vred no sti nad 100 po me ni jo po večanje, pod 100 pa zmanjšanje po - kri to sti z goz dom. Za raščanje z goz dom je značilno za ob dob je po dru gi sve tov ni voj ni. S po večeva njem gozd nih zem ljišč se po jav lja jo tudi novi last ni ki goz da. 3.1 Last ni ki gozd ne ve le po se sti Le 11 % za seb nih last ni kov ima v la sti več kot 5 ha goz da. Naj večji za seb ni last - nik goz dov v Slo ve ni ji je Rim sko ka to liška cer kev. Gozd je do bi la v ok vi ru vračila med 2. sve tovno voj no in po njej na cio na li zi ra ne ga pre moženja, ki je bilo večino ma fevdal - ne ga iz vo ra (Win kler 1995), čeprav je v 19. sto let ju po memb no vlo go pri gos po dar je nju z ne ka te ri mi cerk ve ni mi goz do vi odi gral Kranj ski ver ski sklad, nad ka te rim je bde - la država (Kranj ski ver ski sklad 2018). Zdaj ima v la sti okrog 29.000 ha ozi ro ma okrog 2,5 % od vseh gozd nih zem ljišč. Pri za de va si pri do bi ti še ne kaj goz dov, ki so tre nut - no v de na cio na li za cij skem po stop ku (Lešnik in Ko ren 2016). Cerk ve ni goz do vi so nes kle nje na posest, po leg tega so nji ho vi for mal ni last ni ki prav ne ose be, ki z goz dom raz lično uprav lja jo in gos po da ri jo. De li mo jih na pet sku pin (sli ka 12). Naj več goz da (19.800 ha) ima v la sti Nadško fi ja Ljub lja na ozi ro ma nje na družba Me tro po li ta na. Nje na naj večja skle nje na gozd na zem ljišča so zno traj Tri glav ske ga na - rod ne ga par ka in nje go vi ne po sred ni oko li ci ter med Vran skim in Solčav skim. Sle di jo žup ni je (6660 ha goz da), ki jih je v Slo ve ni ji oko li 800. Z nji ho vi mi goz do vi gos po - da ri jo žup nij ske skup no sti, na vadno brez po moči nadško fij, zato de fac to de lu je jo kot majh ne gozd ne po se sti. Tret ja sku pi na so ško fi je (1800 ha goz dov); v Slo ve ni ji so štiri. Četr ta sku pi na so sa mo sta ni, ki po se du je jo 350 ha goz dov. S sa mo stan ski mi goz do - vi v glav nem sa mo stoj no gos po dari okrog 40 re dov. Peto sku pi no se stav lja Nadško fi ja Ma ri bor (330 ha goz dov), ki ima nes kle nje ne za pla te goz dov v oko li ci Ma ri bo ra in bližini Poljčan (GURS 2013; Zem ljiška knji ga 2013). Slika11:Spremembev pokritostiSlovenijez gozdommedletoma1824in2016 (GabrovecinKumer2019).p str.30 29 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer ad j vec an eč rob C SAZU ine goz atka rš d ka ZR v o atej Ga eli o , M a M ni p 40,00 in m 40,01 do 60,00 60,01 do 80,00 80,01 do 95,00 95,01 do 105,00 105,01 do 120,00 120,01 do 140,00 140,01 do 160,00 160,00 in v er n um ton eks p er er K t A et um Ind štitu e: P er K in et i ink eb f: P fs ra ra rja vso eog vt artog A K © G 30 GEORITEM 30 Sle di jo de diči tu jih ple mičev. Nji ho va po sest je os ta nek sred nje veških fev dov in fi dej ko mi sov (ded no rod bin sko po ses tvo). Naj večji last ni ki goz dov med nji mi so de - diči ple miških rod bin Born in At tems. Prvi ima jo po oce nah v la sti 3600 ha goz dov v oko li ci Tržiča, dru gi pa 2200 ha goz dov na Po hor ju in v oko li ci Slo ven ske Bis tri ce. Sle di jo goz do vi v la sti po tom cev ka pi ta li stičnih ve le po sest ni kov, večino ma do - mačih, ki so svo jo po sest pri do bi li s svo bod nim pro me tom z goz do vi. Med nji mi ima jo naj večje po vršine goz dov po tom ci rod bi ne Ru dež, ki med Tur ja kom in Kol po po se - du jejo okrog 1600 ha goz da, in po tom ci rod bi ne Ko sler, ki ima jo okrog 930 ha goz da v oko li ci Ve li kih Lašč. 350 ha goz dov na Do lenj skem in Beli kra ji ni je v la sti Staša Ja vor ni ka, pred sed ni ka Združenja večjih gozd nih po se sti (Win kler 1995; Ko ražija 2016). 3.2 Last ni ki majh ne gozd ne po se sti V so dob no sti je za ne ka te re slo ven ske re gi je značilna večja raz drob lje nost gozdne po se sti kot za dru ge. Raz li ke v nje ni raz ko sa no sti so odraz svoj skih re gio nal nih oblik zem ljiške raz de li tve, po kra jin sko svoj skih ob lik ded nih praks, raz ličnih družbeno- 35.000 30.000 25.000 a ozd 20.000 15.000 hektarjev g 10.000 5.000 0 Nadškofija Ljubljana župnije škofije samostani Nadškofija Maribor Slika12:Površinagozdovpopravnihosebah,kipripadajokatoliškicerkvi(GURS 2013;Zemljiškaknjiga2013). Slika13:Deležcerkvenihgozdovposlovenskihobčinah(GURS2013;Zemljiška knjiga2013).p str.32 31 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer a h h (%) lano eni va RS, 2013 čina rap b t 10 ka P erkv o ka u o o eliV dets ina c v p C SAZU o 0 do 0,5 0,5 do 1 1 do 1,5 1,5 do 3 3 do 5 5 do 10 več k eo ršv d o ka ZR P goz eli k a M hni jiga, 2013; G n n le ton d er o ška k t A P e lji um em štitu er K ljčan i in a et o e: Z k URS P in f: P fs eb ra ra jevic i i vs eog laga: Sd tan rk ir artog o V K © G P os a K K n o rškK ji vin j c b Sa ven rade a o G rje Slo onb ečic aza R N em ju k L rošo rad er a K uče ji G m ava L rn go a n lč o n de o G S Čr vo d ed og-Dra le M L rjeo B G enice o Jes rsk og če-V ra en o R ka Gjs j nra hin K oB 32 GEORITEM 30 gos po dar skih pro ce sov, raz ličnega ob se ga agrar nih re form, raz lično in ten ziv ne de - na cio na li za ci je, pa tudi raz ličnih na rav no geo graf skih značil no sti, kot sta izob li ko - va nost in na klon po vršja. Naj manjše za seb ne gozd ne po se sti so v Prek mur ju in na Pri mor skem, naj večje pa na Kočev skem, v alp skem vi so ko gor ju, Po sav skem hri bov ju in za hod nem pre - dalpskem hri bov ju (pre gled ni ca 1; sli ki 14 in 15). Opaz na je po memb na po ve za nost raz drob lje no sti last ništva goz da z na klo nom in re lie fom. Tako so se v alp skem vi so - ko gor ju in na di nar skih pla no tah, kjer so na klo ni po vršja večji, ohra ni le ne ko li ko večje po se sti. Preglednica1:ZnačilnostizasebnegozdneposestipoobmočnihenotahZavodaza gozdoveSlovenije(ZGS)(Gozdnogospodarskinačrti …2010;PoročiloZavoda …2016). ob močna pov prečna pov prečna de lež de lež eno ta ZGS ve li kost goz da ve li kost za seb ne za seb nih po se sti, za seb nih po se sti, na za seb ne ga gozd ne manjših od 5 ha, manjših od 5 ha, last ni ka (ha) po se sti (ha) gle de na šte vi lo gle de na po vršino po sest ni kov (%) gozd nih zem ljišč (%) Ljub lja na 2,1 3,0 87,2 31,8 Tol min 2,2 5,0 84,5 31,7 Po stoj na 3,1 4,7 75,3 25,3 Sežana 1,5 2,2 89,4 37,8 Bled 2,6 3,7 80,1 23,3 Kranj 3,7 5,3 80,0 16,0 Kočevje 2,8 4,2 68,1 21,8 Novo me sto 2,0 2,0 80,1 31,7 Brežice 1,4 2,1 88,5 46,0 Ce lje 1,3 2,0 87,9 42,6 Na zar je 3,9 7,6 77,0 9,8 Slo venj Gra dec 4,7 6,6 70,5 8,7 Ma ri bor 1,2 1,7 92,2 46,4 Mur ska So bo ta 0,6 0,8 92,9 76,2 Slika14:Povprečnavelikostzasebnegozdneposestipoobčinahv Sloveniji(Velikost zasebnegozdneposesti2011).p str.34 Slika15:Povprečnavelikostgozdav posameznihobmočnihenotahZavodaza gozdoveSlovenijenazasebnegalastnika(PoročiloZavoda …2016).p str.35 33 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer ti (ha)es C SAZU er t os um ka ZR kos eli ,5 ,0 ,0 er K eli dne p 1 1 3 5 et več a M ,5 o o o o nto 0 d d d d in n o isek, P ,5 ,0 ,5 ,0 ,0 er t A rečna v ne goz d 0 1 1 3 5 k Po um pv eb štitu o e: R er K P zas in et i ink eb URS f: P fs ra ra rja vso eog laga: S vt artog do A K © G P 34 GEORITEM 30 er um t ka er K eli kos et a Mn eli eč to isek, P n er t A d 1,1 do 1,5 d 1,6 do 2 d 2,1 do 2,5 d 2,6 do 3 d 3,1 do 3,5 d 3,6 do 4 k Po um rečna v do 1 o o o o o o 4,1 in v a (ha) štitu p e: R er K v d in et i ink o eb fs P goz f: Pra ra rja vso eog C SAZU laga: ZGS vt artog do A K © G ZR P 35 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer 4 Me to de zbi ra nja in ana li ze po dat kov V tem po glavju so pred stav lje ne me to de, upo rab lje ne v ra zi ska vi, ka te re re zulta ti so pred stav lje ni v na da lje va nju mo no gra fi je. Upo ra bil sem kom bi na ci jo kvan ti ta tiv - ne ga in kva li ta tiv ne ga pri sto pa, kot ga pred la ga Cres well (2014), Ric hie in Le wis (2003) pa me ni ta, da takšen pri stop vodi v ce lo vi tejše ra zu me va nje pred me ta preučeva nja. Pri stop je upo ra ben pri ra zu me va nju last ni kov goz dov, saj sem že vna prej pred vi de - val, da ima jo ti zelo raz no li ke so cial ne, eko nom ske in de mo graf ske značil no sti, obe nem pa na nji ho ve od ločitve, po ve za ne z gospodar je njem z MZGP, vpli va jo šte vil ni, med se boj pre ple te ni de jav ni ki. Os nov no po dat kov no zbir ko sem pri do bil z »in dek som last ni kov goz dov« (po - dat kov na zbirka, ki vse bu je po dat ke o last ni kih, par cel nih šte vil kah nji ho vih po se sti, šifrah ka ta str skih občin ter po dat ke o po vršini in lo ka ci ji gozd nih po se sti; Pez devšek Ma lo vrh 2010, 52) in an ket nim vprašal ni kom. Sle di la je iz ved ba po glob lje nih pol - struk tu ri ra nih in terv ju jev z last ni ki MZGP, nato pa še iz ved ba fo ku snih sku pin, ka mor sem po leg last ni kov po va bil še dru ge re le vant ne de ležnike. Tran skrip ci je obeh do - god kov sem ana li zi ral po pra vi lih ute me lje val ne teo ri je. Vpliv širšega in sti tu cio nal ne ga ok vi ra na gos po dar je nje z MZGP sem os vet lil z vključit vi jo in sti tu cij v ra zi ska vo. Za glob lji vpo gled v ra zu me va nje de jav ni kov, ki po nji ho vem mne nju vpli va jo na gos - po dar je nje v MZGP, sem iz ve del SMART ana li zo. 4.1 Zbi ra nje po dat kov Zbi ra nje po dat kov je po te ka lo v šti rih ko ra kih (sli ka 16): • kom bi ni ra no splet no-poštno an ke ti ra nje, • po glob lje ni pol struk tu ri ra ni in terv ju ji, • vključeva nje de ležni kov pri iz bi ri in uteževa nju za vi ral nih de jav ni kov, • fo ku sne sku pi ne. Kom bi ni ra no splet no-poštno an ke ti ra nje sem iz ve del z na me nom, da na ob jek - ti ven in ce lo vit način zbe rem po dat ke o last ni kih MZGP. To ra zi sko val no orod je sem upo ra bil, da bi ra zu mel od no se last ni kov do goz da in nji hov način gos po dar je nja ter preučil nji ho ve družbeno-gos po dar ske in de mo graf ske značil no sti. Vprašal ni ki so z vse - bin ske ga vi di ka sle di li iz kušnjam vprašal ni kov iz pred hod nih štu dij, ki so prav tako obrav navale za seb ne last ni ke goz dov (na pri mer Boon, Meilby in Thor sen 2004; Zie - gens peck, Härd ter in Schraml 2004; Pez devšek Ma lo vrh 2006; 2010; Nor lund in We stin 2011; Fic ko in Bončina 2013). Ožji na men vprašal ni ka je bil zbra ti in for ma ci je o vred - no te nju funk cij goz da, ci ljih gos po dar je nja, po ve za no sti goz dar je nja s kme tijs tvom, iz va ja nju del v goz du (vr sta, način in tra ja nje), ko ličini po se ka, us po sob lje no sti za iz va ja nje del v goz du, načinu pri do bi tve po se sti, po sest nih značil no stih (ve li kost, dostop nost, razpršenost) ter družbeno-gos po dar skih in do mo graf skih značil no stih 36 GEORITEM 30 (pre gled ni ca 2). Pri tem sem upošte val smer ni ce Dill ma na, Smytha in Chri stia na (2014) za pri pra vo in iz ved bo kom bi ni ra ne ga vprašal ni ka, da bi po večal od ziv nost in zmanjšal po jav možnih napak (na pri mer iz ključnost do ločene ga seg men ta preučeva ne po - pu la ci je) med an ke ti ra njem. Sez nam šes tih mi li jo nov par cel z na ve de ni mi last niškimi po dat ki (»in deks last - ni kov goz dov«), ki ga je za leto 2013 hra ni la Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je, METODA ZBIRANJA PODATKOV METODA ANALIZE REZULTATI CILJ INDEKS LASTNIKOV GOZDOV PROSTORSKE IZRAČUN (PODATKI NAPARCELNI RAVNI) ANALIZE IN VIZUALIZACIJA (ArcMap) ODDALJENOSTI podatki prvega lastnika (ime, priimek, IN RAZPRŠENOSTI 1 identifikator, število solastnikov, posestni GOZDNIH POSESTI delež, naslov), podatki o parceli (parcelna številka, šifra katastrske občine, površina), podatek o gozdni rabi (delež pokritosti z gozdom). SMERNICE ZA DRUŽBENOGEOGRAF– TRAJNOSTNO SKE ZNAČILNOSTI GOSPODARJENJE KOMBINIRANO SPLETNO–POŠTNO RAZVRŠČANJE ANKETIRANCEV Z MAJHNIMI ANKETIRANJE (LASTNIKI) V SKUPINE IN ZNAČILNOSTI ZASEBNIMI vrednotenje funkcij gozda, cilji gospodarjenja, NJIHOVIH POSESTI GOZDNIMI POSESTMI povezanost s kmetijstvom, vrsta, način in V SLOVENIJI 2 trajanje del v gozdu, ugotavljanje dejavnikov aktivnega gospodarjenja, raba lesa, količina poseka, usposobljenost za izvajanje del v gozdu, način pridobitve posesti, dostopnost posesti, solastništvo, razpršenost posesti, OPISNA TIPI ANKETIRANCEV demografske, ekonomske značilnosti. STATISTIKA, GLEDE NA VREDNO– STATISTIČNI TENJE FUNKCIJ TESTI GOZDA IN CILJE GOSPODARJENJA POGLOBLJENI POLSTRUKTURIRANI INTERVJUJI (LASTNIKI) čustven odnos do gozda, način gospodarjenja, 3 poznavanje značilnosti gozdne posesti, pogostost obiska, predvideno prihodnje gospodarjenje, stroški in prihodki, povezani z gospodarjenjem. UTEMELJEVALNA TEORIJA ZNAČILNOSTI (ATLAS.ti) LASTNIC FOKUSNE SKUPINE (LASTNIKI IN DELEŽNIKI) kmečki lastniki, mestni lastniki, lastnice, 4 odnos z lastniki sosednjih posesti, sodelovanje GONILNE IN med lastniki, koriščenje lesa, sodelovanje ZAVIRALNE SILE z revirnim gozdarjem, vloga oblasti, odnos ODNOS LASTNIKOV GOSPODARJENJA med lastniki in obiskovalci DO UPORABNIKOV Z MAJHNIMI GOZDA ZASEBNIMI GOZDNIMI POSESTMI V SLOVENIJI IZBIRA IN UTEŽEVANJE ZAVIRALNIH DEJAVNIKOV GOSPODARJENJA Z ZMGP (DELEŽNIKI) IZBOR KLJUČNIH 5 politični okvir, naravni dejavniki, DRUŽBENO– družbeno g - ospodarske značilnosti, ekonomski dejavniki, lastniško p - osestna SMART GEOGRAFSKIH sestava, psihološki dejavniki. ANALIZA DEJAVNIKOV GOSPODARJENJA Slika16:Štiristopenjskimodelzbiranjainobdelaveraziskovalnihpodatkov. 37 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Preglednica2:Opisspremenljivk,vključenihv anketiranje. spre men ljiv ka opis spre men ljiv ke sta rost v le tih izo braz ba 1 – os nov na šola ali manj, 2 – po klic na šola (dve- ali tri let na stro kov na šola), 3 – šti ri let na sred nja šola ali gim na zi ja, 4 – višja ali vi so ka šola, uni ver zi tet na izo - braz ba, 5 – dok tor ska izo braz ba do ho dek oce nje na višina me sečnega do hod ka v evrih (po od bit ju dav kov): 1–500, 2–700 /…/ 9–2100, 10– več kot 2100– do ho dek od dela v goz du oce na višine do hod ka, ki ga an ke ti ra ni pri do bi od goz da (% od skup ne ga do hod ka) spol 0 – moški, 1 – žen ski upo ko jen ski sta tus 1 – upo ko je nec, 0 – ni upo ko je nec za po sli tve ni sta tus 1 – ne za po slen, 0 – za po slen ve li kost goz da ve li kost gozd ne po se sti (ha) so last ništvo šte vi lo last ni kov par cel na raz drob lje nost šte vi lo par cel, ki se stav lja jo po sest način pri do bi tve gozd ne po se sti 1 – po de do va no, 0 – dru gače pri dob lje no delo na kme ti ji 1 – dela na kme ti ji, 0 – ne dela na kme ti ji po ve za nost s kme to va njem 1 – po ve zan s kme to va njem prek družine, pri ja te ljev, 0 – ni po ve zan otroštvo 1 – v otroštvu je živel na kme ti ji, 0 – v otroštvu ni živel na kme ti ji rea li za ci ja del v goz du od 0-od stot na (po pol no ma neak ti ven pri gozd nih de lih) do 100-od stot na ude ležba (ak ti ven pri vseh gozd nih de lih) na me ra ak tiv ne ga gos po dar je nja izražen na men za ak tiv no gos po dar je nje z goz dom z goz dom v pri hod no sti v pri hod no sti (1 – da, po pol no ma, 2 – ver jet no da, 3 – ne go to vo, niti da niti ne, 4 – ver jet no ne, 5 – ne) Slika17:Naključniraziskovalnivzorecgozdnihlastnikov.p 38 GEORITEM 30 ti er es um ka os eli er K !( !( et !( !( !( a M !( idi p n !( !( !( f: P !( !( to !( !( !( !( ra n !(!( tro !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( t A !( !( !( !( !( !( !( !( rtog !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( cen !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( štitu !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( e in ka !( !( !( !( !( !( i in !( !( !( !( ! !( !( !( !( !( !( !( !( k !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( in !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( fs !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( eb !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ra !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( r vs !( !( !( !( !( eog !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( o !( !( !( !( !( !( !( !( C SAZU !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( vt !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( A © G ZR !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( 39 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer sem s po močjo Zem ljiške knji ge geo lo ci ral, združil (gle de na iste lastniške po dat ke) in ga po ve zal z gozd no rabo tal. Tako sem do bil last ni ke gozd nih po se sti v Slo ve ni ji in lo ka ci je teh po se sti. Po od stra ni tvi vr stic z na pa ka mi sem do bil sez nam 330.949 po se sti z raz ličnimi last ni ki. V na da lje va nju sem iz ločil na slednje: last ni ke držav nih po se sti, last ni ke občin skih po se sti, družbe (pod jet ja), prav ne ose be (agrar ne in vaške skup no sti, žup ni je, nadško fi ji, sa mo sta ne), last ni ke, mlajše od 14 let, ti ste brez goz - da, last ni ke z več kot 5 ha goz da, last ni ke z neu re je nim lastniškim sta tu som (po grešan, nez nan, mr tev), tuj ce in last ni ke z ne po pol ni mi po dat ki. S tem sem prišel do po pu - la ci je MZGP, pri mer ne za na da lje va nje ra zi ska ve. Prečiščen sez nam vse bu je 199.561 last ni kov. S po dat ki o kra ju bi va nja sem lahko pri pra vil preprost in na ključno pro stor sko raz po re jen vzo rec 2010-ih last ni kov goz - dov (sli ka 17). Za po tre be na dalj nje ana li ze je vsak last nik v vzor cu pre jel edins tve no šti ri mest no kodo. Za last ni ke, ki so bili del vzor ca, sem po leg po dat kov o lo ka ci ji doma izračunal raz da ljo med do mom in sre diščem gozd ne po se sti ter raz pršenost gozd - nih par cel (pov prečna raz da lja od sre dišča po sa mez nih par cel do sre dišča gozd ne po se sti). Pri iz ved bi tega ko ra ka sem si po ma gal s pro gram sko opre mo ArcGISDesk- top. Vse na dalj nje ana li ze sem opra vil na vzor cu. Lo ka ci je sre dišč gozd nih po se sti last ni kov, za je tih v ra zi ska vo, so pri ka za ne na zem lje vi du (sli ka 19). Vprašal nik je bil te sti ran fe bruar ja 2015, anke ti ra nje pa sem iz ve del fe bruar ja in mar ca is te ga leta. Iz ved ba je po te ka la v dveh ko ra kih. V pr vem sem na na slo ve vseh 2010-tih na ključno iz bra nih last ni kov po slal va bi lo k reševa nju splet ne ga vprašal ni - ka in mu pri ložil edins tve no šti ri mest no kodo (iden ti fi ka tor) ter prak tično da ri lo (pi sa lo). Ti ste, od ka te rih ni bilo od zi va, sem po dveh ted nih po nov no po va bil k iz - pol nje va nju vprašal ni ka. To sem sto ril tako, da sem jim na nji hov na slov po slal ti skan vprašal nik s pri loženo ovoj ni co in plačano poštnino. Iz pol nje va nje splet ne ga vprašal - ni ka je bilo še ved no omo gočeno, saj je upo ra ba edins tve ne šti ri mest ne kode omo gočala od kri va nje mo re bit nih pod vo je nih vno sov. Na sli ki 18 je pri ka za na ku - mu la tiv na vred nost šte vi la vr nje nih/pris pe lih vprašal ni kov po datumih (gle de na žig na poštni ovoj ni ci ali da tum na splet nem vprašal ni ku). Zad nje ga sem pre jel maja 2015. Pris pe lo je 675 ozi ro ma 33,6 % od po sla nih vprašal ni kov, med ka te ri mi je bilo 5,7 % takšnih, ki so za ra di raz ličnih ob jek tiv nih in sub jek tiv nih raz lo gov vse bo va li spo ročila o za vr ni tvi so de lo va nja pri an ke ti ra nju. Ob jek tiv ni raz lo gi, ki jih gre pri pi sa ti na pakam v »in dek su last ni kov goz dov«, so se na našali na smrt ozi ro ma ne pra vi ali spre menjeni na slov za be ležene ga last ni ka. Sub jek tiv ni raz lo gi so izražali ne za ni ma nje za so de lo - va nje pred vsem za ra di pre majh ne gozd ne po se sti ali od sot no sti gos po dar je nja ter vi so ke sta ro sti last ni ka. Pri ne ka te rih pris pe lih ne ga tiv nih od zi vih ni bilo mo goče raz - bra ti raz lo ga za ne so de lo va nje. Ne ka te ri ne ga tiv ni od zi vi z oprede lje ni mi sub jek tiv ni mi raz lo gi so v ob li ki ci ta tov upo rab lje ni kot do dat na po ja sni la h kva li ta tiv ni ana li zi. Med 561-imi upo rab ni mi vprašal ni ki (28 %) sem jih iz ločil 174, saj niso bili iz - pol nje ni v ce lo ti ali so bili na pačno oz načeni kot last ni ki majh nih gozd nih po se sti, 40 GEORITEM 30 saj de jan sko nji ho va gozd na po sest pre se ga 5 ha. Po končanem ure ja nju gra di va je os ta lo 387 vprašal ni kov, ki so bili vključeni v sta ti stično ana li zo (sli ka 19). Z last ni ki, ki so v an ke ti izra zi li pri prav lje nost so de lo va ti v na dalj njih ko ra kih ra - zi ska ve, sem iz ve del po glob ljen pol struk tu ri ra ni in terv ju (Long hurst 2010). Nje gov na men je bil poi ska ti de jav ni ke, ki vpli va jo na ob li ko gos po dar je nja z MZGP. Gre za ne po sre den in po glob ljen po go vor z ose bo, od ka te re pričaku je mo, da bo de li la svo - je iz kušnje s področja preučeva ne te ma ti ke (Fon ta na in Frey 1994; Lof land s so de lav ci 2006). Pri pri pra vi in iz ved bi in terv ju ja sem upošte val na pot ke Char ma zo ve (2006), saj sem želel čim bolj sle di ti ko ra kom ute me lje val ne teo ri je, ki pred vi de va ra zi sko - valčev nad zor tako nad zbi ra njem po dat kov kot nad ana li zo in pre ha ja njem med obe ma ko ra ko ma. Pol struk tu ri ra ni in terv ju ji so bili iz ve de ni med ok to brom 2015 in mar cem 2016. Del so go vor ni kov je bil vzet iz sku pi ne res pon den tov. Kon tak ti ral sem ti ste, ki so izrazi li pri vo li tev v so de lo va nje pri na dalj njih ko ra kih ra zi ska ve. Ker so bile te ose be sez na - nje ne z ra zi ska vo že v času an ke ti ra nja, so lažje pri vo li le v so de lo va nje. Na ta način 600 28 % 500 24 % 400 v 300 odzi poštni poštno tiskani vabilo vprašalnik 200 10 % 100 0 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .2015 .3.2015 .3.2015 .3.2015 .3.2015 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .4 .5 .5 .5 .5 .5 19.3.2015 21.3.2015 23.3.2015 25 27 29 31 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 2 4 6 8 10 datum spletni vprašalnik tiskani vprašalnik Slika18:Kumulativniprikazprispelihodzivovpodnevihinoblikianketiranja. Slika19:Lokacijesrediščgozdnihposestilastnikovrespondentov,vključenihv statistično analizo.p str.42 41 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer ti er es um !( ka os eli er K !( e p et !( !( a M !( n !( !( !( f: P to !(!( !( !( !( !( !( ra n !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ljučen !( t A !( rtog !( k !( !( !( !( !( v !( !( !( !( !( !( !( !( !( štitu !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! !( !( !( e in ka i ink !( in !( !( !( !( !( !( fs !( !( !( eb !( !( !( ra !( r vs !( o eog C SAZU !( !( vt !( !( !( A © G ZR !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( 42 GEORITEM 30 sem zaob jel tudi do volj raz no vrst ne od go vo re. Kljub temu sem se po služil še teo re - tičnega vzorčenja in v vzo rec vključil še ne kaj na ključno iz bra nih so go vor ni kov. Ose be sem kon tak ti ral po te le fo nu, se z nji mi do go vo ril o času iz ved be in terv ju ja in jih obi - skal na domu ozi ro ma po va bil na Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU v Ljub lja no ali pa sem se z nji mi na nji ho vo željo se stal v nev tral nem oko lju, na pri - mer v iz bra ni ka var ni. Gle de na kraj bi va nja je bil vzo rec raz pršen po vsej Slo ve ni ji (sli ka 20). In terv ju van ci so se stri nja li, da se po go vor sne ma, pri čemer jim je bila za go tovljena stro ga ano nim nost. Skup no je bilo iz ve de nih 22 in terv ju jev, kar je sklad no s smer ni ca mi za kva li ta - tiv ne ra zi ska ve, ki te me lji jo na in terv ju jih (Guest, Bun ce in John son 2006). V pov prečju so in terv ju ji tra ja li od 30 do 40 mi nut. Nji ho vi zvočni po snetki so bili tran skri bi ra - ni. 14 in terv ju van cev je pri pa da lo sku pi ni »vključenih« (an gleško engaged) last ni kov, osem pa sku pi ni »nev ključenih« (an gleško detached) last ni kov. V na sled nji fazi sem v ana li zo vključil mne nja de ležni kov. Za ni ma lo me je, kakšen je nji hov po gled na za vi ral ne de jav ni ke, ki vpli va jo na gos po dar je nje po sa mez ne ga tipa last ni kov, pre poz na ne ga v prejšnjih fa zah ra zi skoval ne ga dela. Pred po sta vil sem, da je za ra di po li tičnih in in sti tu cio nal nih spre memb, ki jih je bilo de ležno goz dars - tvo po osa mos vo ji tvi, ob li ka gos po dar je nja z MZGP od vi sna od oseb nih od ločitev last ni kov. Z vi di ka ci ljev ra zi ska ve je raz mišlja nje de ležnikov po memb no za ra di pri - pra ve pri po ročil goz dar ski po li ti ki za spod bu ja nje gos po dar je nja z MZGP. Pri iz bi ri de ležni kov so ime li pred nost po sa mez ni ki, ki so ime li iz kušnje z gos po dar je njem z MZGP ali pa so ime li us tre zen in sti tu cio nal ni vpliv. Naj prej sem to rej do ločil de - ležnike z raz ličnih usa ta nov (mi ni strs tvo, jav na goz dar ska služba, ra zi sko val ne us ta no ve, združenja za seb nih last ni kov goz dov; pre gled ni ca 3) in jih po va bi li k pred - sta vi tvi nji ho ve ga last ne ga raz mišlja nja gle de za vi ral nih de jav ni kov, s čimer so pris pe va li k le gi tim no sti končne od ločitve (Kan gas s so de lav ci 2010). Preglednica3:Številodeležnikovgledenatipustanove. us ta no va šte vi lo mi ni strs tvo in inšpek ci ja 5 jav na goz dar ska služba 9 izo braževal no-ra zi sko val na us ta no va 5 združenje 5 sku paj 24 Slika20:Lokacijebivališčlastnikov,s katerimijebilopravljenpolstrukturiraniintervju. p str.44 43 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer er jevu um ka vj eli er Ket ter a Mn f: P to !( ra n je in rtog t A kaci štitu lo e in ka i in ! in kfs eb !( ra r vso eog C SAZU vtA © G ZR !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !(!( !( !( !( !( !( 44 GEORITEM 30 De ležniki so prek elek tron ske ko res pon den ce pri pi so va li oce ne vna prej določenim ka te go ri jam in za vi ra jočim de jav ni kom, pred stav ljeh na sli ki 21. Uteževa nje ka te gorij in za vi ra jočih de jav ni kov je po te ka lo s po močjo teh ni ke SMART (an gleška kratica za simplemultiple-attributeratingtechniques), ki je pre pro sto in pri ročno orod je za oce nje va nje in raz po re ja nje raz ličnih spre men ljivk (Ed wards in Bar ron, 1994; Kan - gas, Kan gas in Kurt ti la 2015). Teh ni ka SMART spa da v ok vir večkri te rij skih me tod (model MCDA), ki vključuje po da ja nje in ter val nih ocen in uteževa nje (We ber 1987; Mu sta jo ki, Rai mo in Salo 2005). Te me lji na po da ja nju raz mer nost nih ocen od 100 do 0 točk. De ležnik je naj prej do ločil naj po memb nejši de jav nik v po sa mez ni ka te - go ri ji in mu pripisal 100 točk. Nato je poi skal na sled nji de jav nik, ki mu je do de lil re la tiv no oce no gle de na naj po memb nejši za vi ral ni de jav nik (s točkami od 10 do 100; in ter val na les tvi ca z ek vi di stan co 10 točk). Če so bile po mne nju oce nje val ca spre - men ljiv ke ena ko vredne, jih je lah ko več ime lo ena ko vred nost. LASTNIKI MZGP TIP LASTNIKA VKLJUČENI ODSOTNI NARAVNI POLITIČNI DRUŽBENO– LASTNIŠKO– KATEGORIJE GOZDNI GOSPODARSKI PSIHOLOŠKI OKVIR DEMOGRAFSKE POSESTNA DEJAVNIKI DEJAVNIKI ZNAČILNOSTI STRUKTURA DEJAVNIKI pomen subvencije za neproizvodnih delo v gozdu oddaljenost starost lastnika cena lesa velikost posesti funkcij gozda subvencije za prostorska nakup zanimanje za dostopnost stopnja izobrazbe trg z lesom razdrobljenost mehanizacije posesti gospodarjenje lokalna gozdno– urejenost obdavčitev naklon dohodek lastnika lesna veriga oblika posesti dedovanja DEJAVNIKI odvisnost od zakonodaja lesna zaloga, urbani način prirastek dohodka od solastništvo gozda življenja podpora države dohodek od zaposlenost pri povezovanju rekreacijske v nekmetijskem lastnikov funkcije gozda poklicu ukrepi za varno stroški nakupa pripravljenost delo v gozdu mehanizacije lastnikov za povezovanje Slika21:Hierarhijakategorijindejavnikov,navedenihv ocenjevalnihlistihpometodi SMART. 45 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Enak po sto pek se je po no vil z os ta li mi de jav ni ki v po sa mez ni ka te go ri ji. Na kon - cu je oce nje va lec po ena kem po stop ku oce nil še po memb nost po sa mez nih ka te go rij. Oce nje va nje je po te ka lo gle de na oba tipa last ni kov. De ležniki so naj prej oce nje va li de jav ni ke v ka te go ri ji po li tični ok vir (an gleško policyframework), nato so na da ljeva li s ka te gori ja mi na rav ni gozd ni de jav ni ki (an gleško forestcharacteristics) družbeno- de mo graf ske značil no sti (an gleško yocio-demographiccharacteristics), gos po dar ski de jav ni ki (an gleško economicfactors), last niško-po sest no struk tu ra (an gleško owners- hipandpropertycharacteristics) in psi ho loški de jav ni ki (an gleško psychologicalfactors). Na kon cu so mo ra li po sa mez ne ka te go ri je ob težiti. Ko so de ležniki svo je oce ne vr - ni li, sem za vsak de jav nik in vsa ko ka te go ri jo izračunal pov prečno oce no. Lo kal ne vred no sti de jav nikov (po memb nost de jav ni kov zno traj po sa mez ne ka - te go ri je) sem izračunal po na sled nji enačbi (Kan gas, Kan gas in Kurt ti la 2015): x y = 1 1 ∑ xn Pri tem je x pov preč na oce na pr ve ga de jav ni ka x , pa vso ta pov prečnih ocen vseh 1 n de jav ni kov v ka te go ri ji. Na enak način sem po se bej oce nil ka te go ri je. Uteži zno traj ka te go ri je (in zno traj sku pi ne ka te go rij) so bile šte vilčne vred no sti od 0 do 1. Glo bal ne vred no sti de jav ni kov sem do bil tako, da sem lo kal no vred nost de jav - ni ka ob težil z lo kal no vred nost jo zno traj sku pi ne ka te go rij. Nor ma li zi ra na vso ta ocen vseh de jav ni kov je mo ra la us tre za ti vred no sti 1. Glo bal no oce no po sa mez ne ga de jav ni ka sem izračunal po for mu li: z = y k 1 1 1 Pri tem je k lo kal na vred nost ka te go ri je de jav ni ka y . 1 1 V na sled nji fazi sem zbi ral ob sežnejše po dat ke, ki ne te me lji jo zgolj na mne njih last ni kov, am pak vključuje jo tudi po gle de dru gih de ležni kov. V ta na men sem upo - ra bil me to do fo ku sne sku pi ne, ki je iz vrst no do pol nje va la pred hod no upo rab lje no me to do in terv ju jev. Ker sem sledil ute me lje val ni teo ri ji, sem s fo ku sni mi sku pi na - mi do pol nje val bazo po dat kov. Fo ku sne sku pi ne spad jo med par ti ci pa tiv ne (Corn wall in Jew kes 1995) ozi ro ma (po ne ka te rih vi rih) et no graf ske ra zi sko val ne me to de (Ka - wu lich 2005) in so za ra di svo je pri la go dljivo sti pred me tu preučeva nja pri mer ne kot do pol ni lo os ta lim me to dam (Long hurst 2010). Med mar cem 2016 in ju ni jem 2016 sem opra vil raz go vo re s pred stav ni ki de ve tih fo ku snih sku pin na lo kal ni rav ni in s sku - pi na mi raz ličnih de ležni kov: z last ni ki majh nih zaseb nih gozd nih po se sti, re vir ni mi goz dar ji, dru gi mi pred stav ni ki jav ne goz dar ske službe, pred stav ni ki ne vlad ne goz - dar ske sta nov ske or ga ni za ci je, pred stav ni ki društev last ni kov goz dov in pred stav ni ki stroj nih krožkov. Zem lje vid (sli ka 22) pri ka zu je lo ka ci je fo ku snih sku pin. Slika22:Lokacijefokusnihskupin,izvedenihnalokalniravni.p 46 GEORITEM 30 in er pu um ka k eli er K h s et a Mn sni f: P u to ra n ko rtog t A ja f štitu e in ka i in !( kaci in kfs lo eb ra ! r vso eog C SAZU vtA © G ZR !( !( !( !( !( !( !( !( 47 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Na men fo ku snih sku pin je bil zbra ti raz lične de ležnike in soočiti nji ho va po gosto nas pro tu joča si mne nja o iz bra nih te ma ti kah (Bjar stig in Kva ste gard 2016). V pri - me ru pričujoče ra zi ska ve sem raz no vrst ne de ležnike vključil v vo de no raz pra vo, po ve za no z re zul ta ti ana liz, te me lječih na vprašal ni kih, in terv ju jih in stro kov nem oce - nje va nju (Kress in Shoff ner 2007). Pred no sti te me to de sta v krat kem času in z malo stroški pri do bi ti mne nja ve li ke ga šte vi la lju di ter spoz na va nje ob sežno sti te ma ti ke (Long hurst 2010). Tako so na pri mer re vir ni goz dar ji po ja sni li za ko no daj ni ok vir gos po dar je nja z MZGP, nje go ve pred no sti in sla bo sti. De vet fo ku snih sku pin je bilo oprav lje nih na rav ni kra jev nih enot Za vo da za goz do ve Slo ve ni je. Ključna ose ba vsa ke fo ku sne sku - pi ne je bil re vir ni goz dar ali drug pred stav nik kra jev ne eno te Za vo da za goz do ve Slo ve ni je, ki je zbral last ni ke in dru ge de ležnike ter jih spod bu dil k sode lo va nju. Fo - ku sno sku pi no sem iz ve del ob pred po stav ki, da vsi ude leženci fo ku snih sku pin ve lja jo za ak tiv no vključene ter an gažira ne pri gos po dar je nju z MZGP in za ra di tega sta tistično ne pri pa da jo cilj ni po pu la ci ji. Kljub temu so bile lo kal ne kon takt ne ose be pre pričane, da so zbra le naj boljše de ležnike s svo je ga ob močja. Fo ku sno sku pi no je vo dil mo de ra tor, ki je ude ležence sez na nil, da je nji ho va udeležba pro sto volj na, da se po go vor sne ma, ven dar ne bo jav no ob jav ljen in bodo v re zul ta tih ano ni mi zi ra ni. Mo de ra tor ni de lil po gle dov last ni kov in se ni vključeval v di sku si jo. Sle dil je vna prej pri prav lje ne mu sce na ri ju, ki je vključeval pol struk tu ri - ra na vprašanja. Čeprav je s sce na ri jem želel na struk tu ri ran način pri do bi ti mne nja ude ležen cev in sle di ti pred vi de ni rdeči niti (Krue ger 1998), je do vo lje val, da je sku - pi na obrav na va la temo s ti stih vi di kov, ki so jih iz po sta vi li ude leženci (Long hurst 2010). Cilj fo ku sne sku pi ne je bil zbra ti od zi ve in ar gu men te ude ležen cev na že zbra ne po - dat ke iz faze zbi ranja in ana li ze po dat kov (sli ka 23) ter preučiti nji ho ve in te rak ci je. Po ročilo je vse bo va lo tudi gra fični pri kaz ar ti ku la ci je in ute me lji tve idej ude ležen - cev (Pur po se of the fo cus group in ter view 2016). Pri sot nost opa zo val ca in vi deo sne ma nje po go vo ra sta bila ra zi sko val cu v po moč pri ana li zi in te rak cij in ne ver bal - ne ko mu ni ka ci je (Ka wu lich 2005). Uvod no fo ku sno sku pi no sem iz ve del v ideal nih raz me rah (soba za sku pin ska srečanja, pri jet no oko lje, udob ni se deži, po go sti tev, opa zo val ci, ki so po go vor sprem - lja li iz stu dia), os ta le fo ku sne sku pi ne pa sem pri la ga jal raz me ram v po sa mez ni iz po sta vi kra jev ne eno te Za vo da za goz do ve Slo ve ni je. Vsi ude leženci so v zah va lo za so delova - nje pre je li prak tično da ri lo (dežnik ali vrečko za večkrat no upo ra bo). Fo ku sne sku pine so tra ja le prib ližno 90 mi nut in v pov prečju vključeva le osem ude ležen cev. 4.2 Ana li za po dat kov Sta ti stična ana li za je bila oprav lje na v pro gram skem oko lju SPSS in pro gram skem oko lju R, pri čemer sta bila upo rab lje na vtičnik fpcza raz vrščanje v sku pi ne in ggplot2 48 GEORITEM 30 Slika23:Primershemeinterakcijinneverbalnekomunikacije.Izrisaljojeopazovalec fokusneskupine24.marca2016,prikazujeparazporeditevsediščv prostoru(pravo- kotniki),številooglašanj(x),zaporedjesogovornikov(1–6)inkomunikacijomed sogovorniki(puščice). za vi zua li za ci jo (Ku mer in Štrum belj 2017). V ra zi ska vi sem v ok vi ru opi sne sta tistike izračunal Pear so nov koe fi cient ko re la ci je in Mann-Whit ney jev U-test. Po sto pek raz vrščanja v sku pi ne (an gleško clustering) je imel na sled nje ko ra ke (Košmelj in Bresk var Žau cer 2006): 1. iz bi ra enot (last ni ki majh nih gozd nih po se sti) in iz bi ra nji ho vih last no sti, 2. stan dar di za ci ja spre men ljivk, 3. iz bi ra us trez ne raz da lje (raz lično sti) med eno ta mi, 4. uporaba raz ličnih me tod raz vrščanja in 5. ana li za re zul ta tov. Ana li za raz vrščanja v sku pi ne je te me lji la na sed mih spre men ljiv kah: treh vred - no te njih funk cij goz da in šti rih vred no te njih ci ljev gos po dar je nja. Vred no te nje funk cij je po te ka lo tako, da so res ponden ti s po močjo Li ker to ve les tvi ce od 1 do 5 (1 – močno se ne stri njam, 5 – močno se stri njam) oce ni li stri nja nje s po sa mez ni mi tr di tva mi, ki so od se va le do ločeno funk ci jo goz da (pre gled ni ca 4). Po memb nost ci ljev gos po darjenja 49 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer (pre gled ni ca 5) so res pondenti vred no ti li bo di si z 0 (ne na me ra vam iz pol ni ti tega cilja) bo di si z 1 (ta cilj na me ra vam iz pol ni ti). Pri raz vrščanju sem upo ra bil k-me doid ni al go ri tem, ki je ro bust na ver zi ja op ti - mi za cij ske meto de vo di te ljev (k-means) (Košmelj in Bresk var Žau cer 2006). Vse spre men ljiv ke sem nor ma li zi ral, šte vi lo sku pin je iz bral računal nik, kri te rij pa je bil pov prečni indexsilhouette. Re zul tat raz vrščanja je bil pri ka zan na gra fi ko nu v dveh di men zi jah z upora bo 1. in 2. glav ne kom po nen te pri upo ra bi stan dard ne me to de glav nih kom po nent (PCA), ki je te me lji la na nor ma li zi ra nih spre men ljiv kah. Skladnost dveh raz vrščanj sem me ril z Ran do vim koe fi cien tom. Ugo to vil sem, da je ti po lo gija, te me lječa na raz vrščanju v sku pi ne, ro bust na. Oce nje no sred njo vred nost spre men - ljivk po da jam zno traj 95-od stot ne ga in ter va la zau pa nja in p-vred no sti. Naj prej sem raz po re di tev spre men ljivk »raz da lja« in »raz pršenost« pri mer jal za po sa me zen tip last ni ka, nato pa še za ne res pon dente. Pri mer jal sem ju vi zual no in Preglednica4:Postopekvrednotenjafunkcijgozda(*Zakono gozdovih(1993) opredeljujenaslednjefunkcijegozda:ekološke/okoljske,socialneinproizvodne; **povzetkitrditev,prekkaterihsorespondentiobpomočiLikertovelestviceizražali svojestrinjanjeoziromanestrinjanjeins temvrednotilifunkcijegozda). funk ci je goz da* tr di tve (pov zet ki**) vir okolj ske ohra nja nje na rav ne de diščine, Ken nedy 1985; De Groot, ohra njanje živ ljenj ske ga oko lja div ja di, Wil son in Bou mans 2002 pre prečeva nje ero zi je, za drževa nje vode, blaženje pod neb nih spre memb proi zvod ne lov, Põllumäe, Kor jus in za raščanje, Pa luots 2014 ku ri vo, les za pro da jo, kme tij ska zem ljišča naj pre kri va gozd so cial ne po kra jin ska pri vlačnost, Karp pi nen 1998 re krea ci ja, svež zrak, od dih, spro sti tev, ka ko vost no bi val no oko lje, zdra vo bi val no oko lje, izo braževa nje, po mir ju joče oko lje 50 GEORITEM 30 s po močjo te sta me dia ne (an gleško bootstrapping). Ne res pon den ti so bili vključeni v pri mer ja vo, da bi raz kri li mo re bit no pri stran skost za ra di neod go vo ra in oce ni li (ob pred po stav ki, da je ti po lo gi ja ro bust na) de lež predstav ni kov po sa mez ne ga tipa v preučeva ni po pu la ci ji. V kva li ta tiv nem delu ra zi ska ve sem sle dil pra vi lom ute me lje val ne teo ri je (tudi ute me lje na ali prit leh na teo ri ja, kot jo iz an gleškega ter mi na groundedtheorypre va - ja Me sec 2004), ki spa da med in duk tiv ne znans tve ne me to de (iz ho dišče za ana li zo so su ro vi po dat ki, kar na ka zu je an gleški gla gol ground). In duk ci ja po me ni, da raz - lo gi za spre jet je ne ke ga skle pa te me lji jo na iz kus tvu (opa zo va nju) in ne na pod la gi iz pe lja ve skle pa iz pred hod nih znans tve nih dog nanj na kon kret nih pri me rih. Teo - ri ja je eks pli cit no po jav lja joča se ozi ro ma na sta ja joča (an gleški pri dev nik emergent; Preglednica5:Ciljigospodarjenjaz majhnimizasebnimigozdnimiposestmi (MZGP),kisojihocenjevalianketiranci,sorazvrščeniv štiriskupine. sku pi na ci ljev cilj vir gos po dar je nja z MZGP proi zvod nja proi zvod nja lesa za teh nični les, Karp pi nen 1998; Põllumäe, proi zvod nja lesa za last no po ra bo, Kor jus in Pa luots 2014 lov na pro stoživeče živa li, na bi ra nje gozdnih sadežev (gobe, bo rov ni ce ipd.) ohra nje va nje ohra nja nje rast lin ske in žival ske pe stro sti, Wier sum, Elands in va ro va nje pr sti pred ero zi jo, Hoog stra 2005; Ro zan ce va ro va nje čiste pod tal ni ce, in Ra bot ya gov 2014 pre nos po se sti na sled ni kom v do brem sta nju gos po dar ska gozd na po sest kot de nar na na ložba, Karp pi nen 1998; Ro zan ce učin ko vi tost občasni do hod ki, in Ra bot ya gov 2014 red ni do hod ki pri vlačnost ohra nja nje družin ske za puščine, Karp pi nen 1998; Ro zan ce na rav na pri vlačnost, in Ra bot ya gov 2014; Põllumäe, spro stitev, Kor jus in Pa luots 2014 re krea ci ja, svo bo da pri uprav lja nju, pri jet no oko lje za bi va nje, občutek za seb no sti 51 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Gla ser 1998), saj naj bi se »utr ni la« ra zi sko val cu med zbi ra njem po dat kov in analizo (obe opra vi li sta si cer po te ka li sočasno). Ute me lje val no teori jo (sli ka 24) sta raz vi la Gla ser in Strauss (1967), ven dar sta se poz ne je raz šla, zato je vsak iz med nji ju raz vil last no raz ličico teo ri je (Gla ser 1978; 1992; 1998; Strauss in Cor bin 1990; 1997). Po memb nejše kri ti ke, ki so sle di le, gre pri - pi sa ti na slednjim av tor jem: Clar ke (2005), Char maz (2006) in Cor bin (2008). Med slo ven ski mi deli ve lja iz po sta vi ti čla nek Ur bančeve (2008), pred vsem za ra di av to ričine - ga pris pev ka k slo ven skim pre vo dom po sa mez nih se sta vin ute me lje val ne teo ri je. Čeprav teo ri ja v os no vi iz ha ja iz psi ho lo gi je, je pri mer na tudi za upo ra bo v geo gra - fi ji, saj omo goča ra zi sko va nje kom plek snih po ja vov, ka kršna je po kra ji na, in si cer z ne neh nim is ka njem in preučeva njem po ve zav med poj mi v po dat kih (Ur banc 2008). V ra zi ska vi sem sle dil Gla serju (1998) in Char ma zo vi (2006), ki po mo jem mne nju naj bo lje po ja sni ta po sa mez ne ko ra ke v tvor je nju ute me lje val ne teo ri je in nje no »po - jav lja jočo se« na ra vo. Za orod je pri tvor je nju ute me lje val ne teo ri je sem upo ra bil pro gram sko oko lje atlas.ti in pri tem sledil nas ve tom Frie se je ve (2016). Zbral sem ve li ko ko ličino te ren skih vi rov za kva li ta tiv no ana li zo: tran skrip ci je in terv ju jev, od go vo re na vprašanja od pr te ga tipa pri an ke ti (an gleško open-ended questionnaireresponses), vi deo za pi se ter tran skrip ci je fo kusnih sku pin in te ren ski ma te rial ozi ro ma opažanja ra zi sko val ca (iti ne ra ri ji, ko res pon den ce, fo to gra fi je, zem - lje vi di, ski ce in za pi ski). Po dat ke sem zbi ral si ste ma tično in za po re do ma ter ne v ob li ki en krat ne ga ve li ke ga začet ne ga vzor ca. Naj prej sem zbral tekstov ne od zi ve last ni kov v an ke ti in tek stov ne od zi ve vseh, ki niso žele li so de lo va ti v na dalj njih ko ra kih ra zi - ska ve (v na da lje va nju »ne res pon den ti«). Nato sem z iz bra ni mi last ni ki opra vil in terv ju je. Ker se je iz ka za lo, da mo ram last ni ke po sta vi ti v oko lje, kjer so pri sot ni tudi dru gi de ležniki s po dročja gos po dar je nja z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi, sem na zad nje iz ve del še fo ku sne sku pi ne. Os ta lo te ren sko gra di vo je služilo pred vsem kot po ja sni lo o načinu zbi ra nja po dat kov. Ute me lji te lji teo ri je spod bu ja jo, da se po dat ke zbi ra z raz ličnimi me to da mi. Zbiranje po dat kov in nji ho va ana li za sta po te ka la sočasno: med ana li zo sem v vzo rec do da jal nove po dat ke. Ta po sto pek ime nu je mo teo re tično vzorčenje (an gleško theoreticalsampling) in po te ka, do kler ka te go ri je niso na sičene (an gleško saturation). To se po ja vi ta krat, ko zbi ra nje no vih po dat kov ne obo ga ti na sta ja joče teo ri je in ne raz kri je no vih last no sti glavnih ka te go rij (več o ka te go ri jah in glav nih ka te go ri jah poz ne je). Cilj teo re tičnega vzorčenja to rej ni bil tvor je nje re pre zen ta tiv ne ga vzor ca. Pri ute me lje val ni teo ri ji na me no ma ni ja sne ločnice med zbi ra njem po dat kov in ana li tičnimi ko ra ki, ki so pri sot ni v tra di cio - nal nih znans tve nih me to dah. Teo ri jo sem začel ob li ko va ti že v fazi zbi ranja po dat kov. Prvi ko rak v ana li zi je ko di ra nje. Gre za krat ko poi me no va nje dela po dat kov, na pri mer poi me no va nje za ključene mi sli v in terv ju jih. S ko di ra njem do ločimo, »kaj se do ga ja v po dat kih«, je pa tudi začetek raz mišlja nja o tem, »kaj nam to po me ni«. Končni cilj ko di ra nja je us tvar ja nje ka te go rij (lah ko si jih za mi sli mo kot sku pi ne, teme ali 52 GEORITEM 30 spremen ljiv ke) in nji ho vih last no sti (lah ko si jih pred stav lja mo kot pod ka te go ri je). Obli - ku je mo jih gle de na to, kaj nam po ve do po dat ki, in ne gle de na to, kaj je na to temo že zna ne ga ozi ro ma ra zi ska ne ga. Ka te go ri je ne iz ha ja jo iz postavlje nih hi potez, saj se v po - stop ku tvor je nja ute me lje val ne teo ri je želi mo izog ni ti vna prej po stav ljenim dom ne vam. Za po tre be ra zi ska ve sem ko di ral tri vr ste po dat kov: tran skrip ci je in terv ju jev, transkrip ci je fo ku snih sku pin in od go vo re na vprašanja od pr tega tipa pri an ke ti. Kodi - ra nje in vse na dalj nje ana li ze sem opra vil v pro gram skem oko lju atlas.ti. Ute me lje val na teo ri ja v ko di ra nju pred vi de va naj več štiri ko ra ke, pri čemer je šte vi lo ko ra kov od - vi sno od nje ne us me ri tve: • začetno ko di ra nje (an gleško initialcoding): na tančno bra nje de lov be se di la, nji hovo ko di ra nje »po občutku« in od pr tost za po jav raz ličnih teo rij; • osre do točeno ko di ra nje (an gleško focusedcoding): osre do točenost na naj pomemb - nejše ali naj po go stejše kode in po skus nji ho ve združitve z dru gi mi ko da mi ozi ro ma nji ho va reor ga ni za ci ja (prvi dve točki lah ko obrav na va mo tudi sku paj pod na zivom opencoding); odgovori na vprašanja odprtega tipa (anketa) fokusne intervjuji ZBIRANJE skupine (snežna kepa) PODATKOV intervjuji (udeleženci pri anketiranju) terensko gradivo kategorizacijsko selektivno KODIRANJE začetno kodiranje osredotočeno kodiranje kodiranje kodiranje pisanje zaznamkov ZAZNAMKI grozdenje oblikovanje glavnih kategorij OBLIKOVANJE oblikovanje teorije TEORIJE časovni potek utemeljevalne teorije Slika24:Shemakorakovutemeljevalneteorije,prikrojenapričujočištudiji.Koraki včasihsovpadajo,včasihpapotekajoskozicelotenraziskovalniproces. 53 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer • ka te go ri za cij sko ko di ra nje (an gleško categorising/axialcoding, tudi aggregation): raz vrščanje kod v ka te go ri je; • se lek tiv no ko di ra nje (an gleško selective/theoreticalcoding): do ločanje raz me rij med ka te go ri ja mi. Preglednica6:Kategorijeutemeljevalneteorijeindimenzijeprilagojenepsihološke razdalje(PPR). ka te go ri ja krat ka opre de li tev ka te go ri je di men zi ja PPR pro stor ska Kako je ve li ka pro stor ska od da lje nost pro stor ska in časov na od da lje nost gozd ne po se sti po ve za na s po go stost jo in raz pršenost obi ska goz da in od sot nost jo gos po dar je nja? čus tve na Ali je gozd pri pa dal družini sko zi več časov na od da lje nost ge ne ra cij in ali last nik goji lju bezen do po deželja, do mačega kra ja na po deželju, na ra ve, miru in dre ves? družbeni od no si od nos med so last ni ki in last ni ki so cial na so sed njih po se sti sta rost vpliv vi so ke sta ro sti na in ten ziv nost so cial na gos po dar je nja po ve za nost Kako rah lja nje po ve zav s kme tij sko de jav- pro stor ska, časov na s kme tijs tvom nost jo vpli va na last ni kov od nos do goz da? in so cial na živ ljenj ski slog last ni kov način živ lje nja, ki ga ob li ku je pro stor ska, časovna oko lje, v ka te rem biva, in nje go va po ve - in so cial na za nost z ob li ko gos po dar je nja zna nje za delo Kako so last ni ki pri do bi li zna nje za delo ob jek tiv na v goz du v goz du in kako gos po da ri jo, če tega zna nja ni ma jo? do stop nost gozd ne last ni ko vi vi di ki do stop no sti goz da in pros tor ska, časov na po se sti po ve za nost z in ten ziv nost jo gos po dar je nja pri prav lje nost raz lo gi za last ni ko vo ne na klo nje nost so cial na za po ve zo va nje po ve zo va nju last ni ce ob li ke gos po dar je nja last nic goz da so cial na konf lik ti med last ni ki od nos last ni kov do obi sko val cev, ob jek tiv na in dru gi mi upo rab ni ki ki ko ri sti jo so cial no funk ci jo goz da goz da 54 GEORITEM 30 V fazi ko di ra nja ugo tav lja mo, kaj se do ga ja »v ozad ju«, to rej v živ lje nju lju di in zgod bah, ki jih pri po ve du je jo. Kode niso vna prej pred vi de ne in jih ra zi sko va lec do - loči »po občutku«. Sam sem ko di ral za ključno mi sel, kar je prib ližno us tre za lo ene mu tek stov ne mu od stav ku. Pri ko di ra nju (in vseh na dalj njih ko ra kih ana li ze) je bila upo - rab lje na teh ni ka ne pre sta ne ga pri mer ja nja (an gleško constantcomparativemethod; Gla ser in Strauss 1967): naj prej sem pri mer jal en po da tek z dru gim, da sem lah ko iden ti fi ci ral raz li ke in po dob no sti, nato sem med se boj no pri mer jal tran skrip ci je in - terv ju jev, tran skrip ci je fo ku snih sku pin in od go vo re na vprašanja od pr te ga tipa pri an ke tah. Zaz nam ki (an gleško notestoyourself, theoreticalmemos)na sta ja jo sko zi ce lo - ten ra zi sko val ni pro ces. Na ve zu je jo se na po datke, kode in ka te go ri je ali pa na po - ve za ve med nji mi. Pred stav lja jo vme sni ko rak med zbi ra njem po dat kov in pi sa njem po ročila. Pi sa nje zaz nam kov sko zi ce lot no ra zi ska vo omo goča raz mišlja nje o po - datkih, ko dah in ka te go ri jah. Na ta način je ra zi sko va lec ves čas ak tiv no vključen. Zaz nam ke shra nju je mo kro no loško, da jim je lažje sle di ti in tako ugo to vi ti, kaj je sprožilo nji hov na sta nek ozi ro ma spre mem be v raz mišlja nju ra zi sko val ca. Kro no - loški pri kaz na stan ka zaz nam kov je po mem ben pri ute me lje va nju skle pov raziska - ve (Flo wer dew in Mar tin 2005). Zaz nam ki so tudi na stav ki na sta ja joče ute me lje val ne teo ri je. V po stop ku ko di ra nja, raz vrščanja kod v ka te go ri je in pi sa nja zaz nam kov se izob - li ku je glav na ka te go ri ja (an gleško coretheoreticalcategory), okrog ka te re se raz vi je ce lot na »zgod ba« ute me lje val ne teo ri je. V pričujoči ra zi ska vi je bila glav na ka te go - ri ja »drob na po sest«. Na men groz de nja (an gleško clustering, sli ka 25), kot ga vidi Rico (1983), je način or ga ni za ci je oprav lje ne ga ra zi sko val ne ga dela. V po stop ku tvor je nja ute me lje val ne teo ri je je gra fične kon cep tua li za ci je da ne ga zaz nam ka. Cilj je pri pra vi ti mi sel ni vzo - rec svo je ga dela. V sre dišču groz da je glav na de lov na ka te go ri ja (ali več glav nih ka te go rij), od nje pa vo di jo puščice k nje nim last no stim, pri čemer so vid ni od no si med nji mi in nji hov re la tiv ni po men. V tej ra zi ska vi je bilo groz de nje oprav lje no v pro - gram skem oko lju atlas.ti, in si cer s funk ci jo NetworkManager, re zul tat pa so bile se sta vi ne po sa mez ne glav ne ka te go ri je. Ute me lje val na teo ri ja (ra zu me mo jo lah ko kot raz la go ne ke ga po ja va ali pro cesa) te me lji na ne kaj ključnih in do vršenih zaz nam kih in nji ho vih po ve za vah z glav ni mi ka te go ri ja mi, dru gi mi ka te go ri ja mi, nji ho vi mi last nost mi in ko da mi. Na sta la teo ri - ja je omo gočila ce lo vi to raz la go preučeva ne ga po ja va. Za po tre be oprav lje ne ra zi ska ve sem jo raz de lil na več te ma tik, ki so se ob li ko va le okrog glav nih ka te go rij. Iz ha ja iz ra zi sko val nih po dat kov in ob sto ječe li te ra tu re, po ka te ri ra zi sko va lec po seže šele ta - krat, ko ta zanj po sta ne re le vant na. Pre gled li te ra tu re (an gleško literaturereview) je na mreč zad nji in ločen ko rak v tvor je nju ute me lje val ne teo ri je, po vsem neod vi sen od ana li ze. 55 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer deagrarizacija nenačrtno/stihijsko povečevanje deleža dedovanje žensk med lastniki izguba socialnih stikov z domačini denacionalizacija in čustvene navezanosti na zemljo zemljiški (2. generacija) maksimumi zaraščanje država ne kmetijske DROBNA regulira/posreduje pokrajine POSEST neznanje za delo v gozdu gozd = breme ne kmečkemu lastniku nizka motiviranost za delo v gozdu majhna denarna korist solastništvo neizvajanje gozdnih del nizke odkupne propad cene, ker ni ni sodelovanja lesarske domačega trga industrije Slika25:Primermiselnegavzorca,kijenastalnapodlagi»grozdenja«v raziskovalnem procesu.Rdečabarvapredstavljapetpovezav,modrapaštiri. 5 Te melj ne značil no sti last ni kov MZGP Med 378 last ni ki MZGP, ki sem jih vključil v sta ti stično ana li zo, je bilo 63,6 % moških in 36,4 % žensk. V ce lot nem vzor cu je bilo 42,3 % žensk. 43,6 % last ni kov MZGP je žive lo v po dežel skem tipu na se lja. Ti po lo gi ja na se lij (Rav bar 1997; 2003; Ci ga le 2005) opre de lju je šest ti pov, ki se raz li ku je jo gle de na stop njo ur ba ni za ci je. Te tipe sem združil v dva glav na tipa, mest ne ga (me sta, su bur ba ni zi ra na obmestna na se lja, ur ba ni zi rana ob mest na na se lja) in po dežel ske ga (močno ur ba ni zi ra na po dežel ska na se lja, ur bani - zi ra na po dežel ska na se lja, os ta la po dežel ska na se lja). Pov prečna sta rost last ni kov MZGP je bila 58 let (najm lajši last nik je bil star 21 let, naj starejši pa 94 let). Last ni ke sem raz po re dil po sta rost nih sku pi nah z in ter valom de set let. Sta rost na struk tu ra last ni kov MZGP je pri ka za na na sli ki 26. Z nje lah ko 56 GEORITEM 30 raz be re mo, da je de lež last ni kov, ki so bili mlajši od 40 let, le 10,7 %, 18,3 % last nikov pa je bilo v sta rost ni sku pi ni od 40 do 50 let. Naj večji de lež last ni kov (29,6 %) je bil v sta rost ni sku pi ni od 50 do 60 let, z 22,9 % sle di sta rost na sku pi na od 60 do 70 let, sla bih 19 % pa jih je bilo sta rejših od 70 let. Kot je raz vid no s sli ke 27, je med last ni ki MZGP naj več upo ko jen cev (47,4 %) ozi ro ma za po sle nih in sa mo za po sle nih (41,0 %). Naj manj je štu den tov in di ja kov (0,8 %). 3,9 % je last ni kov z dru gim sta tu som (ne za va ro van kmet, vzdrževan družin - ski član, gos po di nja, ose ba brez po koj ni ne). Izo braz be na struk tu ra last ni kov MZGP (sli ka 28) je ugod na, saj jih je 22,3 % imelo vi so ko, višjo ali univer zi tet no izo braz bo, 30,8 % do končano sred njo šolo ali gim nazi - jo in 29,1 % po klic no šolo. Last ni kov, ki so končali os nov no šolo ali manj, je bilo vse ga 15,0 %. Naj več last ni kov MZGP (30,6 %) ima neto me sečni do ho dek do 500 evrov (sli - ka 29). Sle di jo last niki z neto do hod kom od 500 do 700 evrov (25,0 %) in last ni ki z od 700 do 900 evrov neto me sečnega do hod ka (17,8 %). Last ni kov v višjih do hod kov - nih raz re dih je raz me ro ma malo. Med last ni ki MZGP, ki so se ro di li na kme ti ji (65,2 %), jih je 46,7 % še ved no de - la lo na njej, 33,3 % jih je bilo po ve za nih s kme to va njem (kme ti je ima jo v družini in med pri ja te lji ali pa so dru gače po ve za ni s kme tijs tvom), le 18,7 % pa jih ni bilo po - ve za nih s kme to va njem. Obrat na je bila po do ba med ti sti mi last ni ki MZGP, ki se niso ro di li na kme ti ji (34,8 %). V tej sku pi ni jih je samo 15,7 % de la lo na kme ti ji, 35,4 % jih je bilo po ve za nih s kme to va njem, 48,8 % pa ne. Ne gle de na to, ali so bili last ni ki ro je ni na kme ti ji ali ne, jih je bilo 34,7 % takšnih, ki so de la li na kme tiji. Če prište je mo še ti ste, ki so ime li kme ti je v družini in med pri ja te lji ali pa so bili dru gače po ve za ni s kme to va njem, je bila skup no s kme tijs tvom po ve za na do bra po lo vi ca (55,2 %) last ni kov. Po sest na se sta va last ni kov MZGP je pri ka za na na sli ki 30. V an ke ti ra ni po pu la - ci ji je imel last nik v la sti pov preč no 1,66 ha goz da. Naj manj ša po sest last ni ka MZGP je bila vse ga 200 m2 ozi ro ma 0,02 ha. Na pod la gi de jan ske po vr ši ne gozd ne po se sti sem an ke ti ran ce raz vr stil v ve li kost ne raz re de. Naj več last ni kov ima po sest v ve li kost - nem raz re du od 0 do 0,5 ha (26,1 %). Iz sli ke 30 je do bro raz vid no, da se de lež last ni kov MZGP zmanj šu je sklad no z ve ča njem gozd ne po se sti. V pov preč ju ima jo last ni ki MZGP 2,61 gozd ne par ce le. Samo eno par ce lo ima 37,3 % last ni kov MZGP. Last nik z naj več gozd ni mi par ce la mi po se du je 20 par cel. Iz gra fi ko na na sli ki 31 je mo go če raz bra ti, da je last ni kov z več gozd ni mi par ce la mi manj od ti stih, ki ima jo v la sti manj še šte vi lo gozd nih par cel. Za ni ma la so me tudi so last niška raz mer ja lastni kov MZGP, ki so bili vključeni v sta ti stično ana li zo (sli ka 32). Ugo to vil sem, da je bila ena po sest v pov prečju v lasti 1,43 so last ni ka, naj večje šte vi lo so last ni kov pa je bilo kar 27. Več kot tri četr ti ne (79,7 %) last ni kov MZGP si po se sti ni delilo z dru gi mi in ni ime lo no be ne ga so last ni ka. 57 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer 35 30 29,6 25 22,9 20 kov (%) 18,3 15 13,9 žlastnilede 10 7,5 5 3,2 4,1 0,6 0 20–30 30–40 40–50 50–60 60–70 70–80 80–90 nad 90 starostne skupine (leta) Slika26:StarostnastrukturaanketiranihlastnikovMZGP. 50 45 40 35 30 kov (%) 25 žlastni 20 lede 15 10 5 0 študent, dijak brezposelen zaposlen, upokojenec drugo samozaposlen Slika27:StatusnastrukturalastnikovMZGP. 58 GEORITEM 30 35 30 25 20 kov (%) 15 žlastnilede 10 5 0 osnovna šola poklicna šola štiriletna srednja višja ali visoka podiplomska ali manj (dveletna ali šola ali gimnazija šola, univerzitetna izobrazba triletna strokovna šola) izobrazba Slika28:IzobrazbenastrukturalastnikovMZGP. 35 30 25 20 kov (%) 15 žlastnilede 10 5 0 do 500 500–700 700–900 900–1100 1100–1300 1300–1500 1500–1700 1700–1900 1900–2100 več kot 2100 evro Slika29:NetomesečnidohodeklastnikovMZGP. 59 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer 30 25 20 kov (%) 15 žlastnile 10 de 5 0 0–0,5 0,5–1 1–1,5 1,5–2 2–2,5 2,5–3 3–3,5 3,5–4 4–4,5 4,5–5 velikostni razred (ha) Slika30:PosestnasestavalastnikovMZGP. 40 37,3 35 30 25 22,7 kov (%) 20 17,0 žlastnile 15 de 10 10,1 5 4,2 4,2 1,2 1,2 0 0,3 1,2 0,3 0,3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 14 20 število parcel Slika31:ŠtevilogozdnihparcellastnikovMZGP. 60 GEORITEM 30 90 80 70 60 kov (%) 50 40 žlastnile 30 de 20 10 0 1 lastnik od 2 do 5 solastnikov več kot 5 solastnikov število solastnikov Slika32:StopnjasolastništvagozdneposestimedMZGP. 60 50 40 kov (%) 30 žlastnile 20 de 10 0 posest je v enem kosu parcele so razpršene znotraj parcele so razpršene med iste katastrske občine različnimi katastrskimi občinami razpršenost posesti Slika33:RazpršenostgozdneposestilastnikovMZGP. 61 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer V enem sa mem kosu ima po sest 48,6 % last ni kov MZGP. Kot je raz vid no s sli - ke 33, je po sest več kot po lo vi ce last ni kov MZGP raz pr še na. Če iz ana li ze izv za me mo po se sti z eno samo par ce lo, ima kar 76,8 % last ni kov ne stič ne po se sti. Raz pr še nost sem ugo tav ljal tudi z izra ču nom pov preč ne zrač ne raz da lje od sre diš ča po sa mez ne par ce le do sre diš ča ce lot ne gozd ne po se sti. V pov preč ju (gle de na vse last ni ke MZGP) je ta raz da lja 0,7 km. Naj več ja ugo tov lje na raz da lja je bila kar 31,3 km. Za ni ma la me je tudi raz da lja med do mom last ni kov in gozd no po sest jo. Ugo to - vil sem, da je bila pov preč na zrač na raz da lja 9,57 km. V raz po nu do naj več 5 km zrač ne raz da lje od sre diš ča gozd ne po se sti je ži ve lo 67 % last ni kov MZGP. Last nik MZGP, ki je bil naj bolj od da ljen od svo je po se sti, je ži vel na lo ka ci ji, ki je bila kar 163,9 km od da lje na od sre diš ča nje go ve gozd ne po se sti. 6 Ti po lo gi ja last ni kov MZGP Last ni ke sem raz vstil v tipe na pod la gi kom bi ni ra ne ga kvan ti ta tiv no-kva li ta tivne - ga pri sto pa. An ke ti ra nje, ki je bilo del kvan ti ta tiv ne ga ra zi sko va nja, je bilo za sno va no tako, da je za go tav lja lo ano nim nost ude ležen cev, a je za ra di edins tve nih šifer (iden - ti fi ka tor jev), ki sem jih pri pi sal res pon den tom, omo gočalo sle dlji vost. Sled nja je raz kri la po da tek o tem, v ka te ri tip je uvrščen do ločen res pon dent. Začet ne mu opi su ti pov, ki ga je omo gočilo an ke ti ra nje, je sle di lo kva li ta tiv no, bolj po drob no is ka nje značil - no sti last ni kov, kar sem iz ve del s po glob lje ni mi in terv ju ji. Ti po lo gi ja je te me lji la na vred no te nju funk cij goz da in ci ljih gos po dar je nja (pre - gled ni ca 7). Re zul tat sta bila dva tipa last ni kov: vključeni last ni ki in od sot ni last ni ki. Po sto pek raz vrščanja in pri mer ja va obeh raz vrščanj (raz vrščanje ce lot ne množice in raz vrščanje po sa mez nih množic, to je »splet ne ga« in »poštne ga« vala) sta gra fično pred stav lje na na sli ki 34. Vi zua lizaci ja raz kri va, da je bilo ločeno raz vrščanje po va - lo vih an ke ti ra nja zelo po dob no raz vrščanju vseh last ni kov sku paj; raz vrščanji sta si to rej močno po dob ni. To po tr ju je vred nost Ran do ve ga koe fi cien ta 0,9 (vred nost 1,0 bi po me ni la po pol no po dob nost). Po dobnost raz vrščanj po me ni, da so značil no sti last ni kov iz po sa mez nih va lov an ke ti ra nja po dob ne vsem res pon den tom sku paj. 6.1 Pri mer ja va med ti po ma Prve tri glav ne kom po nen te, ki po ja sni jo večino va ria bil no sti spre men ljivk, na ka te rih je te me lji lo raz vrščanje enot v sku pi ne, so opi sa ne v pre gled ni ci 7. Niz ka vred - nost prve kom po nen te po me ni višje vred no te nje vseh ci ljev gos po dar je nja in višje vred no te nje proi zvod ne funk ci je goz da. Niz ka vred nost prve kom po nen te po me ni tudi manjšo vred no te nje okolj ske in so cialne funk ci je goz da. Niz ka vred nost dru ge kom po nen te po me ni vi so ko vred no te nje okolj ske in so cial ne funk ci je ter višje vredno - 62 GEORITEM 30 te nje ci ljev ohra nja nja in pri vlačno sti. Niz ka vred nost tret je kom po nen te pa po me - ni vi so ko vred no te nje proi zvod ne in so cial ne funk cije goz da. Na njih je te me lji lo raz vrš ča nje v sku pi ne. Preo sta le glav ne kom po nen te niso pred - stav lje ne, ker so bile nji ho ve last ne vred no sti (an gleš ko eigenvalues) manj še od 1 in zato ne pra vil ne ozi ro ma na ključ ne. Preglednica7:Trinajboljrelevantneglavnekomponentesedmihspremenljivk. sku pi na spre men ljiv ka prva dru ga tret ja spre men ljivk kom po nen ta kom po nen ta kom po nen ta vred no te nje okolj ska funk ci ja 0,16 –0,63 –0,07 funk cij goz da proi zvod na funk ci ja –0,08 0,28 –0,91 so cial na funk ci ja 0,10 –0,62 –0,40 ci lji proi zvod nja, –0,48 0,04 –0,09 gos po dar je nja ohra nje va nje, –0,49 –0,26 0,07 do no snost, –0,47 0,10 0,00 pri vlačnost –0,51 –0,26 0,04 stan dard no od klon 1,61 1,19 1,00 ku mu la tiv ni de lež 0,37 0,57 0,71 ločeno skupaj –2 ta –3 ponen tip –4 om AB uga k –5 dr –6 –7 1 2 3 1 2 3 prva komponenta Slika34:Primerjavadvehrazvrščanjv skupine.Levojeprikazanorazvrščanjesplet- negainpoštnegavala(»ločeno«),desnoparazvrščanjevsehrespondentov(»skupaj«). 63 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Raz vrš ča nji sta si bili moč no po dob ni in sta izob li ko va li dva tipa last ni kov: »vključeni« (tip A) in »od sot ni« (tip B) last ni ki. Za po drob no sti gle de dveh glav nih kom po nent glej te pre gled ni co 7. Pri mer ja va obeh ti pov last nikov (pre gled ni ca 8) po tr ju je, kar je bilo že na ka za - no na sli ki 34 in v Pre gled ni ca 8: ti pični pred stav nik »vključenih« last ni kov na me ra va Preglednica8:Povprečnevrednostiizbranihspremenljivkpoposameznemtipu lastnika,ocenjenerazlike,95-%intervalizaupanjainvrednostip. spre men ljiv ka pov prečje pov prečje ∆ ∆0,025 ∆0,975 p »vključenih« »od sot nih« last ni kov last ni kov okolj ska funk ci ja 4,27 4,56 –0,29 –0,40 –0,18 0,00 proi zvod na funk ci ja 3,50 3,21 0,29 0,13 0,45 0,00 so cial na funk ci ja 3,87 4,05 –0,19 –0,30 –0,07 0,00 proi zvod nja 0,88 0,39 0,50 0,45 0,55 0,00 ohra nje va nje 0,99 0,85 0,14 0,09 0,19 0,00 do no snost 0,97 0,34 0,63 0,56 0,70 0,00 pri vlačnost 0,99 0,84 0,15 0,10 0,20 0,00 sta rost 58,16 56,87 1,29 –1,97 4,55 0,44 izo braz ba 2,52 3,05 –0,53 –0,75 –0,30 0,00 do ho dek 2,59 3,35 –0,75 –1,25 –0,26 0,00 do ho dek (po ve zan 2,99 1,93 1,05 –1,40 3,50 0,40 z gos po dar je njem) žen ska 0,32 0,45 –0,13 –0,24 –0,03 0,01 upo ko je nec 0,49 0,45 0,04 –0,07 0,14 0,50 ne za po sle ni 0,06 0,07 –0,01 –0,06 0,05 0,77 veli kost po se sti 1,78 1,41 0,37 0,09 0,65 0,01 so last ni ki 0,88 0,93 –0,05 –0,59 0,48 0,85 šte vi lo par cel 2,76 2,35 0,42 –0,08 0,91 0,10 po de do va no 0,83 0,82 0,01 –0,08 0,09 0,90 delo na kme ti ji 0,43 0,24 0,18 0,08 0,28 0,00 po ve za nost 0,37 0,29 0,08 –0,02 0,18 0,11 s kme to va njem ro jen na kme ti ji 0,71 0,56 0,14 0,04 0,25 0,01 rea li za ci ja del 77,04 64,00 13,04 4,84 21,23 0,00 na me ra ak tiv ne ga gos po dar je nja 2,39 2,93 –0,54 –0,85 –0,22 0,00 v pri hod no sti 64 GEORITEM 30 v pri hod no sti iz pol ni ti vse štiri ci lje gos po dar je nja z goz do vi, ti pični pred stav nik »odsotnih« last ni kov pa le v manjši meri, še naj manj cilj proi zvod nje in do no sno sti. Re zul ta ti pri mer ja ve vred no te nja funk cij goz da med obe ma ti po ma so po dob ni: »vklju - čeni« last ni ki višje vred no ti jo proi zvod no funk ci jo goz dov, med tem ko sta okolj ska in so cial na funk ci ja višje vred no te ni med pred stav ni ki »od sot nih« last ni kov. Sklad - no s tem so last ni ki »vključene ga« tipa v pov prečju bolj de jav ni in pri njih ob sta ja večja ver jet nost, da bodo ak tiv no gos po da ri li tudi v pri hod no sti. Last ni ki v tem tipu so v večji meri odraščali na kme ti ji ali pa so (še ved no) ak tiv ni kmet je. Last ni ki iz tipa »od sot nih« last ni kov so v pov prečju bo lje izo braženi in ima jo višje do hod ke. V tem tipu je več žensk. Po sta ro sti, brez po sel no sti, de ležu upo ko jen cev, številu so last ni kov, šte vi lu par cel, de ležu do hod ka, ki je po ve zan z goz dom, in načinu pri do bi tve po se sti, se oba tipa bis tve no ne raz li ku je ta. 6.2 Po glob lje ne značil no sti ti pov S ko di ra njem tran skrip cij in terv ju jev in fo ku snih sku pin in na pod la gi vse bin - ske ana li ze (an gleško contentanalysis) sem pre poz nal pod ti pe zno traj obeh ti pov last ni kov (sli ka 35). »Vključene« last ni ke sem raz de lil na tri podtipe. 1. Vključeni gos po dar ji. To so ak tiv ni last ni ki, ki so tudi kmet je in živi jo bli zu gozda. Sečnjo zna jo opra vi ti sami, les upo rab lja jo za last ne po tre be in ga tudi pro da ja jo. V gos po dar je nje ak tiv no vključuje jo na sled ni ke. Na vprašanje, kaj mu po me ni gozd, je last nik I-21 (64 let), ki sem ga uvr stil v ta pod tip, od go vo ril: »Miimamogozd,dasmosamooskrbniz drvmi,sajimamopečnadrva,inčepotrebu- jemogradbeniles.V zadnjemčasudomanitinimamodovoljborovegalesazagradbeni les,zatogav glavnemkupujemo.Sicerpaspomladipospravljamodrva,očistimogozd, poberemosuheveje.Pravvelikihmaterialnihkoristisicerodteganimamo.« 2. Vključeni od da lje ni gos po dar ji. To so last ni ki, ki živi jo v me stu. Meje svo je posesti poz na jo vsaj prib ližno. Dela v goz du opra vi poob laščenec (zna nec ali urad ni izvaja - lec). Les pre pu sti jo se kaču. Na sled ni ki v gos po dar je nje niso vključeni. V tem pod ti pu je ve li ko last nic. Last ni ca I-8 (62 let) iz sre dišča Ma ri bo ra, ki sem jo uvr stil v ta pod tip, je ta ko le opisa - la svoj način gos po dar je nja: »Kosembilaotrok,pamlada,padoma,smovsakoleto čistilitistopodrast/…/insmotoposušiliinimelizasteljozaživino/…/Zdajpatega nedelamvečinmočnorazmišljam,davseenomoram.Sajletosnimogočeveč.Drugo leto,potemkobotravažetolikozrasla,dabodovoljzrela,pabomotistopodrastmalo počistili,danebosamogrm,dabodorasladrevesa.Čutim,damoramtonarediti,vendar neznamsama.Moramnekogavzeti,sajpravim,moralabisedogovoritiz bratompa z nečakom,dabitonekakoskupajopravili.Jazsemsposobnašekolikortolikofizično delati.Potrudilasebom,dabomotočimprej,torejdrugoleto,počistili.Zaradislužbe inobveznostisetemunisemmogladovoljposvečati,vempa,dabibiloprav,dabise.« 65 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Last nik I-4 (60 let), ki prav tako spa da v ta pod tip, živi v osred njem delu Slo venije, nje gov gozd pa je bli zu Sev ni ce. Nje mu sečnjo in spra vi lo opra vi na je ti de la vec: »Poz- namnekoga,kisespoznanadelov gozdu,zatonjegaprosim,daprideinočisti moj gozd. Požledolomujezelozaposlen,zatoševednočakam,dapospravitistihpetpadlih bukev.« 3. Vključeni gos po dar ji z na je to de lov no silo. Last ni ki iz tega pod ti pa so nek metje, ven dar so bili pred stav ni ki prejšnje ge ne ra ci je še vključeni v kme to va nje. Sečnjo za njih opra vi lo kal ni de la vec. Last ni ki opra vi jo vsaj sprem lje val na dela v goz du. Les ko ri - sti jo za drva ali grad njo. Otro ci se za ni ma jo za gozd. Po go sto niso doma bli zu posesti. Last nik I-3 (65 let), pred stav nik tega podtipa, je ta ko le opi sal svoj način gos podar - je nja: »Našelsemnekoga,kiimaustreznestroje,dajeposekalto,karjelogarodkazal, dajezanič.Zmenilismose,dajeposekalgozdingaočistil.Stroškovjebilozadve tretjinicenelesa./…/Naslednikinepustijoprodati,računajozahudečase./…/Imam trihčereingozdbonajbrždobilatista,kiživinajbližje.« »Od sot ne« last ni ke sem raz de lil na tri pod ti pe. 1. Gos po dar ji, ki vzdržuje jo družin sko za puščino. Ti last ni ki meje svo je po se sti poz na jo vsaj prib ližno. Po go sto gre za sta rejše žen ske last ni ce. Kot otro ci so ti lastniki so de lo va li pri gos po dar je nju v goz du. Lesa večino ma ne ko ri sti jo. Dela v gozdu izva - ja so rod nik ali lo kal ni de la vec. Otro ci na me ra va jo gozd ohra ni ti ta ke ga, kot je se daj. Last ni ca I-11 (67 let) je ta ko le pred sta vi la svoj po gled na gos po dar je nje z goz dom: »Včasihsmospravljalilesizgozda,dasmogaimelizakurivo,zdajseogrevamona nafto./…/Jazsempraktičnozraslaz gozdom.Koješeločev gozd,semšlaz njim, dabiteklanacesto,čebisemukajzgodilo.Takratsemimelakomaj7let./…/Lani semnavasivprašala,čekdopotrebujekakšnadrva,inpovedala,dasilahkovzame zastonjinpočisti.Edensejejavil,dasijenapravildrva.« izbrane spremenljivke metoda vrednotenje funkcij gozda optimizacijska + vključeni lastniki odsotni lastniki metoda cilji voditeljev gospodarjenja vključenost v gospodarjenje vključeni razvrščanje + vključeni gospodarji z najeto gospodarji, ki odsotnost na podlagi raba lesa gospodarji delovno silo vzdržujejo družinsko gospodarjenja kvalitativne + zapuščino analize vključenost vključeni naslednikov oddaljeni gospodarji , ki + gospodarji opravijo le osnovno nego urbanos /trura / lnost in sanitarni posek Slika35:Razdelitevlastnikovmajhnihzasebnihgozdnihposestinatipeinpodtipe. 66 GEORITEM 30 2. Gos po dar ji, ki opra vi jo le os nov no nego in sa ni tar ni po sek. Gozd je del kmetije ali se kun dar ne ga bi va lišča. Delo v goz du je ome je no na nuj no nego in sa ni tar ni po sek ozi ro ma se vanj po seže, če je po tre ben les za last no po ra bo. Ti last ni ki meje po se sti vsaj prib ližno poz na jo. Dela v goz du iz va ja jo sami ali s po močjo so rodnikov ozi ro ma lo kal nih kmečkih de lav cev. Na sled ni ki se za gos po dar je nje ne za ni majo. Last ni ca I-6 (64 let) živi v Ljub lja ni, gozd pa ob da ja njen kup lje ni vi kend, ki je na Do lenj skem: »Karsetičesečnje,todelonamestomeneopraviprofesionalnigozdar, sekačv popolniopremi.Tojesivaekonomija,ampakjezamojseniorskiproračun zelougoden./…/Enkratsemiježezgodilo,dasomienhrastodpeljaliizgozda,pa nisemničreagirala./…/Jezilabisesamo,čebimikdolepodrevoodpeljal./…/Mid- vanimavaotrok.Nevem,komubomtodala,podarilaaliprodala.Želim,dagozd dobinekdo,kiboskrbelzanj.Otrociprijateljevsosamimestniljudjeinnebibilizain- teresirani.Nevem,kakobomtorešila.« 3. Od sot nost gos po dar je nja. Od da ljen last nik, ki red ko obišče svo jo po sest, ne oprav - lja del v goz du in ne ko ri sti lesa, tako da tudi na sled ni ki niso vključeni. Izje ma je Pri mor ska, kjer se ne gos po da ri po go sto zato, ker gre za gozd slabše ka ko vo sti. Last ni ca I-1 (65 let) živi v Ljub lja ni in je po de do va la gozd bli zu Nove Go ri ce: »To po- sestsemvzela,kersemmislila,dabomlahkotamnekočpostavilahišico.Taželja se jeizkazalazaneuresničljivoinzdajzadevapačstojitam./…/Čebitamzrasladreve- sa,kibijihbiloekonomskoupravičenoposekati,biposestnekomupodarila,sajse odmojihnihčeneukvarjas tem.Nihčeneobvladadelav gozdu,nimaorodjainnič …« 7 Vpliv družbe no geo graf skih de jav ni kov na gos po dar jenje z MZGP V pričujočem po glav ju preučuje mo od nos med družbe no geo graf ski mi de jav niki in ob li ko gos po dar je nja z ozi rom na pri la go je no psi ho loško raz da ljo (PPR). 7.1 Pro stor ska od da lje nost in raz pršenost Od da lje nost in raz pršenost gozd ne po se sti sem obrav na val v ok vi ru pro stor - ske raz sežno sti PPR. Od da lje nost goz da (gozd ne po se sti) je opre de lje na kot raz dalja med bi va liščem last ni ka (po da tek HS_MID) in sre diščem gozd ne po se sti. Raz dalja je ravna črta (zračna raz da lja), raz pršenost pa oz načuje zračno raz da ljo od sre dišča po sa mez ne par ce le do sre dišča ce lot ne gozd ne po se sti. Obo je sem izračunal v pro - gram skem oko lju ArcGIS, na pod la gi po dat kov iz »in dek sa last ni kov goz dov«. Slika36:Oddaljenostmedkrajembivanjagozdnihlastnikovinnjihovogozdno posesjo.Posameznapuščicakažezračnorazdaljooddomaenegarespondenta do centroidanjegovegozdneposesti.p str.68 67 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer mod ti C SAZU es er os um ka ZR m in goz eli e p er Ket a M mo n o zdn f: P o to ra n d d rtog t A ten šče g štitu ka ljučen so lja me k d edi e in ka i ink a v o sr in fs d astni eb ra az r vs eog R tip l ovtA © G 68 GEORITEM 30 Kot je raz vid no s sli ke 36, so gozd ne po se sti »vključenih« last ni kov MZGP bližje nji ho ve mu domu kot po se sti »od sot nih«. Oce ne me dia ne raz da lje do po se sti in me - dia ne raz pršeno sti par cel (sli ka 37) raz kri va jo, da so »vključeni« last ni ki bližje svo ji po se sti. Ana li za raz dalj je razkri la, da je pov prečna zračna raz da lja od doma do goz - da pri »vključenih« last ni kih 6,6 km, pri »od sot nih« pa 17 km. Ugo tav ljal sem tudi, komu so naj bolj po dob ni ne res pon den ti in ugo to vil, da so ti vsaj gle de na od da lje nost in raz pršenost bolj po dob ni »vključenim« last ni kom. To kaže, da je med res pon den ti ver jet no več pred stav ni kov »od sot nih« last ni kov kot v celot ni preučeva ni po pu la ciji. Obe nem to po me ni, da do ločena pri stran skost za - ra di neod go vo ra ob sta ja, ozi ro ma, da so bili »vključeni« last ni ki ver jet no manj od ziv ni na po ziv za reševa nje an ke te. Elip se pred stav lja jo 90 % pro sto ra zau pa nja (več di men zio nal na ge ne ra li za ci ja in - ter va la zau pa nja) skup ne oce ne me dia ne raz da lje in me dia ne raz pr še no sti za vse tri tipe res pon den tov: »vklju če ne« last ni ke (tip A), »od sot ne« last ni ke (tip B) in ne res - pon den te. V ana li zah me je na da lje za ni ma lo, ali je od da lje nost po ve za na z iz ved bo del v goz - du. Ko re la cij ska ana li za je po ka za la, da ob sta ja sta ti stično značilna po ve za nost med gos po dar je njem (gos po dar je nje po me ni ak tiv no ude leženost last ni ka MZGP pri iz - va ja nju del v goz du (sečnja, spra vi lo, go ji tve na in vars tve na dela) in od da lje nost jo 150 tip a tip B ti (m) 100 os ršen nerespondenti ana razp 50 edim 0 2000 3000 4000 5000 mediana razdalje (m) Slika37:Razlikev razdaljahmeddomomingozdnoposestjomedtipomaA inBter nerespondenti. 69 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer od po se sti (r = –0,167, p = 0,001). Ti sti last ni ki MZGP, ki niso gos po da ri li, so ime li s v pov prečju po sest od da lje no 17,1 km, ti sti, ki so gos po da ri li, pa le 6,7 km. Re zul ta te lah ko do dat no pod kre pi mo z iz ja va mi v in terv ju jih. Med 22 in terv ju - van ci je bila po lo vi ca takšnih, ki so žive li da leč od svo je gozd ne po se sti (dol ga pro stor ska raz sežnost PPR). Ti last ni ki so red ko iz va ja li dela v goz du. Nas prot no so ti sti, ki so žive li bli zu po se sti, sami red no iz va ja li dela v goz du in do bro poz na li sta nje v njem. Last nik I-19 (62 let) se za dela v goz du ni od ločil za ra di pre ve li ke od da lje no sti in s tem po ve za nih stroškov: »Nabavilsemmotornožago,ampaksmokarhitrougotovili,dases temnebomo ukvarjali.Kerpotemmorašimetiprevoz.Tojeenih10,12kilometrovodtu.Takoda že prevozvečpride,kotpajevrednostkupljenihdrv,kitijihdostavijonadom.« Tako pa je o pri hod njem gos po dar je nju raz mišlja la last ni ca I-7 (61 let), ki živi v Ljub lja ni, njen gozd pa je na Do lenj skem: »Vestekaj/…/Mismotakodislocirani /…/Nevem/…/težko,nikolinisempomislilanatoinmožtudine,otrokasepažezdaj boljmalobrigatazato.Hčiježivilskitehnolog,sinjepastrojnikinekonomist./…/Mi- slim,dabibiloaktivnejšegospodarjenjezanasbreme.« Na dru gi stra ni je last nik I-21 (64 let), ki živi bli zu svo je ga goz da, iz ka zo val do - bro poz na va nje sta nja v svo jem goz du: »Precejdobropoznammejesvojeposesti.Oče jelepoobnovilbetonskemejnikeinmijihpokazal./…/V glavnemprinasrastetato- polinbor.Nekajjejelše,nekajakacije,nekajhrasta,bukve … Mešanigozdimamo.Zdaj smopodrlidivječešnje,tamsobilenarobub …,kostanjsenajde,samotajepazad- nječasebolan,padostisejeposušil,pasmogamoraliodstraniti.« Po go stost obi ska po se sti je med last ni ki raz lična in se gib lje v in ter va lih med en - krat te den sko do en krat na ne kaj let. Vključeni last ni ki po go ste je obi sku je jo svo jo po sest, pred vsem ti sti, ki ima jo doma kme ti jo, naj po go ste je zato, da v goz du pri pravi - jo les za kur ja vo. Ti sti, ki ima jo daljšo pro stor sko raz sežnost PPR, goz da ne obi sku je jo prav po go sto. Na vprašanje, kdaj so na zad nje obi ska li svo jo gozd no po sest, so odgo - var ja li z za dre go in sla bo vest jo, saj so bili mne nja, da bi mo ra li gozd obi ska ti po go ste je. Last ni ca I-6 (64 let) je na pri mer od go vo ri la ta ko le: »Nazadnje?Bilježledolom injazšenisemuspelavelikopospraviti,sempasevedabilaletosspomladi.Nazadnje semsigaogledalaz enimsekačem,datakorečem,gozdarsekačinjazsvasiogledala, kajbotrebašeočistiti.Ampakpotemnasječasprehitel.Kojelistje,nemorešdelati. Tako damordaletos,čenebomopaspomladiočistili.« Vključeni last ni ki so od go vo ri li po dob no kot last nik I-13 (55 let): »Premalo.Sta dvavidika – sproščanjabipotrebovalveč,delalpasemv zadnjihdvehletihv gozdu veliko.Prvoletosmodelalinasanacijipožledu,drugoletopasanacijipolubadarjih. Karnekajvikendovsemporabilzadelov gozdu.« Iz se lje ni last ni ki po go sto iz gu bi jo vez z do mačim kra jem in po sest jo, ki vključuje gozd. Z me nja vo ge ne ra cij se po go sto iz gu bi tudi ve de nje, da ta po sest sploh ob staja. Ve li ko po mur skih MZGP ima last ni ke, ki živi jo v tu ji ni. Za re vir ne goz dar je je to velika 70 GEORITEM 30 ARED JANEZN Slika38:Slovenskigozdovisovsepogosteježrtvevremenskihujm,kakršnajebil požledfebruarja2014. NIK AD GOKLARD Slika39:Katastrofalneposledicepožledasobilevidnešelespomladi,kotkažetale nadKamnikomposnetafotografija. 71 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer ovi ra, pred vsem pri or ga ni za ci ji čiščenja goz da, ki ga je pri za de la kakšna ujma ali bo - le zen (na pri mer je se nov ožig, lu ba dar). Re vir ni goz dar F6-1 je v zve zi s tem po ve dal: »Odločbav takšnemprimerulastnika nedosežeinpotemnihčenepospravidrevja.« Re vir na goz dar ka F6-2 je nje go vo raz mišlja nje do pol ni la: »Odtehlastnikovpo- gostonimamokontaktov.Težkojihjedoseči.Poznamprimer,kjerjelastnikv tujini pokojen,dedičapani.V takemprimerutežkoukrepaš.Čeimaškontakt,potemgapo- skušašmotivirati.Najboljšinačinzamotivacijojeosebnialitelefonskipristop.Ampak kotrevirnagozdarkarajevečenergijenamenimtistimlastnikom,zakaterevem,da bodoz veseljemšliv gozd.« 7.2 Čus tve na od da lje nost Čus tve no od da lje nost last ni kov sem preučeval v ok vi ru so cial ne raz sežno sti PPR. Za ni ma la sta me na sled nja dva vi di ka v od no su do gos po dar je nja: • ali je gozd pri pa dal dru ži ni sko zi več ge ne ra cij in • ali last nik goji lju be zen do po deželja ter do mačega kra ja na po deželju, na ra ve, miru in dre ves. Last nik I-17 (70 let), ki za delo v svo jem goz du na je ma iz va jal ce, je o načrtih glede pro da je po ve dal na sled nje: »Tojetako,prodamne.Mordabodonaslednjirodovise- kaliv gmajni,konebovečtehdrugihsredstev.Lahko,dabodopotrebovalizakurjavo.« Čus tve ni in te res po ohranitvi po se sti, ki naj bi po sta la del pre moženja po umr - lem, je pou dar jen, če je last nik odraščal na po se sti ali, če so bili starši ak tiv ni kmet je, ki so gos po da ri li z goz dom. Tak pri mer je last ni ca I-8 (62 let), ki je v otroštvu po - ma ga la pri gozd nih de lih: »Zdajnemoremobiskovatigozda,kernisemv primernem zdravstvenemstanju.Drugačepamijegozdogromnopomenil,kersmosev njemkot otrociogromnozadrževali.Jazsemraslanadeželi,imelismotrigozdove.Edenizmed tehjezdajmoj.V njihsmozelopogostozbiralisteljoinnapravljalidrva.Potemkosem jaz šlav službo,smov gozdhodilipogobe.Ogromno,resogromnosmobiliv gozdu.Ampak zdajpanemoremveč,kerzdravstvenostanjenedovoljuje,dabihodilatolikopogozdovih inpredvsemtam,kjergrev hrib.« Majh na raz da lja so cial ne raz sežno sti PPR, ki po zi tiv no vpli va na gos po dar je nje, je bila pre poz na na, ko je last ni ca I-11 (67 let) ome ni la, kako po memb na je bila po - sest za očeta, ki se je tru dil, da bo gozd na sled ni kom pre dan v dobrem sta nju: »V najem panedam.Tobimoralbitipoštenčlovek,kibimulahkozaupala.Gozdanebivsakemu dala.Zatokersespomnimnaočeta.Zanjjebilgozdsvetinja.« Po dob no je pri last ni ci F5-1 (61 let) vpliv družine po ma gal zmanjšati mi sel no od daljenost od gos po dar je nja z goz dom: »Mojočejebilz dušointelesomv gmajni. Trihčerejeimelprihiši.Z namisinimogelkajdostipomagati.Ponjegovismrtismo najemalesekače.« 72 GEORITEM 30 Last ni ca I-6 (64 let) je si cer Ljub ljančanka, ven dar je po se ben od nos do po deželja ohra ni la za ra di mame, ki je odraščala na ve li ki kme ti ji: »Mojamamaizhajaizkmečke družine.ImelisoogromnoposestvonaDolenjskem.Takodajepovsemjasno,daimam željoinhrepenenjebitinekjev naravi.« Kot sta ugo to vi la Hu gos son in Inge mar son (2004), je lah ko cilj last ni kov gozd - ne po se sti vzdrževa nje sti ka s kra jem, kjer so prežive li otroštvo, ali z ljud mi iz do mačega kra ja. Ta stik ome nja tudi last ni ca I-6 (64 let): »Gozdmipravzapravpomeniizred- noveliko.Živimv mestu,ampaksemžeodmajhnegahodilav gozdk mojimbabicam, stricemintetam,gozdpajebilvednoprostor,kamorsemsiželelaiti.« Močna čus tve na na ve za nost na gozd vpli va na last ni ko vo za vest gle de gos po dar - je nja. To je izra zi la tudi last ni ca I-8 (62 let) ob kon cu in terv ju ja: »Kosembilaotrok, pamlada,padoma,smovsakoletočistilitistopodrast.Tamjebilapravzapravtrava innetolikolistja,kersobilezaplate,kjernibilonobenegadrevesa.Tosmoposušiliin imelizasteljozaživinočistovsakoleto.Zdajpajazteganedelam,ampakmočnorazmiš- ljam,damoramtonarediti.Letosnivečmogoče.Mogočedrugoleto,potemkobotrava žetolikozraslaindovoljzrela,pabomotistopodrastpočistiliinnapraviliprostorza drevesa.Danebosamogrm.Tomoramnarediti.Ampaksamateganezmoreminmoram ANKE VJUV EBNIARHIVINTER OS Slika40:OčeeneizmedintervjuvankmedvlačenjemhlodovblizuSviščakovpod Snežnikomleta1987. 73 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer tudinekogavzetis sabo.Sajpravim,moralabisedogovoritiz bratompanečakom,da bi tonekakoskupajopravili.Sajjazsemsposobnašetolikofizičnodelati,takodasibom pri- zadevala,dabomotododrugegaletapočistili.Zaradislužbeinobveznostisegozdu nisemuspelaposvečatinatakšennačin,kotbisemulahko.Vempa,dabibilotoprav.« Za ni mi vo je, da ima po memb no vlo go pri na ve za no sti na gozd tudi čas, ki ga je last nik v otroštvu po ra bil za igra nje v goz du. Ta ko le je last nik I-15 (51 let) opi sal, kaj mu po me ni gozd: »Gozdminaneknačinpomenisvobodo.Kosemodraščal,smo sevečinomaigraliv gozdu.Plezalismo,selovilipodrevesih/…/Kosembilnajstnik, semv gozdusprehajalpsa.Velikomladostisempreživeltudipristricu,kjermijegozd pomenilgospodarskodejavnost – pozimismonapravljalifižolovke.Poznamvsadela v gozdu,kersems temodraščal.« 7.3 Družbeni od no si V tem po glav ju, ki pred stav lja so cial no raz sežnost PPR, sem preučeval so last nike in nji hov način gos po dar je nja v od vi sno sti od so rods tve ne raz da lje. Zanimal me je tudi od nos z last ni ki so sed njih po se sti ter od nos med last ni ki in re vir ni mi goz darji. So last ništvo se je iz ka za lo za po mem ben de jav nik gos po dar je nja z MZGP. Prob - le ma tično je pred vsem zato, ker so med so last ni ki po go sti nes po ra zu mi, kar otežuje gos po dar je nje. Po goj za us pešno gos po dar je nje na so last niški po se sti so po go sti in red ni sti ki med last ni ki. Gle de tega me je za ni ma lo, ko li ko časa je bila po sest v la sti po sa mez ni ka ozi ro ma nje go ve družine. Več kot 80 % res pon den tov je svo jo po sest podedova lo, večina os ta lih pa je gozd ku pi la na trgu. Kljub de do va nju se je stik s po - sest jo v večji meri iz gu bil. Raz log za to gre is ka ti v de do va nju med dalj ni mi so rod ni ki in se li tvi v bolj od da lje ne kra je ali mest na na se lja. Re zul ta ti an ke ti ra nja raz kri vajo, da ima 20,3 % po se sti dva ali več so last ni kov (pri - mer na sli ki 41). Če je bila po sest v so la sti za kon skih part ner jev ali starša in otro ka, sem iden ti fi ci ral večjo po ve za nost med po sa mez ni kom in po sest jo. Tudi Pez devšek Ma lo vr ho va, ki je ugo tav lja la priprav lje nost last ni kov za po ve zo va nje, je ugo to vi la po dob no (Pez devšek Ma lo vrh 2010, 136): »Lastniki,kiživijos solastnikiv istemgos- podinjstvu,imajo2,9-kratvečjiobetza»pripravljenostzapovezovanje«kotlastniki, kis solastnikineživijov istemgospodinjstvu.« Naši so go vor ni ki so po tr di li, da dalj no so rods tvo med so last ni ki, manj sti kov med nji mi ali po večano šte vi lo so last ni kov vodi v manj ka ko vost no gos po dar je nje z goz - dom in neu re je no so last ništvo. To je po sle di ca sti hij ske ga de do va nja. Sko zi ge ne ra ci je se na mreč stik med so last ni ki, ki so v čeda lje bolj od da lje nem so rods tvu, po sto po - ma iz gub lja. Slika41:Majhneposesti,parcelnarazdrobljenostinpogostosolastništvosoznačilni tudizaKrajinskiparkTivoli,RožnikinŠišenskihrib.p 74 GEORITEM 30 rk aP ivoli m T k 1 Šiška 0,5 a olin a d ožnR lski iva vrt Ž oseze e K ačen zn C SAZU ej o er eb um jiga, 2013 os ka ZR n eli er K so p et ška k a Mn lji m ni f: P to o ra n em k rtog t A astni štitu e in ka i in in kfs ev eb le z enim l ra vni) k r vs eog ra arce o laga: GURS, 2013; Z vt do * p A © G P k (fizični) k (p ška cerli d to ro astni astni b v* vo ka eč ni l ni l a o ko va sk o do li v štvo seb seb u čin tni im a b za za javni za drža dr o R javn las 2 3–5 6–9 10–11 12 a k o tnias ilo s tev ip l Š T 75 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Re vir ni goz dar F6-1 je ta ko le po ja snil ne ga tiv ne po sle di ce so last ništva: »Prisolast- ništvu gospodarjenje poteka normalno, če lastniki prihajajo iz iste družine. Pri gospodarjenjunastopijotežave,kogrezadaljnesorodstvenevezi.Odvisnojeoddeleža solastnine,sajsesečnjalahkoizvede,česoglasjepodavečina./…/Obmurskigozdovi soboljrazdrobljenikotdrugodv Sloveniji.Večjesolastnikov./…/Poznamparcelo,ki jevelika80arovinima14solastnikov.Tojeposledicamigracijv AmerikoinAvstralijo intakodalje.Gospodaritiseneda.« Re vir ni goz dar F8-1 je prav tako opo zo ril na ne ga tiv ne učinke so last ništva: »Težava je,dagozdoviprehajajov solastnino.Parcelajelahkovelikaenhektarinima10–12 solastnikov.Toneomogočanitiizvajanjanujnihdel.Državanebismeladopustiti,da celotnegozdneinkmetijskepovršineprehajajov solastniškeodnose.« Re vir ni goz dar F7-1 je iz po sta vil vpliv so rods tve nih raz me rij med so last ni ki na gos po dar je nje: »Poznamprimer,kjerje2263solastnikoveneposesti.Mednjimijeveliko nagajanja.Koneaktivenlastnikumre,bodoposestpodedovalivsiotroci.Lastniki,ki po- skrbijozaoporoko,vplivajonato,daenpotomecdobigozd.Čenioporoke,jetežje.Težko sejezmeniti.« Po goj za učin ko vi to gos po dar je nje z goz do vi v so last ni ni so ure je ni oseb ni in poslov ni od no si med so last ni ki. Pri ure je nem so last ništvu se do loči za stop ni ka (pred - stav ni ka) ali pa ima jo skle njen do go vor o skup nem gos po dar je nju z goz dom, kar omo goča Zakon o goz do vih (1993). Do neu re je ne ga last ništva pri de, če so last ni ki med se boj v spo ru. Re vir ni goz dar F2-1 nam je v zve zi s tem po ve dal: »Problemje, kersolastnikinimajozastopnika,čepravjimzakontoomogoča,vendarnezapoveduje. Revirnigozdarbipotemimellažjedelo.Teganestorijo,kersopogostomedsebojskrega- ni/…/Včasihjelahkosolastnikovzeloveliko,tudinaprimer25.Zastopnikusklajuje gospodarjenjeinprisprejemanjuodločitevpozakonupotrebujelevečinskostrinjanje. Gozdv solastništvujepoligonzapovečevanjesporovinrazlogzanegospodarjenje.Inšpek- tornemoreizvrševatikazni,kersoroki,znotrajkaterihsosposobnidobitivselastnike, prekratki.« Spo re kot po sle di co so last ništva je iz po sta vil tudi last nik F8-1 (69 let), ki gos - po da ri z gozd no po sest jo, ve li ko 70 ha. Opi sal je, za kaj si je pre mi slil gle de na ku pa majh ne po se sti: »Biljeprimer,kosemseizognilnakupu,kerjebilo16lastnikov.Zdaj jihjeverjetnože32.Semsosedtejparceli.Devetjihjebilozainteresiranih.Rekelsem jim,najpostavijoceno.Trijesorekli,danebodopodpisali,zatonišloskozi.Država preprostonebismeladovoliti,dasedeliparcela.« Za ni ma lo me je tudi, ali na gos po dar je nje z goz dom vpli va šte vi lo so last ni kov. S sta tistično ana li zo an ket nih vprašal ni kov sem ugo to vil, da po ve za nost med gos - po dar je njem in šte vi lom so last ni kov ne ob sta ja (χ2 = 2,983, p = 0,225). Po memb no vlo go ima tudi od nos z lastni ki so sed njih po se sti. Kot ugo tav lja Silverjeva (2015), do med so se ske ga sti ka ak tiv nih last ni kov na vad no pri de, ko last - nik želi iz ve sti sečnjo. To je tre nu tek zelo niz ke so cial ne raz sežno sti PPR. Last nik F1-1 76 GEORITEM 30 (75 let) je sto pil v kon takt s so sed nji mi last ni ki pred vsem zato, da bi se izog nil konf - lik tom: »Z vsakimmejašemsemseposebejdogovorilzaskupenogledmeje.Skupajsmo joočistilidrevja,danebiprihajalodonesoglasij.« Last ni ki so raz se lje ni po Slo ve ni ji in sve tu. Zelo po go sti so pri me ri, ko do ločeni last ni ki ne vedo, kdo so os ta li so last ni ki nje go ve gozd ne po se sti. Last nik I-12 (76 let) je na vprašanje, ali poz na last ni ke so sed njih par cel, ki me ji jo na nje go vo po sest, odgo - vo ril ta ko le: »Velikojihje.Nitištevilkenevem.Sicersemjihpoznal,vendarjihjeveliko odtehpomrlo.Kdojihjeprevzel,panevem.Zdajtimladinevedo,kjejeparcela.Jaz vem zasvojoposest.Odmladihpajihpolovicaneve,kjeimaparcelo.Staršijimteganiso povedaliintakogretonaprej.« Mej ni spo ri med last ni ki so sed njih po se sti so po go sti. Ome ni la jih je tudi last - ni ca I-8 (62 let): »Sosedjezačelpodiratidrevesainoznačiltudidrevesanamojiparceli. Bratmejegledetegaobvestil.Sosedjenapravljaldrvainjihprodajal.Najprejsemse s tem sosedomposkušalapogovoriti.Šlasemdonjegainmupovedala,danemorepodiratina drugemozemlju.Kersejesprenevedal,semseodločilazaizmeroindalapostavitimejnike.« Re vir ni goz dar F6-1 je izra zil pre pričanje, da je mej nih spo rov v Prek mur ju veli - ko: »Mejnihsporovjeveliko.Najpogostejedonjihpride,kodedičempokažejonapačne meje.Znanjetudiprimer,kosisosedlastitujoposest.« 7.4 Sta rost Pov prečna sta rost last ni kov MZGP, vključenih v ra zi ska vo, je bila 58 let. Vi so ka sta rost last ni kov MZGP je ena ka kot pri vzor cih ra zi skav, ki so bile iz ve de ne v pri - mer lji vih državah (Pul la s so de lav ci 2013). V ra zi ska vah ugo tav lja jo, da sta rost zmanj - šuje pri prav lje nost za gos po dar je nje z goz dom (But ler in Leat her berry 2004). To so po tr di li tudi re zul ta ti ana li ze iz ve de ne ga an ke ti ra nja (rs = –0,156, p = 0,004). Te sti - ral sem, ali ob sta ja jo sta ti stično značilne raz li ke v pov prečni sta ro sti med ti sti mi, ki gos po da ri jo z goz dom, in ti sti mi, ki tega ne počnejo. Mann-Whit ney jev test je po - ka zal, da v pov prečni sta ro sti med obe ma sku pi na ma ob sta ja jo sta ti stično značilne raz li ke (U = 8173,5, z = –2,891, p = 0,04). Ti sti, ki ne gos po da ri jo z goz dom, so v pov - prečju sta ri 61,5 let, ti sti, ki to počnejo, pa 56,7 let. To je po tr dil tudi re vir ni goz dar F4-1: »Zastarejšelastnikejegozdzlatarezerva, kijenavoljozahudečase.Čedoteganepride,tistigozdostaneboljalimanjnedo- taknjen.« Za ra di niz kih po koj nin sta rejši last ni ki niso na klo nje ni zgod nejši pre da ji goz da svo jim de dičem. Mi ni strs tvo za kme tijs tvo goz dars tvo in pre hra no v ok vi ru skup ne kme tij ske po li ti ke zgod nejši prev zem spod bu ja le na ve li kih kme ti jah (po goj so tri - je hek ta ri pri mer lji vih kme tij skih zem ljišč, kar po me ni 8 ha goz da). Last nik F9-1 (69 let) je še ved no ak ti ven kme to va lec, ki se je od ločil, da v goz - du ne bo več iz va jal sečnje in bo s tem po ma gal goz du, da si opo mo re: »Zdajitaknimam 77 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer večdovoljzaposek,takodasemnehalinto»šparam«.Zavsakslučaj.Prodalbomsinu, danebomimelobveznosti,čebompristalv domu[sta rejših; opom ba av tor ja].Tako dalečsmoprišli.Nivečdarilnapogodba,samokupoprodajna.Davekpriprodajibom jazplačalinkonec.Prigozdu,čenivelikihnaravnihpojavov,kimuškodijo,niinfla- cije.Boljekothranilnaknjiga.« Tudi po mne nju last ni ka I-14 (60 let) se v goz du ne bi sme lo iz va ja ti pre ti ra ne sečnje in bi ga bilo tre ba pre pu sti ti na ra vi. Večji po seg v goz du je na pra vil ta krat, ko so na kme ti ji po tre bo va li grad be ni les: »Vednosekamleporuvana,odmrlaalisuha drevesa.Nazadnjesemstoječedrevjesekalleta1974zaradipotrebnakmetiji.Narava samaodmerjadrevjezaposek.Česenečisti,nastanegospodarskaškoda,kerselesiz- gubi.Naravasamaposkrbi,dajegozd»čist«.V medijihvesčasnamigujejo,dabise moralovečsekativ slovenskihgozdovih.Tojenesmiselno.Sekasedovolj.Gozdimatudi drugefunkcije [slika 42].« Re vir ni goz dar F10-1 je bil mne nja, da gozd si cer ima vred nost, ven dar pro da - ja ne po me ni ve li ke ga do bička: »Gozdjevednopomenilbanko.Zemljajebanka.Če tinegrezelohudo,potemneboštegaprodajal.Nipotrebepoprodaji.Lastnikinevi- dijorazlogazaprodajo.Navsezadnjenegrezavelikodenarja.25–40tisočevrovza majhengozd.Kmetjenisoborzniposrednikiinnevedo,kakodenarobračati,zatose nepodajov takoprodajo.Davekjemajhen:zatoimetiv lastigozdnestaneveliko.« TNIKA TEJBL MA Slika42:Dejstvo,daimagozdpoleggospodarsketudidrugefunkcije,kakršnaje rekreativnanafotografiji,izpostavljajotudinekateristarejšilastnikigozdov. 78 GEORITEM 30 Last nik F5-2 (46 let) se s tem, da lah ko maj hen gozd pri ne se ve lik do ho dek, ni stri njal: »Gozdjevčasihpomenilbankokmetiji,kijijepripadal.Todanesneveljaveč. Lastnikezadelov gozdunemotiviravečdenar.Lastnikilahkov gozdudelajokotpsi, pazaslužijomalenkost.« Last nik N-6169 je bil pre pričan, da se, če družina drži sku paj, s pre da jo goz da de dičem ne mudi: »Jazsemžestar.Mojsingospodariz gozdom.Nakmetijisemživel vseodotroštva,ampakgozdaminibilopotrebnoobiskatiževečlet.« Last nik F4-1 (50 let) je me nil, da je nje gov oče zgle den last nik goz da in ga dobro uči gle de dela v goz du: »Očebopredalgozd,kobozatočasinbomonaslednikitoznali zagrabiti.Starostniovira.Gozdvseenonimatolikšneperspektive,dabimoralbitiprev- zemtakojšen,polegtegamoravsakastvardorasti.Jaztebiluč,timeniključ.« Po mojih ugo to vi tvah so otro ci za last ništvo majh nih goz dov vse manj zain te re - si ra ni. Last nik I-12 (80 let) je po ve dal, da gozd sina ne za ni ma: »Mojsinnočeniti slišatizazemljo.Kdoboodtehmladihvzelzemljo?Nihče.Zemljajeprenizko,bolihrbet.« 7.5 Pove za nost s kme tijs tvom Po dru gi sve tov ni voj ni je po li ti ko hi tre in du stria li za ci je sprem lja la na gla dea - gra ri za ci ja. De lež kmečkega pre bi vals tva se je hi tro zmanjševal. Z dea gra ri za ci jo so na sto pi le tudi so cial ne in kul tur ne spre mem be. Živ ljenj ska ra ven, živ ljenj ske prak - se in živ ljenj ski slog kmečkega pre bi vals tva so se prib ližali vzor cem iz mest (Kle menčič 2002; La za re vič 2011). Mla di so se pos pešeno iz se lje va li v me sta, kjer so si us tva ri li družine in se za po slo va li v nek me tij skih po kli cih. Sko zi generaci je se je stik s kmečkim živ lje njem v ve li ki meri iz gu bil. V zve zi s tem me je za ni ma lo, ali ob sta ja sta ti stično značilna po ve za nost med pove - za nost jo s kme tijs tvom in od sot nost jo gos po dar je nja z goz dom. Re zul ta ti Pear so no ve ga χ2 te sta so po ka za li, da last ni ki, ki niso bili ni ko li po ve za ni s kme tijs tvom (na kme - ti ji niso niti odraščali niti tam žive li in de la li), red ke je gos po da ri jo s svo jim goz dom (χ2 = 8,236, p = 0,041). Po ve za vo med ne gos po dar je njem in last ni ko vo ne po ve za nost jo s kme tijs tvom so nam po tr di li tudi so go vor ni ki. O njej so še naj več ve de li po ve da ti re vir ni goz dar ji, ki ima jo do ber vpo gled v družbe no gos po dar ske značil no sti last ni kov. Re vir na goz dar ka F3-1 je ome ni la, kako po mem ben je stik s kme tijs tvom pri odločitvi za gos po dar je nje z goz dom: »Problemjetudi,danegrevečzalastnike,ki soodrojstvaživelinakmetijiinbilinaučeni,daspoštujejogozd,kisogatudiveliko obiskovali.Problemz »novimi«lastnikijeta,daseneve,kdoso,z njiminimajokontak- tainnimajopospravljenegagozda.Stiknovihgeneracijz gozdomsejeizgubil.« To je po tr dil tudi re vir ni goz dar F4-1: »Tisti,kiniso»rasliz gozdom«oziromani- majoprivzgojenegačutazagospodarjenjez gozdovi,gozdpustijonedotaknjen/…/ Kmetje,kiimajov lastigozd,sodobrigospodarji.« 79 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Re vir ni goz dar F6-3 je bil mne nja, da kmet je vzor no gos po da ri jo z goz dom: »Večinakmetovjeaktivnihgozdarjev.Kmetjesoboljaktivnigospodarjiinboljnaveza- ninagozd.Pomojihizkušnjahuspešnikmetovalcivednoiščejotudipodporogozdarske stroke,dazglednogospodarijotudiz gozdom.« Da je po ve za va med kme tijs tvom in vzor nim gos po dar je njem močna, sem iz ve - del tudi od gozd nih last ni kov, na pri mer od last ni ka I-2 (48 let): »V gozdusemzagotovo enkratnateden.Kmetijskogospodarstvosemprevzelpredtremiletiinzačelkmetovati. Odtakratsemtudizelopogostov gozdu./…/Gozdjedokajpomembendelmojegakme- tijskegagospodarstva.Nakmetijisemregistriraltudidopolnilnodejavnost.Želimse ukvarjatis tradicionalnimtesarstvom.« Gozd je tra di cio nal no se sta vi na kme ti je, kot so po ja sni li tudi naši so go vor ni ki. Last nik F7-1 (72 let) je na pri mer de jal: »Česikmet,imaštudigozd.Enoz drugimje povezano.Kotkmetimašvsakegamalo,nekajtravnika,nekajnjiv,nekajgozda.« Last - nik F8-2 (54 let) je pri sta vil: »Vednojebilosmatrano,dajegozdrezervaoziromakmetova banka.Trdnosemprepričan,dabošedolgotako.« Last nik I-20 (80 let) pa je opom - nil: »Včasihsobililastnikigozdaboljpovezani.Kmetjesoimeliživinoinbilivečv gozdu. Nabavljalisosteljo.Zdajnihčenivečv gozdu.Nimajovečživine.« Na večini kme tij gos po dar je nje z goz dom ni glav na de jav nost. Kmet je za gozd vsee - no skr bi jo, ker se za ve da jo nje go ve ko ri sti. Last nik I-16 (54 let), ki ima kme tijo, je gle de VENIJEOL AS TITUT KEGAINŠ ARS ,ARHIVGOZD INJUR KSO IZT Slika43:Napravljanjedrvzakurjavo. 80 GEORITEM 30 tega po ve dal na sled nje: »Jazseukvarjamz živinorejo,imamkrave.Gozdje zamepostran- skazadeva.Pospravimpodrtadrevesa,čejepotreba,večne.Leskoristimsamozakurjavo.« Last nik I-21 (64 let), ki je gos po dar manjše kme ti je, je po ve dal, da les iz svo jega goz da ko ri sti pred vsem za kur ja vo: »Gozdnampredstavljasamooskrboz drvmi,ker imamocentralnopečnadrva.Nekupujemovečpremoga,takokotsmogavčasih.Včasih gakoristimotudizagradbeniles.Sicernitinimamovečtolikobora,zatogradbeniles v glavnemkupimo.Spomladipospravljamodrvaingozdočistimo.Poberemosuhljad. Kakšnevelikematerialnekoristiodgozdanimamo.« 7.6 Živ ljenj ski slog V ok vi ru pro stor ske raz sežno sti PPR sem ugo tav ljal tudi, ali so last ni ki bolj ur - ba ni ali bolj po dežel ski, pa tudi, ali za ra di tega ob sta ja jo raz li ke v živ ljenj skem slo gu in s tem raz li ke v pri prav lje no sti za gospo dar je nje z goz dom. Ti po lo gi ja na se lij v Slo ve ni ji (Rav bar 1997; 2003; Ci ga le 2005), ki te me lji na so - cial no geo graf skih, struk tur nih, fi ziog nom skih, mor fo loških in funk cij skih kri te ri jih, opre de lju je šest ti pov, ki se raz li ku je jo gle de na stop njo ur ba nizaci je. Za po tre be pri - ču joče ra zi ska ve sem te tipe združil v dva tipa: mest ni tip (me sta, su bur ba ni zi rana ob mest na na se lja, ur ba ni zi ra na ob mest na na se lja) in po dežel ski tip (močno ur ba - ni zi ra na po dežel ska na se lja, ur ba ni zi ra na po dežel ska na se lja, os ta la podežel ska na se lja). Ugo to vil sem, da med »vključeni mi« last ni ki živi v po dežel skem tipu na se lja 46 % res pon den tov, kar je več kot med »od sot ni mi« last ni ki (36 %). Ugo to vil sem tudi, da se »vključeni« in »od sot ni« last ni ki raz li ku je jo po tem, da je med »vključeni mi« več takšnih, ki na kme ti ji živi jo od rojs tva, da jih več dela na kme ti ji in jih je več po ve za nih s kme tijs tvom. Ugo to vil sem, da so gle de na iz mer je - no zračno raz da ljo med bi va liščem in sre diščem gozd ne po se sti naj bolj od da lje ni last ni ki iz mestnih pre de lov Slo ve ni je (Ljub lja na, Ce lje, Ma ri bor, Po stoj na, Mur ska So bo ta, obal na me sta). Ne ka te ri pre de li, kot sta Kočev sko in Zgor nje sav ska do li na, po od da lje no sti iz sto pa jo pred vsem za ra di pov prečno večjih gozd nih po se sti (sli ka 44). V an ke ti sem last ni ke MZGP pov prašal tudi o tem, kako po memb ne so za njih iz bra ne splošne vred no te. Po sa mez nim spre men ljiv kam (pre gled ni ca 9) so pri pi sa li oce ne sklad no z Li ker to vo les tvi co od 1 (ne po memb no) do 5 (po memb no). Pov prečne oce ne so gle de na tip last ni ka pred stav lje ne na sli ki 45. Ugo to vil sem, da so vsem v ra - zi ska vo vključenim last ni kom MZGP naj po memb nejše na sled nje vred no te: ohra nja nje na ra ve (pov prečna vred nost 4,95), zdrav je (4,92), svo bo da (4,75), neod vi snost (4,66) in družbena pra vičnost (4,63). Slika44:Kartografskiprikazpovprečneoddaljenostilastnikov(gledenakrajbivanja) odsvojegozdneposesti.Svetlejšiodtenkizeleneprikazujejolokacijebivališčnajbolj oddaljenihlastnikov.p str.82 81 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer ka t m eli , nos m er a Mn lje 130 k 0 k um ton ad ja er K t A d n et jiga 2013; iva n štitu e: Pin i ink eb ška k fs rečna o lji tar ra p raja b em v rja vs eog o d k o : Z C SAZU P o vt ir A Jaka Or V GURS 2013 © G ZR 82 GEORITEM 30 Pre ve ri ti sem želel, ali se tipa »vključenih« in »od sot nih« last ni kov raz li ku je ta po tem, kako so nju ni pred stav ni ki oce nje va li po sa mez ne vred no te, ki po Geor gu (1998) se stav lja jo živ ljenj ski slog. Po sa mez no vred no to sem uvr stil bo di si v po dežel ski bo - di si v ur ba ni kon tekst (pre gled ni ca 9). Po Ziegens pec ku, Härd ter ju in Schram lu (2004) naj bi bile za po dežel ski kon tekst značilne tra di cio nal ne vred no te, med tem ko naj bi v ur ba nem kon tek stu pre vla do va le vred no te, ki so se po ja vi le za ra di družbe nih sprememb, kot so mo der ni za ci ja, bi ro kra ti za ci ja, urbani za ci ja, de mo kra ti za ci ja in po - dob no (na pri mer Zapf 1994). Po pri mer ja vi ocen, ki so jih »vključeni« in »od sot ni« do de lje va li po sa mez nim spre mem ljiv kam, sem ugo to vil, da se tipa gle de na živ ljenj ski slog med se boj no razli - ku je ta (sli ka 45). »Vključeni« last ni ki, ki so v pri mer ja vi z »od sot ni mi« bolj po dežel ski, večje pov prečne vred no sti pri pi su je jo tra di ci ji, občutku pri pad no sti, po slušno sti in av to ri te ti. »Od sot ni« last ni ki pa višje vred no ti jo ohra nja nje na ra ve, zdrav je, svo bo - do, neod vi snost, družbeno pra vičnost in od pr tost za raz lične ide je. Za ugo tav lja nje sta ti stičnih raz lik sem upo ra bil Mann-Whit ney jev test, ki je prav tako po ka zal, da se »vključeni« in »od sot ni« last ni ki MZGP v vred no te nju družbene pra vično sti raz li ku je jo (U=12497,5, Z=–2,305, p=0,021; pov pečna oce na za »vključene« last ni ke je 4,51, za »od sot ne« pa 4,75), prav tako tudi v vred no te nju svo bo de (U=12869,0 Z = –2,205; pov pečna oce na za »vključene« last ni ke je 4,69 in za »od sot ne« 4,80). Po gled meščanov in po dežela nov na gozd se po go sto raz li ku je, kar lah ko vodi v konf lik te. To je po tr dil re vir ni goz dar F8-2: »Ljubljančanimadrugačenodnosdo gozda.Podalbomprimernapadamedvedov[sli ka 46].Ljubljančanisoprotiodstra- nitvimedveda.Ampaklokalcemoti,kerpridemedvednadvoriščahiš.Česev Nemčiji lastnikodločiobnovitigozd,postrelidivjadnatistemobmočju,drugodne.Sčasomase pomlajevanjeizvršiingozdpreidev zrelejšofazo.« Mne nje ak tiv nih last ni kov in re vir nih goz dar jev gle de mest nih last ni kov je bolj ali manj enot no. Re vir ni goz dar F6-3 je na pri mer po ve dal: »Velikojihsplohneve zasvojo»šumo«.Večinalastnikov,kibivav mestu,nevezagozd,razenčeimazadostno površinoinpotrebujedodatenvirdohodka.Drugačepamestnegalastnikaredkokdaj srečašv gozdu.« To nam je po tr dil tudi do pis last ni ce N-2829 iz Ljub lja ne: »Tegamojegagozda ni velikoinjev ilirskobistriškemokolju,zamejeoddaljen./…/Lastnicistaševednomoja sestra insestrična,zaostalenevem.Nikolisenisemukvarjalas tem,nemoremvampomagati.« Hčerka last ni ka I-18 (61 let) živi v me stu in je za po sle na v nea grar ni de jav no - sti, zato ne pričaku je, da bo na sled nja ge ne ra ci ja ak tiv no gos po da ri la z goz dom: »Hčerka ježedostikratrekla,dabodotolikodelaliv gozdu,kolikorbonujno.Brezproblemabodo živelibreztega.Čepane,pabodomoraliznatipripravitidrva.« Po dob no o svo jem sinu raz mišlja last nik I-5 (75 let): »Jazsamgospodarim,sin semiredkopridruži.Sajnemore,čehočedelati.Zdajjetako.Celdanjev svojifirmi. Zjutrajgre,obšestih,sedmihnehadelati.Takratmivčasihpridepomagat.« 83 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer k se es itt le det, m. , d ou smic ai n ra ou guer ey den 2014 bts in logo art- lun d am 2001, 88; il bertin 1995; T e ren gs, H ud ord t n itt le 1989; r 1975; H eg der W as, A er itt le in G o m jskims an e ston ko vi ć 2007; B ozg 1999a; 1999b; s te nič 2009 et ib son 1997 vljen lap 1980; B fer 1955; T or te in K nič I lav ci 2006 bts in V un ar tin 2005; H lav ci 2009; N itt le 1989; B lav ci 2000; Pu ick 2001; Scott, G e 1995; W o de itt le 1989; T touf k 2013; Th tt in G o de as, A ur ostz ži t 1996; Dr o de ra sm k 2001; P gui n u re in D G o m a len ti n ie li za in M olm s s edy s s l ber n V smic n e stin 2011 nies 1940; K olf 1978; T ur th 1938; T th 1938; S ra ch in T nies 1940 oveza an L or ra en o vačič s s itt le i e lan 2007; Čer ir ir ell in ey den 2014; l ton, F vir V e tes C K in W Ton in W in H K T G Fo gel h W 2001; Th W B in G P W Ton Fu apn galo eoretič a t ovat os l ske ga j ske ga s a a ri sot n jih l n že jš a jš jši jši a ači ode v ljen an an an an ern zn p ži m večj m m m večj bolj p eril,t galo a ihm t emj os ri sot n l n e ga j ske ga s a a is t n a jš a jš j p ači es v ljen an an an zn m ži večj m večj večji večji m m ljivke,k ost, e en ve ličn a a ra rem en p ljiv ka je n t o sti t za raz užb ns os en ja n n ja n tek ad v je ci je, dr vičn otei di n spre m ohra obču pri p zdra svo bo da, neod vi snost, av to ri te ta, po slušn od pr tos ide pra tra / red je ja n t n vo os ko lje ica9:V t n hra os mi a li zem v n vo in t in o o ed o ta n je ost tra di ci ji n ve jud vi du os , zdra regl ed l v lje n di a ko pra P a ra o ve za vred skrb za o n p m skrb za zdra ži in strp n en pre da n mir sproščen 84 GEORITEM 30 ohranjanje narave zdravje svoboda značilnost »odsotnih« neodvisnost lastnikov družbena pravičnost ote odprtost za vredn različne ideje tradicija občutek pripadnosti značilnost »vključenih« poslušnost lastnikov avtoriteta 3,20 3,70 4,20 4,70 5,20 povprečna ocena »vključeni« lastniki »odsotni« lastniki Slika45:Povprečneocenepomembnostiizbranihsplošnihvrednotgledenatiplastnika. »Vključeni«lastnikiv večjemšteviluživijonapodeželju,»odsotni«pav mestih. IN CTRP NEJ Slika46:Slovenskapopulacijamedvedovštejepribližno700osebkov,s katerimisidelimo prostor,zatojespodbujanjesobivanjas tozverjoključnozanjennadaljnjiobstoj. 85 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer 7.7 Zna nje za delo v goz du Last ni ko vo zna nje za delo v goz du sem ugo tav ljal gle de na nje go vo stri nja nje oziroma ne stri nja nje s tr di tvi jo, da ima raz po ložlji va sreds tva in zna nje, da vzor no gospoda ri s svo jim goz dom. Nji ho vo stri nja nje ozi ro ma ne stri nja nje sem me ril na Li ker to vi les tvi ci, kjer 1 pome - ni »sploh se ne stri njam«, 5 pa »po vsem se stri njam«. Re zul ta ti kažejo, da so last ni ki MZGP gle de stri nja nja s to tr di tvi jo pre cej neod ločeni (povprečna ugo tov lje na vred - nost je bila 3,42). Se ve da so me za ni ma le tudi iz ja ve so go vor ni kov, po ve za ne z zna njem in sa mo - za vest jo za delo v goz du. Obrav na val sem jih v ok vi ru ob jek tiv ne raz sežno sti PPR. Zmožnost za delo v goz du se je iz ka za la za po mem ben dejav nik pri od ločanju za gos - po dar je nje z MZGP. Last ni ca I-7 (61 let) z daljšo ob jek tiv no raz sežnost jo PPR je med dru gim po ve da la, da se ji zdi po memb no, da oprav lja dela v goz du ti sti, ki to res ob - vla da: »O,ja,sinbiznal,ampaksempajaztakopaničnapritem,a veste.Našgozdje v strminiindavnegaleta1969sošlibrat,možinprijateljipodiratmajhnesmrekiceza napušč.Takratjebratmožaz motornožagoporezalponogi,a veste,intonilepastvar. Odtakratnepustimveč,dabiseamaterjiukvarjalis podiranjemlesa.Kerteganitako veliko,dasinebimogliprivoščitinekoga,kijeveščtegadela.« TNIKA TEJBL MA Slika47:Podiranjedrevesajelahkonevarnoopravilo,zatozahtevaizurjenegadelavca. 86 GEORITEM 30 Vključeni last ni ki s krat ko ob jek tiv no di men zi jo PPR so se dela v goz du naučili od očeta, kar nam je po ve dal tudi last nik I-16 (54 let):»Znanjezadelosempridobil odprednikov,nekajpasam.Nekajpatudis tečaji.« Po memb no vlo go ima jo to rej tudi tečaji za delo v goz du. Ude ležil se jih je tudi last nik I-2 (48 let): »Udeležilsemsetečajazavarnodelov gozdu,čepravmoramše opra- vitiizpitzadeloz motornožago.Največznanjasemsicerpridobilodočeta,velikosem senaučiltudis spletnestraniYoutube.« Tečaje je opra vil tudi last nik I-10 (53 let): »Toznamžeodmajhnega.Rojensem nakmetiji,polegtegasemplaninec.Narejenaimamžedvatečajazadeloz motorno žago.Žagokoristimtudiv planinstvu,kersemmarkacist.« Večina last ni kov si je po moč za delo v goz du poi ska la pri de lav cih, ki so za to - vrst no delo us po sob lje ni (sli ka 47). Last nik I-3 (65 let) dre ves ni po di ral sam, tem več se je vključil v sprem lje val na dela: »Imamlastnoznanje,samozdajsinitineupam več, kersemžev letih,zdajsidobimzapodiranjeosebo,kijeusposobljenazatodelo.On tudipotegnelesv dolino,potempasijazv dolinilesrazžagam,ganaložiminpripeljem domov.Samouksem,panisemimelšenobenenesreče,češetolahkopovem.« Žen ske so se po go ste je za te kle po po moč k re vir nim goz dar jem ali bližnjim družin - skim čla nom. Last ni ca I-1 (68 let) je po ve da la, da ji pri delu v goz du pomaga brat: »Sečnjoopravibrat.Nanjegasevednolahkoobrnem.Pripospravljanjupasodelujem.« Re vir ni goz dar F7-2 je po ve dal, da si žen ske last ni ce poiščejo iz va jal ca, saj same pra vi lo ma ne oprav lja jo del v goz du: »Ženskegospodarijotako,dasiizberejoizvajalca, nesekajosame.Alipaprodajolesnapanju.« 7.8 Do stop nost gozd ne po se sti Do stop nost gozd ne po se sti je mo goče opre de li li s stro kov ne ga, prav ne ga in oseb - ne ga vi di ka. Stro kov ni je po ve zan s stro kov nim izra zom od pr to sti goz dov, ki po me ni pov prečno dolžino gozd nih pro met nic (gozd ne ce ste, gozd ne vla ke) in dru gih promet - nic na hek tar goz da (ozi ro ma po se sti) ter od daljenost od njih. Prav ni vi dik do stop no sti se na ve zu je na do ločilo, da je gozd pro sto do sto pen jav no sti in so s tem last ni ko ve pra vi ce ome je ne. V ok vi ru an ke ti ra nja me je za ni mal oseb ni vi dik do stop no sti, ki je izred no subjek - ti ven. S po sa mez ni ko ve ga zor nega kota je do bro do sto pen na pri mer ti sti gozd, kjer vsto pa vanj ne ovi ra jo ve lik na klon, pas ro bi dov ja, vse po vsod ležeče po dr to drev je, hiša ob robu goz da ali ogra ja ob njem in po dob no. Gozd na po sest je od najb ližje poti lah ko od da lje na tudi manj kot 100 metrov, pa je v težav nih raz me rah ven dar le slabo do stop na. Za večino je gozd, ki si cer nima po seb nih ovir za do sto pa nje, a je zelo od - da ljen, ven dar le sla bo do sto pen. Nas prot no pa je lah ko gozd v bližini po samez ni ko ve ga bi va lišča za ra di ve li ke obi ska nosti, one snaženo sti, med so sed skih spo rov, žit ne ga po - lja med pot jo in njim in po dob no ne do sto pen; gozd v bolj ob lju de nih tu ri stičnih kra jih, 87 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer na pri mer v Kranj ski Gori, pa se last ni ku lah ko zdi do sto pen, ker se do nje ga lah ko svo bod no pri pe lje, ob njem par kira in brez ovir vsto pa vanj. Last ni ki MZGP so oce nje va li do stop nost do gozd ne po se sti na les tvi ci od 1 (zelo sla ba) do 5 (zelo do bra). Re zul ta ti so po ka za li, da je pov prečna vred nost 3,09, kar po me ni, da so bili last ni ki gle de do stop no sti po se sti pre cej neenotni. Pri mer jal sem tudi sub jek tiv ne oce ne do stop no sti gle de na tip last ni ka. To sem sto ril na pod la gi T-te sta (p = 0,03). Last ni ki so po da ja li oce ne od 1 (zelo sla ba dostop - nost) do 5 (zelo do bra do stop nost). Za ni mi vo je, da so »od sot ni« last ni ki svoj gozd v pov prečju oce ni li kot bo lje do stop ne ga (oce na 4,27) v pri mer ja vi z vključeni mi last - ni ki (oce na 3,12), čeprav so od nje ga bolj od da lje ni. Raz log za takšno raz li ko v oce ni je mor da v tem, da so »vključeni« last ni ki pri oce ni do stop no sti svo je ga goz da pre - cej bolj kri tični, saj bo lje poz na jo nje go ve značil no sti in ga po go ste je obiščejo. Po sle dično so bolj kri tični do sta nja gozd nih poti, za raščeno sti in podobno. Ker pri delu po go ste je ko ri sti jo me ha ni za ci jo (sli ka 49), je za njih ure je na ce sta ali vla ka po - memb nejša. Na dru gi stra ni se »od sot ni« last ni ki očitno hi tre je za do vo lji jo s pešpot jo. Z ana li zo od go vo rov v an ket nem vprašal ni ku sem ugo to vil, da last ni ki MZGP v pov prečju po tre bu je jo 11,1 mi nu te vožnje z vo zi lom in 19,5 mi nu te pešačenja, da pris pe jo do svo je ga goz da. JURETIČAR Slika48:ProstranagozdnaobmočjaokrogtrdnjavePredel. 88 GEORITEM 30 »Od sot ni« last ni ki so oce ni li, da za do stop do svo je gozdne po se sti v pov prečju po tre bu je jo 11 mi nut vožnje z vo zi lom in 13 mi nut pešačenja. Tudi »vključeni« last - ni ki za to po tre bu je jo 11 mi nut vožnje, ven dar malo več kot 21 mi nut pešačenja. Da bi ugo to vil, ali za to ana li zo ob sta ja jo sta ti stično značilne razlike, sem upo ra bil Mann- Whit ney jev test in ugo to vil, da sta ti stično značil nih raz lik ni (za poti z vo zi lom: U = 9998,000, Z = –1,476, p = 0,140; za poti, oprav lje ne peš: U = 9496,500, Z = –1,311, p = 0,190). Oce na tra ja nja po to va nja gle de na tip last ni ka od sto pa na enak način kot prejšnja spre men ljiv ka, raz lo gi pa so zelo ver jet no po dob ni. Ugo tav ljal sem tudi raz li ke v načinu do sto pa do gozd ne po se sti med »vključenimi« in »od stot ni mi« last ni ki (sli ka 50). Naj več »vključenih« ima do stop do svo je ga goz - da urejen po ko lo vo zu (54,4 %), cest nem do vo zu (24,3 %) in pešpoti (7,6 %). Poti niso ure je ne samo pri 10 % »vključenih« last ni kih. »Od sot ni« last ni ki do goz da v ne koliko manjši meri (50,0 %) do sto pa jo s ko lo vo za in cest ne ga do vo za (19,0 %). Gozd »od - sot nih« last ni kov je zato po go ste je do sto pen po po teh nižje ka te go ri je: po pešpo teh (8,0 %) ozi ro ma brez pot jih in neu re je nih po teh (13,8 %). O dos top no sti sem spraševal tudi so go vor ni ke v ra zi ska vi. Na vprašanje, kako do - sto pen je njen gozd, je last ni ca I-6 (64 let), ki sem jo uvr stil med »od sot ne« last ni ke, RNO AZ TIJ MA Slika49:Mehaniziranodelov gozdu. 89 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer 55 54,4 50 45 35 kov (%) žlastni 25 24,3 lede 19 15 13,8 10 8 7,6 5 ni urejen pešpot kolovoz cestni dovoz ali ni poti način dostopa odsotni lastniki vključeni lastniki Slika50:Razlikamed»vključenimi«in»odsotnimi«lastnikiv načinudostopana gozdnoposest. od go vo ri la: »Zameneosebno,kigozdkoristimsamozanabiranjesuhljadizadrva,je dovoljdostopen.Drugačepamislim,dajetistapot,kipredstavljajavnodobro,preoz- ka.Terenniutrjeninjeneprimeren,dabinekdoizhostevlekeldrva.Nazačetkugozda jemogočeprvih20metrovpotidovoljširokih.Potempasetonehainjepotresnično zeloozka,nekjeokrog170centimetrov.Zatraktortonidovolj.Delojeročno.Mojmejaš tegagozda,sosed,jedolgaletas »šajtrgo«,torejs takšnimpletenimkošemnaštirikole- sa,šelv gozd,napravildrvainz njovozildrvakarprecejdalečdodoma.Drugačeniso mogli.Potempasooninekakoz glavnecestez drugestraninaredilipot,takodasejim nipotrebnovečtakomučitiinvozitimimomojeposesti.« Last nik I-21 (64 let), pred stav nik tipa »vključenih« last ni kov, je do stop nost do svo je posesti oce nil ta ko le: »Z dvehstranijekardoberdostop,z enestranipaboljotežen, kersetamnahajapotokinjestranodglavneceste.Tamjetudiboljhribovit,razgiban teren,zatojeboljtežkopritizraven.« 7.9 Pri prav lje nost za po ve zo va nje Najprej sem se pos ve til raz lo gom last ni kov, ki niso na klo nje ni po ve zo va nju (pre - gled ni ca 10) 90 GEORITEM 30 Preglednica10:GlavnirazlogilastnikovMZGPzanenaklonjenostpovezovanju. pre vla du joč prob lem str nje na iz ja va spo ri med last ni ki so sed njih po se sti »S sosednjimlastnikomnimavarazrešenih parcelnihmeja.« neak tiv nost ali spo ri pri gos po dar je nju »Članiagrarneskupnostinisov dobrih z goz dom agrar ne skup no sti odnosih.« po manj ka nje zau pa nja »Sodelovanjenimogoče,kerlastnikinisopošteni insez njiminimogočeničesardogovoriti.« Glav ni raz log ne so de lo va nja je po manj ka nje zau pa nja med last ni ki, kar naj bi bila ne kakšna kul tur na po seb nost na slo ven skem ozem lju. Last nik F4-1 (50 let) o tem pra vi: »Sodelovanjenimogoče,kersenedadogovoriti.Težkobisevečlastnikovmed sebojkarkolidogovorilo.Težkojedobitisoglasjezagradnjopoti,kajšelegledetega,kdo boupravljals posestjo.« Na vprašanje re vir ne goz dar ke F5-1, ali bi pod pr li za dru go, v ka te ro bi se vsi last - ni ki po ve za li ter iz med last ni kov izbrali upra vi te lja in sku paj do ločili pra vi la, je last nik F5-2 (46 let) od go vo ril: »Ravenzaupanjajepremajhnaintonebidelovalo.Podobno jepropadlaLjubljanskamlekarna,kijebilazadruga.« Re vir na goz dar ka jih je med dru gim po skušala pre pričati, da bi s tem po sta vi li ceno oni in ta ne bi bila že do ločena. Last ni ki bi se lah ko med se boj nad zi ra li. Last - nik F5-4 (42 let) ji je od go vo ril, da zau pa nja ne bi bilo mo goče do seči, ker je pre več ne voščlji vo sti: »Čebiljudjedelalipošteno,bilahkobilažagadržavna.« Na vprašanje, kako po večati zau pa nje, last ni ki niso ime li od go vo ra. K pre se ga - nju ne zau pa nja naj bi pris pe va li skup ni in te re si, kot sta ure ja nje skup nih poti in iz po so ja me ha ni za ci je. Re vir ni goz dar F4-1 pa je iz po sta vil, da lah ko ne zau pa nje pre seže samo fi nančni in te res: »Dopovezovanjapride,konastopifinančniinteres.Česozaradipo- vezovanjanižjistroškidela,sejelažjedogovoritizasodelovanje./…/Finančniinteres bomotivirallastnikek povezovanju!Državapovezovanjecelofinančnospodbuja,pa nivečjegainteresa.DopovezovanjazaradikulturnihznačilnostiSlovencevnepriha- ja.Lekosebodopojavilidoločenivzvodiinpotreba,sebozačelopovezanogospodarjenje.« Spo ri med last ni ki, na pri mer mej ni, so po go sti. Si cer pa se last ni ki ne želi jo vple - ta ti v nove od no se, ki bi lah ko sprožili nove spo re. Last nik I-18 (61 let) je gle de tega po ve dal: »Sajdostisodelujemo,tosepravi,mejeso»pocahnane«,označene [sli ka 51], potempanajbolje,daposvojedelaš,zaostalopasenezanimaš.Marsikdajkdoreče, danajsebrigamzase.« Agrar ne skup no sti lah ko pod tak tir ko uprav ni kov združuje jo do 200 ha goz da, ki je v so last ništvu. V obeh ob li kah agrar ne skup no sti se po jav lja vr sta prob le mov, 91 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer ki otežuje jo gos po dar je nje, zla sti pa vla ga nja in raz po la ga nje s temi goz do vi v pri - me ru skup ne last ni ne. O tem, kdo bo opra vil sečnjo in kako se bo raz de lil do ho dek, se je lažje do go vo ri ti pri ti stem tipu agrar ne skup no sti, v ka te ri ima vsak ne do ločen del po se sti (vsi so last ni ki vse ga), saj od vseh čla nov spre je ma jo pri ja ve za se ka nje. De lež goz da, v ka te rem dobi po sa mez nik pra vi co do sečnje in spra vi la lesa, je od vi - sen od šte vi la pri jav lje nih. Po tem se izžreba, ka te ri de lež bo po sa mez nik do bil. Pri tipu agrar ne skup no sti, kjer je na tančno do ločeno, ka te ri del po se sti pri pa da po sa - mez ne mu članu, so spo ri po go stejši. V to vrst nih agrar nih skup no stih je na mreč več ne rešenih de na cio na li za cij skih in ded nih po stop kov. Ker ne ka te ri ni ma jo zna nja in opre me za delo v goz du, se je o raz de li tvi po se sti za sečnjo in iz plačilu za služka težje do go vo ri ti. V Slo ve ni ji je prib ližno 600 agrar nih skup no sti, a je le okrog 200 ak tiv nih. Re - vir ni goz dar F7-1 je ta ko le opi sal agrar ne skup no sti v oko li ci: »Agrarneskupnostiimajo prinasnajvečjeposesti,imajihskorajvsakavas.V njihsedobrogospodarialipase ne gospodari.Ponekodsov preteklostidobrogospodarili,pasedajneveč,ponekodsopopol- nomaskregani,ponekodobstajajosamonapapirju.« MER TERKUEP Slika51:Mejesopravilomaoznačenes 15 cmdolgimirdečimivodoravnimičrtami nadeblihstoječegadrevja,približnov prsnivišini.Nafotografijijeoznačenameja medkatastrskimaobčinamanaRožnikuv Ljubljani. 92 GEORITEM 30 7.10 De do val ne prak se Na drob lje nje gozd ne po se sti po memb no vpli va de do va nje. Za po večanje šte vi la de dičev sta dva glav na raz lo ga. Prvi so po kra jin sko spe ci - fične ob li ke ded nih praks, ki so se uve lja vi le v 19. sto let ju in vpli va jo na to, da so po se sti v ne ka te rih po kra ji nah bolj raz drob lje ne kot dru god. V Prek murju se za ra di tra di - ci je, ki iz ha ja iz ogr ske ga ded ne ga pra va, po smr ti last ni ka po sest v ob li ki prog raz de li med vse nje go ve otro ke. Re vir ni goz dar F6-3 je ta ko le opi sal ogr sko ded no pra vo: »Izmadžarskegadednegapravaizhaja,dajevsakdedičdobilsvojdeležposesti.Velikost parcelejebilarazlična.V ravninskihdelihjeizhajalaiz1.in2.agrarnereformeoziroma izvsehštirihdogodkov,kisoseizvajaliv okviruagrarnereforme.Posestisobilevelike polpluga,enplug,dvapluga.V gričevnatihdelih,v SlovenskihgoricahinnaGoričkem, jebilavelikostdefiniranagledenaorografijooziromaoblikoterena.Mejesošlenapri- merpojarkih.Potemsosedelileskozidedovanje.Naravninskemdelujebilkatoliški sistem,naGoričkemevangeličanskisistem.NaŠtajerskemsodedičaimeliizbranega vnaprej,tamseposestnidelila.« Re vir ni goz dar F1-1 je opi sal ded ne prak se v slo ven skih po kra ji nah: »V severnem deluSlovenije,zakateregasoznačilnicelki,enpotomec(navadnomoški)dobiv last celotnokmetijskoposestvo.ZajužnidelSlovenije(Primorska,Dolenjska,Belakrajina, Kočevsko)soznačilnegrude,kiizhajajoizitalijanskegadednegaprava.Tamsosepo- sestirazdelilemedvseotroke.« Težave ob de do va nju še po večuje jo po li tični, gos po darski in družbeni pro ce si v zad - njem sto let ju, ki pov zročajo, da so se last ni ki od da lji li od svo jih po se sti in jih zato po go sto za puščajo brez opo ro ke. Po mem ben vpliv sta ime li tudi na cio na li za ci ja in de na cio na li za ci ja. To je sprožilo množico prav nih po stopkov za do ločanje de dičev. Za ra di tega se je po večalo šte vi lo de dičev, zmanjšala pov prečna ve li kost po se sti, po - večal de lež so last ni kov in po večal de lež žensk med last ni ki. 8 Last ni ce goz da Čeda lje več žensk je last nic goz da (sli ka 52), ven dar so se s tem znašle na po dročju, ki jim je ne poz na no in je tra di cio nal no v do me ni moških. Ta ko le je svo je last ništvo opi sa la last ni ca N-6372: »Jazsemžestara.Posestsempodedovalaodočeta.Nevem točno,kjesenahajajoparcele.Tudiotrociničnevedo.« Ra zi ska ve o gos po dar je nju z goz do vi so se do ne dav ne ga pos večale le moškim last ni kom. V zad njem času pa se jih ne kaj pos veča tudi vlo gi spo la v goz dars tvu (na pri mer Brandth in Hau gen 1998; Li de stav 2010; Fol lo s so de lav ci 2017). Iz po stav - lja jo čeda lje večji delež last nic in nji ho vo vse po memb nejšo vlo go pri gos po dar je nju z goz do vi in goz dars tvu na splošno, ki je bil tra di cio nal no v do me ni moških. 93 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Kot ve le va tra di ci ja, ima jo moški pred nost pri de do va nju po se sti (vključno z gozd ni mi), pri čemer žen ske de di nje navadno prej me jo na do me sti lo v de nar ju. Tak način de do va nja, ki se je uve lja vil v širšem sred njee vrop skem pro sto ru, omo goča, da te kom me nja va nja ge ne ra cij po sest os ta ne v la sti iste rod bi ne. Po dru gi stra ni pa je takšen način de do va nja di skri mi na to ren do žen skih na sled nic in pov zroča nee na - kost med spo lo ma. V Slo ve ni ji je okrog 224.500 last nic goz da, kar je sko raj po lo vi ca (48,7 %) vseh last ni kov za seb nih po se sti (Med ved, Ma ti jaši ć in Pi sek 2010; Krč s so de lav ci 2015). V pričujoči ra zi ska vi last ni kov MZGP je last nic 42,3 %, kar je eden naj večjih de ležev v Evro pi (Fol lo s so de lav ci 2017). V Slo ve ni ji ima jo žen ske v la sti 38,4 % goz dov, nji - ho ve po se sti pa so v pov prečju manjše kot po se sti moških (Bo ga taj 2010; Med ved, Ma ti jaši ć in Pi sek 2010). Zgolj za boljše ra zu me va nje, slo ven sko pre bi vals tvo se stav - lja 51 % žensk (SURS 2016). Med tem ko de lež moških last ni kov na državni rav ni upa da, so na re gio nal ni rav - ni opaz ne raz li ke, od vi sne od de do val ne prak se ozi ro ma tra di ci je. Večji de lež last nic je zato v Prekmurju in v južnem delu Slo ve ni je, manjši pa v se ver nem delu države in na Šta jer skem. Last ništvo pa ni raz de lje no le med bra ti in se stra mi, am pak tudi med dalj ni mi so rod ni ki ali ljud mi, ki sploh niso v so rods tvu. Zato je lah ko gos po dar je nje po de - do va nih gozdnih po se sti za ple te no in težavno, de lež last nic pa je lah ko po do ben de ležu žensk v ce lot ni po pu la ci ji. Last ni ca I-1 (65 let) opi su je, kako je prišla do gozd ne po - se sti: »Posestsempodedovalaodstrica,kijebilbrezotrok.Velikodedičevjeimel.Eni so setudiodpovedali,kersobiletomajhnestvari.Žetakoalitakosoprinasmajhnekme- tije,tudičesev celotidedujejo,jeodnjihpraktičnonemogočeživeti.Tojev tistemkoncu, v okoliciDeskel,odkodersemdoma.« Žen ske se za vest no pra vi lo ma ne od ločajo, da bi po sta le last ni ce. Po go sto pri dobijo po sest po možu kot vdo ve (Bo ga taj 2010). Kaj žen skam pra vi lo ma po me ni po de do - va ni gozd, je na last nem pri me ru opi sa la last ni ca I-9 (82 let): »Mojadvasinovasta šlažez 21-imiletiv službo.Potemtakonibilovečmoža.Jazbilahkošlav gozd,vendar semsebala.Ženskasem.Lahkobikamzabredla.« Pov prečna sta rost last ni ka je 58 let, pov prečna sta rost last ni ce pa 62 (Med ved, Ma ti jaši ć, Pi sek, 2010). To se skla da z osem let daljšo živ ljenj sko dobo žensk v pri - mer ja vi z moškimi v ce lot nem pre bi vals tvu države (žen ske 80,9 let, moški 72,7 let; SURS 2014). De lež žensk med res pon den ti v ra zi ska vah o last ni kih goz dov je običajno manjši kot pri splošni po pu la ci ji. V ra zi ska vi Fic ka in Bončine (2015) je raz mer je med moškimi in žen ska mi 2 : 1. V pričujoči ra zi ska vi je žensk 36,4 % od vseh res pon den tov ozi ro - ma 6,1 % manj kot v ce lot nem vzor cu. V 4 % pri me rih so na vprašal nik na me sto žensk, ki so for mal no last ni ce, od go vo ri li moški. De lež žen skih respon den tov je bil gle de na ce lot ni vzo rec manjši ver jet no za ra di na sled njih dveh raz lo gov: 94 GEORITEM 30 • žen ske so me ni le, da ni ma jo do volj zna nja o delu v goz du, da bi lah ko od go var ja - le na vprašal nik, ali pa • so le for mal ne last ni ce, med tem ko so de jan ski gos po dar ji nji ho vi možje. Sta ti stično za ni miv je tudi de lež žensk zno traj obeh ti pov last ni kov. Žen ske se - stav lja jo 32 % po pu la ci je »vključenih« last ni kov in sko raj po lo vi co (45 %) »od sot - nih« last ni kov. Večji de lež žensk med »od sot ni mi« last ni ki, ki so bolj okolj sko in so cial no us mer je ni, je skla den z ugo to vi tva mi prejšnjih štu dij, ki tr di jo, da so žen - ske bolj us mer je ne k va ro va nju oko lja. Za ra di nji ho ve tra di cio nal ne vlo ge v družbi tudi bolj kot moški pou dar ja jo so cial ne funk ci je goz da (Nord lund in We stin 2011 Karpin nen in Berg hall 2015; Bjärs tig in Kva stegård 2016). Ob upošte va nju tega je ra zum lji vo, da si žen ske bolj kot moški pri za de va jo za so na rav no gos po dar - jenje (Li de stav 1998; Li de stav in Ek ström 2000; Nord lund in We stin 2011; Fic ko in Bončina 2013). V tipu »od sot nih« last ni kov jih je več kot med »vključenimi«, ki ne živi jo na po - se sti. V ce lot nem vzor cu žen ske živi jo v pov prečju ne ko li ko dlje od svo je ga goz da: raz da lja pri moških je 9,4 km, pri žen skah pa 10,4 km (me dia na: moški 1,2 km, žen - ske 1,6 km). Šele me dia na, ki ne upošteva skraj nih vred no sti, razkri je, da žen ske živi jo pre cej dlje. Več ek strem nih vred no sti je v sku pi ni moških, kar je sklad no s tem, da je med res pon den ti več moških. Slika52:Lastnicagozdas Planinepod C Golicomedsanitarnosečnjozaradi AR lubadarja.Predstavljadoberzgledlast- nikom,sajimaopravljentečajinizpit AŽCEL ALJ zasekačico. 95 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Dru ge tuje štu di je (na pri mer Fol lo s so de lav ci 2017) po tr ju je jo, da moški last - ni ki po go ste je gos po da ri jo z goz dom kot žen ske. Na dru gi stra ni naj bi se žen ske bolj kot moški pos večale gos po dar ski ren ta bil no sti in v večji meri skr be le, da je delo fi - nančno čim bolj učin ko vi to (Ri pat ti 1999; Fic ko in Bončina 2013). Last ni ca F6-1 (43 let), ki je vključena v gos po dar jenje, je po ve da la, da del v goz - du ne oprav lja sama: »Prinasnimoškeroke,kibiodločala.Otrocipasošepremladi. Takoseodločamjaz.Tam,kjerženskanemoreopravitidela,sejepotrebnodobroor- ganizirati.V 99 %takonimadrugemožnostiinopravidelo,čenedrugače,z jezikom. Trebaje»skomandirati«moške.Zatežkestvarinajamemljudi,kisousposobljeniza sečnjo,karlahko,panaredimosami.« Z goz dom gos po da ri, ven dar v njem ne oprav lja del, tudi last ni ca F9-1 (68 let): »Samanegremv gozd,kernemorem.Delamožalipaotroci.« Po dob no je po ve da la last ni ca F9-2 (68 let): »Sečnjoopravibrat.Nanjegasevednolahkoobrnem.Pritako imenovanempospravljanjupasodelujem.« Žen ske last ni ce se bolj za našajo na nas ve te re vir nih goz dar jev kot moški. Re vir - ni goz dar F2-1 iz Bo hi nja jih opi su je tako: »Najpogostejeizberejoizvajalca,najdejo pasetuditakšne,kisekajosame.Ženskesonatančneinsezanimajozagozd,pazijo načasovneroke.Izkušnjez ženskimilastnicamisodobre.Rekelbi,dadelamz okoli20 % žensk.« Slika53:Ženskesov večjimeri zadolženezanapravljanjebutar,ki EK VŠA jihmarsikodševednouporabljajo AP zadomačopekokruhav krušnipeči. MIH 96 GEORITEM 30 Žen ske, ki spa da jo med »vključene« od da lje ne gos po da ri ce, z gos po dar je njem običajno na da lju je jo za ra di čus tve nih raz lo gov (Bo ga taj 2010), ven dar ima jo o delu v gozdu manj zna nja. To je po ja sni la tudi last ni ca F5-1 (61 let): »Mojočejebilz dušointelesom v gmajni.Kersmobiletrihčere,siz naminimogelkajdostipomagati.Ponjegovismrti smonajemalesekače.Gospodarjenjejepačodvisnoodmotivacijeposameznegeneracije.« Karp pin nen (1998) je za Fin sko ugo to vil, da žen ske last ni ce v večjem de ležu živi - jo na mest nih ob močjih ter pou dar ja jo ne proi zvod ne in doživ ljaj ske vi di ke goz da. Ne proi zvod ne funk ci je so po memb ne tudi za last ni co I-6 (64 let), ki je po ve da la na - sled nje: »Gozdsemkupilaskupajs hišo.»Vzemialipusti«oziromaprejšnjilastnikiso pravželelinekoga,kiboimelradnaravo,kibotamskrbelzato.Hišasenahajanapo- sebnemprostoru,krasnemprostoru.Nasamemje,gozdjev bližini,studenčekje,potok mimoteče,gozdneživaliso,ja,kajhočešlepšega.« Bo ga ta je va (2010; 2011) se je osre do točila na sta rejše last ni ce goz da, ki živi jo na kme ti ji na po deželju. Ugo to vi la je, da ima jo več občutka za so na rav no gos po dar je - nje z goz dom in ima jo ve li ko zna nja o gos po dar je nju z njim, ven dar po go sto niso slišane. Te žen ske so zelo po no sne last ni ce goz da. 9 Od nos last ni kov MZGP do obi sko val cev goz da Last ni ki goz dov v evrop skih državah se pri uprav lja nju s svo ji mi goz do vi soočajo z raz ličnimi ome ji tva mi, ki so za pi sa ne v na cio nal nih za ko no da jah. To je po sle di ca raz ličnih zgo do vin skih in kul tur nih oko liščin v po sa mez ni državi (Winkel s so delav - ci 2009). Med tem ko ima jo last ni ki v državah za hod ne Evro pe več svo bo de pri uprav lja nju in gos po dar je nju z goz do vi, v tran zi cij skih državah vzhod ne in ju govz - hod ne Evro pe pre vla du je strožji jav ni nad zor nad za seb ni mi po sest mi. Gle de na nedavno štu di jo (Nic hi fo rel s so de lav ci 2016) Slo ve ni ja spa da v sku pi no držav ju govz - hod ne Evro pe s širo kim na bo rom ome ji tev pri gos po dar je nju z goz dom (last nik je dolžan z goz dom gos po da ri ti traj nost no in večna men sko, da se ure sničuje jo vse funk - ci je gozda) in vi so ko stop njo do stop no sti jav no sti na za seb no gozd no po sest (Us ta va Re pub li ke Slo ve ni je 1991; Za kon o goz do vih 1993). S prav no-for mal ne ga vi di ka so slo ven ski goz do vi kot na rav no bo gas tvo pro sto (načelo ma peš) ozi ro ma jav no do stop ni tako last ni kom gozd nih zem ljišč kot obi skoval - cem, ob po go ju, da sled nji gozd upo rab lja jo sklad no s pred pi si. Zem ljiškok njižni imet nik last nin ske pra vi ce gozd ne ga zem ljišča ima ome je ne pra vi ce. Po 9. točki 3. člena Za ko na o goz do vih (1993) je raba goz dov skup ni izraz za iz ko riščanje funk cij goz dov, ki je po tem za ko nu do vo lje no (v ok vi ru ome ji tev) tudi ne last ni kom goz dov (de ni mo na bi ra nje gob (sli ki 54 in 55), plo dov gozd ne ga drev ja in dru gih rast lin, ki ra ste jo v goz do vih, na bi ra nje zel na tih rast lin in nji ho vih de lov, čebe lar je nje, gi ba nje po goz do vih, re krea ci ja v goz du; Pra vil nik o vars tvu goz dov 1993; Za kon o goz do vih 1993). 97 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer A ŠAKENDATJ Slika54:GobarjenjejemedSlovencizelopriljubljenaaktivnost,kijenekaterim gospodinjstvomtradicionalnododatenvirzaslužka. Slika55:Mednajboljpriljubljenimi NIK gobaminašihgozdovjepoletnigoban AD (Boletusreticulatus),medljudmiznan GOKLA kotjurček. RD 98 GEORITEM 30 Prav širo ka do stop nost jav no sti v goz du, ki jo za go tav lja Za kon o goz do vih (kljub us tav ne mu za go to vi lu gle de pra vi ce do za seb ne last ni ne, pra vi ce do gos po dar ske ga ko riščenja goz da in pra vi ce do na do me sti la, če gre za po seg v last nin sko pravi co v jav - no ko rist), je po go sto trn v peti last ni kom goz dov. Za ra di nji ho ve ga od klo nil ne ga sta lišča do jav ne do stop no sti goz dov pri ha ja do raz ličnih nas pro tij in konf lik tov z obi - sko val ci (pre gled ni ca 11). Kot prvo nas prot je ozi ro ma konf likt je iz po stav ljen nes poštljiv od nos do za seb - ne last ni ne. Tako je bil na pri mer Last nik F6-2 (65 let) iz Prek mur ja kri tičen do obi sko val cev iz so sed nje Av stri je. Ome nil je, da v Av stri ji ob sta ja jo ome ji tve pri do - sto pu do za seb ne ga goz da, v Slo ve ni ji pa so av strij ski obi sko val ci pre pričani, da lah ko počnejo vse, kar jih je vo lja: »Motime,dapridejonaGoričkoz avtobusiinnabirajo gobe.Čegrezapargob,niproblem.V Avstrijitimorajodovolitidostopdolastnine. Prinasmislijo,dalahkopočnejovse.« Re vir ni goz dar F7-2 je me nil, da bi mo ral last nik ime ti večjo moč pri uve ljavljanju pra vil v svo jem goz du: »V Italiji,naprimerv Bazovici,senesmenitiustavitinitiparki- rativsepovsodinnabiratigob.K namlahkopridevsakdoizItalijeinAvstrijeterdela, kargajevolja.V BrdihjepolnoItalijanov.Onisebodopričkaliinzatrjevali,daimajo pravicoitiv gozd.Hodijoponjivah,spuščajopse,trgajorože,jahajočeznjive.Zakonsko ježedobrourejennadzor,leizvajasene.Prinasjeinšpektorjevpremalo.Italijaniimajo gozdnopolicijo,kiodredikazen.NaSlavnikusonamestotravnika,kijebiltamprej, same potiinstezezaradimotorjev,kolesindžipov.Pritožbjebiloogromno,a pristojneslužbe ne delajo.Zakondoloča,danesmešustavitiavtavečkotpetmetrovodceste,četegane dovolilastnik.»Gozdnitrimsteza.«ItalijanigrejopoSlavnikuz neregistriranimimotorji.« Last nik F1-1 (75 let) je raz ložil, kako se odraža ne pri me ren od nos obi sko val cev do za seb ne last ni ne, ki se si cer iz boljšuje: »Motimeoholodnosobiskovalcevdozaseb- nihposesti,kisekažev neprimernemparkiranju.Tobimoralurejatigozdninadzor, kisicerv zakonuobstaja,vendarseneizvaja.Parkirasenavlakahinrampnihprostorih. Dvignitijepotrebnoosveščenostljudi.Ampakmoramreči,dasejekulturapohodni- kovv zadnjihletihizboljšala.« Drugo nas prot je ozi ro ma konf likt je čez mer no na bi ra nje gozd nih plo dov in nji - ho vo na bi ra nje za oseb no gos po dar sko ko rist. Last ni ke moti, da obi sko val ci po be re jo vse gozd ne plo do ve in da jih nič ne os ta ne za last ni ka. Last nik I-22 (58 let) je po ve - dal, da bi morali biti na z obi sko val ci bolj obre me nje nih ob močjih strožji pred pi si: »Pojaviseproblemnabiranjagozdnihplodov.NaRožnikujepobranavsakagoba,od prvedozadnje,pobranjevsakkostanjček,odprvegadozadnjega.Paveljajoisteomeji- tve,kotrecimozaPokljuko.Dvakilogramagob.Ampak,čepride1,7milijonaljudisem noter,nidovoljplodovzavse.Takodabimoralituveljatinekidrugačniprincipi.« Čez mer no na bi ra nje je prob le ma tično tudi za re vir ne ga goz dar ja F6-3, ki je pove - dal: »Lastnikemoti,dapridejov svojgozdinprisvojemkostanjunenajdejonobenega kostanjaveč.Motijihrazmišljanjedružbe,dalastniktakoalitakonehodiposvoji »šumi«.« 99 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer ar - di a, n ra i n oz - a ja ra em en vi oz d ro sto ru zo o d a e ni je r g ad a o g sko e ga o za em vi cah in ko n n jer j red vs vju zo em p v; zen ni višče e vstop n škod ad n ega n ra seb n vi ca, d d seb n ter kov MZGP a ko n v jad; ra n ozd oz do škod e; o rist p a la ga za vi co ka d li p a za lo e n ro stor, k ast ni tejši n ami Z o sti o p h g be v za ra e o oči di dd aj se uve d l ca do o e lizei kov os ko vi tejš h n re kršku; o de a m ni p a jo k a av n a p m t o kod ki n n tve l og žni ločb i ji seb ni ov zr e p bi sko val ce za rej e n oš eši le je j ozd aj im e u je učin n o v p o p aj s o ses al n p gia e r ek tor jev v g bi sko va ra aj im i s aj p i j ci obisk, n aj s la n šp ja n o stih, k ja ti o k n n o p er e ru a, k k n , k ku n top v g te re n ki; u n od gih de va bi sku za la ga u kla du z do om vi ca o ri m oo stren in p vih (1993); for mi lžn seb n ovečan ap p skih in in iz v s do in do ob o last ni prega gozd last ni škode last ni za v k za vs p od ka last ni pra v p gozd pred in dr • • • • • • • onn a ih . ke. oloče o sn je e v jad l rast li nje. ast ni a(d . a v; o bo do j udi r n zd a ja jo e ast n o. Di oča a jo pri obi sku ju de ja jo l e krea ci red pi sov. ko v za seb n kodo ko sv e va o prst in k ta ri h red pi si oz do v n ko ra ja n er ju r h za l ov zr o š i im lcigo li h g va o go sto t lah ko n ja n onf oz do skih p rez plačn re ve li b iz va o der p trožji p ku ji e nič. žin ančn ah seb ni h p h g kom p ven i n v p o l . O iskova d k o s o be re jo s ta n dru ko bila zelo do bičko n o go sto zm ri iz b ja va) , s aši lo ast ni vi jo b bi sko val c l ce ičuje jo gozd n l ci p ve in ji e os ast ni o in f oz do l ci p no h, o jo s as prot ja/k a iz l ci oz du s l ci p va bi ska za do ost. O h g je n vih lo bi sku n te va lo a ja jo. L i lov skih bi sko va GPi ok n tr n de o oš bi sko va e p o tre be n lan seb nim l a te rial n o višča bi lah seb ni ela v g bi sko va vzr (s V drža obi sko va gle ob o up O vs pro d p Č goz do za m L de jav n za D za o obiskova O po go sto un ikiMZtn v v jad as e jo o leg l ci e, di kodo), i s ra edl h drža o rov nic, ob in o rov nic, ob in , k ci (p ji e krei n e ga) užin oča š e ga) l ci žen ka MZGP) bi sko va l ci (b ja, g ja, g b n l ci (b b n le ov zr o sed oz du r fliktovm a bi ra o do v ske dr i p a bi ra o do ude last ni tudi o iz s n ko sta n p lo (k n ko sta n p obi sko va v g on ik ja ip e je, je r ja n va ju sni in). kt n n je za p li os ja n oča n je ar sko n v in n s tva va ku d ast ni a bi ra do o d t u e krea ci ica11:T onf e l lo p n to va a bi ra os d r štva in lo b iz ihs o n os oš n ji ed tljiv o h p oz du in s sn l ni oš seb n p er ni o g ožn kt o p es o vo n li regl z m h eb n bička o l v g P foku as prot je/k es ji ez m a bi ra n n do za in n pred pi sov če gozd n os ko rist n do n konf de re krea ci 100 GEORITEM 30 Last nik F4-2 (31 let) je po ve dal, da bi last ni ki mo ra li ime ti pra vi co kaz no va ti čezo - mer no izčrpa va nje gozd nih plo dov: »Lastnikgozdapozakonunimanobenepravice odgnatinekoga,kisesprehajapozasebniposesti.Problemje,dapridevečnabiralcev, kipobraneborovnice,kostanjingobetržijozavečjekoličinedenarja.Tidelajoškodo inodlagajosmeti.Lastniknimaodteganobenegadobička,pričemerobiskovalcinič nepripomorejok gospodarjenjugozda.Niproblemnabiranjezalastnepotrebe,prob- lemje,kotopostanetržnadejavnost.Inšpektorjevjepremalo,dabilahkoučinkovito ukrepali. Spoštovanje zasebne lastnine je prenizko. Morda bi moral lastnik imeti možnost,dakaznujetiste,kinaberejoprevečplodov.V kolikorsprehajalciinnabiral- ciprosijozadostopdogozdalastnika,v temniproblem.Problemje,konabiralcidelajo škodopogozdu,takodajebistvenamiselnostoziromaodnossprehajalcev.« Pred stav nik Kme tij sko gos po dar ske zbor ni ce Slo ve ni je ( F1) je po ve dal, da ob - sto ječa za ko no da ja last ni ku ne omo goča, da ukre pa pro ti čez mer ne mu na bi ra nju plo dov v svo jem goz du: »Grepredvsemzatržnidel,kijeproblematičen.Problema- tično je intenzivno nabiranje na določenih območjih in tudi rekreacijsko nabiranje v BrkinihalinaPokljuki,kjerženimajovečkjeparkirati.Določenaobmočjasopre- večintenzivnoizkoriščena.Takratlastnikitudis traktorjemnemorejov gozd,kerje vsezaparkirano.Takestvarimorajobitiregulirane,obiskjepotrebnoomejititam,kjer gajepreveč,kjerpajemajhen,patonitežava.Lastnikizdajnemorejozaščititisvoje lastninepredplenjenjem.Lastnikbimoralimetipravicopostavititablos prepovedjo nabiranja.Predvsemjetomotečezakmetijez dopolnilnimidejavnostmi,kipozako- nu ne smejo omejiti obiska. Pri zaračunavanju socialne funkcije je največ želje po zaračunavanjulova.Naodmaknjenihlegahproblemovs sprehajalcini.« Na sled nje nas prot je ozi ro ma konf likt je nez možnost us tvar ja nja do bička od re - krea ci je, na bi ral ništva in lova. Last ni ki na splošno ne pod pi ra jo ome je va nja pro ste ga do sto pa v gozd, saj bi to pov zročilo prob le me tudi njim. Last nik F3-1 (66 let) je pred - la gal, da bi trženje gozd nih pro duk tov lah ko omo gočili vi so ko gor skim kme ti jam, ki ima jo v la sti večje po vršine goz da: »Majhneparcelesetakoalitakonedaograjevati, kerjepremajhna.Visokogorskiposestnikibimoraliimetipravicotržitisvojegozdne produkte,kersotorevnekmetijeinseodtegapreživljajo.« Nas prot no je bila last ni ca F5-3 (45 let) mne nja, da bi obi sko val ce na bolj obre - me nje nih ob močjih dis ci pli ni ra lo le plačeva nje vstop ni ne: »Motime,daimanekdo večkoristiodnabranihborovnickotlastnikodposeka.Rekreativciimajonazasebni last- niniprevelikosvobodoinpogostozmerjajolastnika,česegaodločipregnati.Manjka ozaveščenostljudi.PoEvropijezasebnalastninaboljzaščitena.V Italijijeozaveščenost gledezasebnelastninevečja.Italijanipaprinasobiskujejogozdoveinbrezbrižnona- birajoplodove.Obiskovalcipogostoilegalnosekajobožičnadrevesca.Lastnikiimajo velikospoštovanjedodreves,kervedo,kolikočasarastejo,obiskovalcipane.Podprla bipoostrensistem,kibibilv koristlastnikom.Kjerjepoudarjenadoločenafunkcija, bisemoraloplačati.Nekajodzbranegadenarjabišlolastnikom,nekajpav vlake.« 101 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Last nik goz da mora gle de na 5. člen Za ko na o goz do vih (1993) v svo jem goz du med dru gim do pu sti ti čebe lar je nje in lov. Po Za ko nu o div ja di in lovs tvu (2004) je div jad last države, lov ske družine pa ima jo kon ce sni no za lov. Last nik F8-1 (69 let), ki gos po da ri z gozd no po sest jo, ve li ko 70 ha, je bil mne nja, da bi mo ral biti last nik upra vičen do odškod ni ne iz na slo va lova na div jad: »Enhektargozdabilastnikupri- neselenkilogrammesa.KmetijskogospodarskazbornicaSlovenijebilahkolastniku izplačalaodškodninozamesogledenato,kolikosogalovcipridelalinadoločenipo- vršini.Lovskadružinalovinazasebniposesti.« Last nik F8-3 (57 let) je pre pričan, da je prob lem tudi škoda, ki jo dela div jad in je nihče ne po vr ne: »Škode,kijopovzroči divjad,nihčeneizplača.Mojgozdsespreminjaizsmrekev javor.Pozimidivjadpoje vršičkejavorja.Spomladijevseobrano,javorsenemoredvigniti.Smrekaimav tleh glivo.Divjaduničujedrevje,kisenemoredvigniti.Lovskadružinapravi,najsiposest ogradims pastirjem.« Last ni ka F2-1 (53 let), ki ima v la sti večjo gozd no po sest, je mo ti lo, da za seb ne po se sti ni mo goče tržiti za ko mer cial ni lov na div jad: »Lovecbi lahkolastnikuplačalzadovoljenje.Preddrugosvetovnovojnoje300 havelikolovišče stalo5000dinarjev.Zaprimerjavo – 1000dinarjevjestalaenakrava.Divjadopravi velikoškode.Nanadmorskivišiniod700do1000metrov,kjersezadržujedivjad,mla- degagozdanimogočegojitipodnobenimizaščitnimipogoji.« Nas prot no je bil re vir ni goz dar F2-1 mne nja, naj ko riščenje so cial nih funk cij goz - da os ta ne brez plačno: »Prostdostopinrekreacijamorataostati,potrebnojeleurediti gozdarjenjetako,dabolastnikzaslužils sekanjem.« Z njim se je stri nja la re vir na goz - dar ka F3-1, ki je pre pričana, da so za kon ske pod la ge us trez ne: »Izjemesodovoljene inzakonomogočaomejitevvstopav gozdv primeru,daselastnikpreživljaz lovom alinabiralništvom.Obiskovalci,gobarjiinborovničarjibimoralibitileboljpazljivi, čevidijo,dasev gozduopravljasečnja.Dostopadogozdanebismelinikoliomejiti. Gozdjejavnobogastvoindonjegamorajoimetivsienakdostop.Česetouresniči,po- temselahkoposlovimood»fabrk«intudi»gmajne«.Potembodovsestolkli.Obprostem dostopujavnostlahkospremljastanjev zasebnemgozduinobvestipristojneo kršit- vah.Z omejitvijodostopajavnostnebomoglavečdelovatikotdesnarokarevirnega gozdarja.« Konf lik ti pa se po go sto po jav lja jo tudi ob sočas nem iz va ja nju del v goz du in rekrea - ci ji. Ker se po ja vi jo ta krat, ko se na is tem pro sto ru iz va ja ta re kreacij ska in proi zvod na funk ci ja, so naj po go stejši v goz do vih, ki jih obišče več lju di. Značilen pri mer je ob - močje Kra jin ske ga par ka Ti vo li, Rožnik in Šišen ski hrib, ki ima kar 1,7 mi li jo na obi sko val cev let no (Smre kar, Šmid Hri bar in Er har tič 2016). Last nik I-22 je pri mer takšnega konf lik ta opi sal ta ko le: »Ljudje,kisouporabnikigozda,sosidobesednovzeli pravicodoteposestiv času,kosmopožledupospravljaligozd.Zanimivobibilozbra- tinjihovekomentarje.Imenovalisonaszatatove,dakrademodrevje,dapodiramodobra drevesa,kisopadla(paoninisovideli,dasopadla),danajnehamoprašitiinsvinja- ti,koonihodijomimo.« 102 GEORITEM 30 Ob ome je ni last nin ski pra vi ci ima jo last ni ki ve li ko od go vor nost. Last nik F3-2 (78 let) je go vo ril o ne pri mer nem od no su obi sko val cev do del v goz du: »Česeizva- jatasečnjainrekreacijahkrati,morasekačpostavitiznak,daseka [sli ka 56],inpaziti, dakoganepoškoduje.Ampaktudiobiskovalcimorajobitiprevidni,kozaslišijožago. Tukajšnjigozdovisopredmestnigozdoviinsprehajalcevternabiralcevjeveliko.Poti somnožičnoobiskovane.Problemje,daprihajajoobiskovalcinanevarnoobmočje,kjer sežaga.Splohčesozravenmajhniotroci.« Tudi re vir ni goz dar F6-1 je opo zo ril, da ima last nik po za ko nu pre več dolžno sti: »Potrenutnizakonodajijelastnikodgovo- renzavse,tudinaprimer,česezgodisprehajalcuto,karsejeprejšnjitedenzgodilona Dolenjskem.Vejamujepadlanaglavoinsprehajaleclahkotožilastnika.Lastnikje odgovoren,česekomukajzgodi.Čežedovolimoprostogibanje,torejsocialnefunkci- jezanelastnike,potemlastnikinemorejoodgovarjatizato,karv njempočnejo.« Re krea ci ja, na pri mer ko le sar je nje in vožnja s šti ri ko le sni ki, lah ko ne ga tiv no vpli - va na gozd ni eko si stem, če je pre več množična in ni ome je na na manjša ob močja. Last ni ca I-6 (64 let) se je zav ze la za strožje ome ji tve: »Takobomrekla,daniprav,da bilastnikgozdazaščitilgozdpredljudmi,dasenebismeliprostosprehajati,tojeena stvar.Moralebibitipanekeomejitvezatat. i.gozdnivandalizem,dasevozijoz motorji postezicah,datakorečem,alipapopoteh,tudiz avtomobili,kers temgozduškodu- jejo.Gozdnisosamodrevesa,ampakjetudipodrastinvseobpoteh.Čepogledašdol, biologitoboljpoznajo,jevseprepredenoz nitkamiinglivamitervsehraniinvzdržuje gozd.« MER Slika56:Znak,kiobiskovalceopozarja, dav gozdupotekasečnjaoziromaspra- TERKUEP vilolesa. 103 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer 10 Oce ne de ležni kov o za vi ral nih de jav ni kih gos podar je nja z MZGP De ležniki so oce nje va li po memb nost po sa mez nih de jav ni kov zno traj šes tih ka - te go rij: po li tični ok vir, na rav ni gozd ni de jav ni ki, družbeno-de mo graf ske značil no sti, gos po dar ski de jav ni ki, last niško-po sest na struk tu ra in psi ho loški de jav ni ki. Ocene so po da ja li gle de na tip last ni ka. Ka te go ri je in pri pa da joči de jav ni ki so pri ka za ni na sli ki 21 in opi sa ni v po glav ju 4.1 (Ku mer in Pez devšek Ma lo vrh 2018). Na pod la gi uteževanj ka te go rij smo ugo to vi li na sled nje (sli ka 57): • De ležniki ne vi di jo bis tvene raz li ke med obe ma ti po ma last ni kov gle de po memb - no sti ka te go rij de jav ni kov. • Kot najv pliv nejši ka te go ri ji so de ležniki sko raj ena ko vred no za oba tipa oce ni li ka - te go ri jo gos po dar skih de jav ni kov in ka te go ri jo last niško-po sest ne struk tu re. • Le pri ka te goriji psi ho loških de jav ni kov so de ležniki oce ni li, da je pri »vključenih« last ni kih po memb nejša kot pri »od sot nih«. De ležniki so gle de za vi ral nih de javnikov med obe ma ti po ma last ni kov pre poz - na li le majh ne raz li ke: • De lež ni ki me ni jo, da na oba tipa naj bolj vpli va jo raz me ro ma vi so ka sta rost last - ni kov, raz pr še nost po se sti, ni zek do ho dek od gos po dar je nja z goz dom in so last niš tvo. 0,25 0,2 0,15 0,1 0,05 0 politični okvir naravni demografske gospodarski lastniško- psihološki gozdni značilnosti dejavniki posestna dejavniki dejavniki struktura »vključeni« lastniki »odsotni« lastniki Slika57:Lokalneutežitvekategorij»vključenega«in»odsotnega«tipalastnikov. 104 GEORITEM 30 • Po leg na ve de nih na vklju če ne last ni ke naj bolj vpli va ta sla ba do stop nost in majhna ve li kost po se sti. • Ab so lut no naj po memb nej ši za vi ral ni de jav nik, ki so ga de lež ni ki pri pi sa li »vključe - nim« last ni kom, je sta rost, med tem ko so pri »od sot nih« last ni kih iz po sta vi li mest ni na čin živ lje nja. Raz li ke v oce ni de jav ni kov zno traj po sa mez nih ka te go rij so majh ne: • Pri po li tič nem ok vi ru de jav ni ka ima ta pri »vklju če nih« last ni kih naj po memb nej - šo vlo go za ko no da ja in pod po ra so de lo va nju. V isti ka te go ri ji so naj po memb nej ši de jav ni ki za »od sot ne« last ni ke dav ki in za ko no da ja. De lež ni ki se stri nja jo, da za - ra di neu strez nih po li tič nih ukre pov po li tič ni ok vir ne omo go ča us trez ne pod po re za seb ne ga gos po dar je nja z goz dom, in da bi lah ko ino va tiv nost ter so de lo va nje last - ni kov po ve ča la ak tiv nost v za seb nih goz do vih. • Pri na rav nih de jav ni kih je naj po memb nej ši za vi ral ni de jav nik za oba tipa last nikov do stop nost do goz da. Pri »vklju če nih« last ni kih mu sle di od da lje nost, pri »od sotnih« pa na klon po vrš ja. • Pri druž be no-de mo graf skih zna čil no stih so oce nje val ci »vklju če nim« last ni kom kot naj po memb nej ši za vi ral ni de jav nik opre de li li vi so ko sta rost, med tem ko za »od - sot ne« last ni ke ve lja rav no obrat no. • Pri gos po dar skih de jav ni kih so de lež ni ki oce ni li, da med obe ma ti po ma last ni kov ni raz lik v za vi ral nih de jav ni kih. Naj po memb nej ša sta od kup na cena lesa in trg z lesom v Slo ve ni ji. • Pri last niš ko-po sest ni struk tu ri so de lež ni ki pre poz na li, da sta – ne gle de na tip last ni ka – naj po memb nej ša za vi ral na de jav ni ka raz drob lje no last niš tvo goz da in so last niš tvo. • Pri psi ho loš kih de jav ni kih so opaz ne raz li ke med oce na mi gle de na tip last ni ka. »Vklju če nim« last ni kom so de lež ni ki kot naj po memb nej ši za vi ral ni de jav nik pri - pi sa li nji ho vo po manj ka nje in te re sa za gos po dar je nje v pri hod no sti, sle di pa mu de do va nje (»po na ključ ju« po de do va na po sest). Za »od sot ne« last ni ke so de lež - ni ki do lo či li, da je naj po memb nej ši za vi ral ni de jav nik mest ni na čin živ lje nja, ki mu sle di za po sli tev v nek me tij skih po kli cih. 11 Sklep Slo ven ski goz do vi so in te re sni pro stor šte vil nih de ležni kov. Obisko val ci se v njih sproščajo, uk var ja jo s špor tom, re krea ci jo ter na bi ra njem plo dov užit nih rast lin in gob, jav na ad mi ni stra ci ja prek Za vo da za goz do ve Slo ve ni je uprav lja z goz do vi in prek dru gih pri stoj nih in sti tu cij bdi nad iz va ja njem kul tur no vars tvenih in na ra vo vars tve - nih režimov, in te re sne sku pi ne, kot so društva last ni kov goz dov, le sna in du stri ja in tu ri stična društva v njih uve ljav lja jo svo je in te re se, te melj na sku pi na pa so se ve da 105 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer lastniki goz dov, ki z goz dom tako ali dru gače gos po da ri jo. Poz namo tri večje sku pi - ne last ni kov: država svoj gozd uprav lja prek družbe Slo ven ski državni goz do vi, gozd na dela pa v ve li ki meri iz va ja jo za seb ni iz va jal ci, ve le po sest ni ki prav tako po go sto na - je ma jo zu na nje iz va jal ce, naj več pa je ma lih po sest ni kov, ki gozdna dela naj večkrat iz va ja jo v last ni režiji ali pa je v nji ho vih goz do vih po go sto opaz na od sot nost gos - po dar je nja. Prav last ni kov, ki ima jo manj kot 5 ha goz da (majh ni gozd ni po sest ni ki) in so po - drob ne je obrav na va ni v tej mo no gra fi ji, je naj več (279.000 oziro ma okrog 89 %). V let nih po ročilih Za vo da za goz do ve Slo ve ni je so po go sto ome nje ni v po ve za vi s (pre)majh nim po se kom in s tem urad no zaz na ni kot težava. Nji hov gos po dar ski pris pe vek h goz dars tvu je zato maj hen. Ven dar pa je za ra di raz me ro ma ve li kega števila nji hov družbeni po men iz je men. Neiz pod bi ten je tudi nji hov vpliv na gozd no po - kra ji no, saj ima jo v la sti okrog dve pe ti ni po vršine gozd nih zem ljišč. Šte vi lo MZGP se je izra zi to po večalo po dru gi sve tov ni voj ni. Ugo to vil sem, da so k temu pris pevali šte vil ni de jav ni ki. Se li tev s po deželja v me sta in za po slo va nje v nek me tij skih po kli cih je pris pe va lo k čus tve ni od tu ji tvi last ni kov od svo jih (gozd - nih) po se sti. Po sle dično jim ni bilo več po memb no de do va nje ce lot ne po se sti po moški li ni ji, pač pa se je uve lja vi lo sti hij sko de do va nje: po sest je na me sto ene mu sa me mu na sled ni ku pri pad la več de dičem in se ob tem raz dro bi la. Šte vi lo takšnih de do vanj se je po večeva lo, če na sled ni ki niso ime li več sti ka s to po sest jo, na pri mer za ra di traj - ne se li tve v tuji no. Po mem ben de jav nik dro bi tve po se sti je tudi de na cio na li za ci ja po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je, do ka te re je prišlo v ok vi ru pro ce sa de mo kra ti za ci je; po dru - gi sve tov ni voj ni po držav lje no po sest so pre je li v last šte vil ni na sled ni ki. Tret ji de jav nik povečeva nja šte vi la majh nih za seb nih last ni kov gozd nih po se sti pa je šir je nje gozda na nek da nja ob de lo val na zem ljišča. V zad njih dveh sto let jih se je med vse mi ka te - go ri ja mi rabe tal naj bolj po večal prav de lež goz da (z 39 na 61 %). S po večeva njem po kri to sti površja z goz dom so last ni ki ne ka te rih par cel nek daj ob de la nih zem ljišč po sta li last ni ki goz da. V ra zi ska vi sem ugo to vil, da so last ni ki MZGP družbe no geo graf sko raz no li ki. Po svo jih družbe no gos po dar skih in de mo graf skih značil no stih so po dob ni splošni popula - ci ji Slo ve ni je (na pri mer v raz mer ju med spo lo ma, pov prečni sta ro sti). V pri mer ja vi z vse mi za seb ni mi last ni ki goz dov v Slo ve ni ji so last ni ki MZGP bolj izo braženi, med nji mi je manj ak tiv nih kme tov in več žensk, od svo jih po se sti pa so bolj od da ljeni saj jih več živi na mest nih ob močjih Slo ve ni je. Na splošno so manj vključeni v gos - po dar je nje z goz dom. Last ni kom MZGP je gozd pra vi lo ma le nez na ten vir do hod ka. Last ni ke MZGP sem raz vr stil v sku pi ne in pre poz nal dva tipa, »vključene« in »od - sot ne« lastnike. Pri ana li zi raz lik med obe ma ti po ma sem ugo to vil, da je pred stav ni kov »od sot nih« last ni kov manj kot »vključenih«, ker so se v kvan ti ta tiv nem delu ra zi skave sami iz ločili, v kva li ta tiv nem pa jih je bilo težko do seči. Ci lji gos po dar je nja »vklju - čenih« last ni kov niso več po ve za ni iz ključno s sečnjo lesa, am pak so raz no li ki in 106 GEORITEM 30 vključuje jo gos po dar je nje za vzdrževa nje na rav nih le pot, us tvar ja nje pro sto ra miru in počitka ter vzdrževa nje raz no li ke ga gozd ne ga eko si ste ma. »Od sot ni« last ni ki so v pri hod no sti manj pri prav lje ni iz pol nje va ti ci lje gos po dar je nja, še manj pa ci lje, pove - za ne s sečnjo lesa. »Vključeni« last ni ki višje vred no ti jo proi zvod no funk ci jo, med tem ko sta okolj ska in so cial na funk ci ja višje vred no te ni med pred stav ni ki »od sot nih« last - ni kov. »Odsot ni« last ni ki so v pri mer ja vi z »vključeni mi« bolj izo braženi in ima jo višje do hod ke, med nji mi je več žensk in manj jih je po ve za nih s kme tijs tvom. De ležniki s po dročja gos po dar je nja z goz do vi oce nju je jo, da so glav ni de jav niki, ki za vi ra jo in tenziv nejše gos po dar je nje z MZGP, vi so ka sta rost last ni kov, raz pršenost po se sti, skro men do ho dek od gos po dar je nja z goz dom in so last ništvo. Pri tem bis - tve no ne raz li ku je jo med ugo tov lje ni ma ti po ma last ni kov ozi ro ma med last ni ko vi mi družbe no gos po dar ski mi in demo graf ski mi značil nost mi. Pre poz nal sem zu na nje in no tra nje de jav ni ke ter za vi ral ne in go nil ne sile, ki vpliva - jo na gos po dar je nje last ni kov MZGP. Za ni ma lo me je, ali ima jo no tra nji in zu na nji družbe no geo graf ski de jav ni ki go nil no ali za vi ral no moč in ugo tovil, da je od go vor na to vprašanje zelo kom plek sen, saj so de jav ni ki šte vil ni in med se boj no pre ple te - ni. Nji hov vpliv na last ni ke se raz li ku je gle de na so cial ne, eko nom ske in de mo graf ske značil no sti po sa mez ni kov ter po li tično-gos po dar ski ok vir. Last ni ki, ki živi jo dlje od svo jih po se sti, so manj vključeni v gos po dar je nje z goz - dom. Od da lje nost je po ve za na s pro ce si na po deželju, ko so last ni ki za puščali kme ti je na po deželju in se se li li me sta ter za po slo va li v nek me tij skih po kli cih, s čimer so po - sto po ma (lah ko sko zi več ge ne ra cij) iz gub lja li stik z do mačim kra jem in gozd no po sest jo. Ugo to vil sem, da je gozd kot del družin ske za puščine last ni kom po memb na čus - tve na vred no ta (last ni ke spo mi nja na starše in otroštvo, do mači kraj), ki po zi tiv no vpli va na gos podar je nje. Zato je izred no po memb no, da se ohra ni med ge ne ra cij ski stik in pre nos zna nja gle de po se sti ter dela v goz du s sta rejše na mlajšo ge ne ra ci jo. Način de do va nja, ki se je iz načrt ne ga pre le vil v sti hij ske ga, je po sred no vpli val na od sot nost iz va janja del v goz do vih. Re gio nal no raz lične tra di cio nal ne ded ne prak - se so vpli va le tudi na pro stor ske raz li ke v raz rob lje no sti gozd nih po se sti. De do va nje je te ma ti ka, ki je pre sečna raz ličnim družbe nim si ste mom, ure di tvam in za ko nom. Obe nem vpli va na med genera cij ske in oseb ne od no se in je v ve li ki meri pre puščeno svo bod ni vo lji za pust ni ka in za tem de diča. Za po mem ben de jav nik, ki vpli va na gos po dar je nje z goz do vi v ok vi ru MZGP, se je iz ka za la tudi stop nja zau pa nja med last ni ki (so sed nji mi last ni ki, so lastniki). Ana - li za in terv ju jev in fo ku snih sku pin je po ka za la, da je zau pa nje na kri tični rav ni. To ome ju je možnost za so de lo va nje, ki gle de na šte vil ne štu di je (na pri mer Pez devšek Ma lo vrh, Zad nik Stirn in Krč 2010; Ku mer in Po točnik Sla vič 2016; Pez devšek Malovrh s so de lav ci 2017) ve lja za ene ga od naj po memb nejših ukre pov spod bu ja nja gozd nih del v goz do vih majh nih po sest ni kov. Niz ka stop nja zau pa nja je bila pre poz na na tudi 107 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer na dru gih po dročjih, kjer se pričaku je po slov no so de lo va nje po sa mez ni kov. Po ne - ka te rih vi rih naj bi bila za puščina nek da nje so cia li stične ure di tve, do ka te re večina goji od klo ni len od nos (Mish ler in Rose 1997; Ha cek s so de lav ci 2013). Po večeva nje šte vi la last nic je po sle di ca sti hij ske ga gos po dar je nja in je po se ben iz ziv v gos po dar je nju z MZGP. Last ni ce višje vred no ti jo so cial no in okolj sko funk - ci jo goz da. Z goz dom ak tiv no gos po da ri jo, pri čemer se za našajo na nas ve te re vir nih goz dar jev in za iz va ja nje gozd nih del v večji meri na je ma jo pro fe sio nal ne iz va jal ce. Gozd, ki po kri va 60 % ce lotnega po vršja Slo ve ni je, v nas prot ju od mno gih dru - gih držav svo jim držav lja nom tudi prav no omo goča prost do stop. Držav lja ni ga ra zu me mo kot pro stor zdra ve ga oko lja, pri mer ne ga za preživ lja nje pro ste ga časa. Rezul - ta ti splet ne ra zi ska ve, iz ve de ne leta 2017 v ok vi ru pro jek ta CRP »Pri pra va stro kov nih iz ho dišč za tu ri stično in re krea cij sko rabo goz dov«, raz kri va jo, da v Slo ve ni ji kar de - vet od de se tih pre bi val cev gozd obišče v pro stem času. Zato me je v tej ra zi ska vi za ni mal tudi od nos last ni kov do obi sko valcev. Ugo to vil sem, da last ni ke moti pred vsem ne - pri me ren od nos obi sko val cev do za seb ne last ni ne, zato si želi jo, da jim državne us ta no ve (vključno z inšpek cij sko službo) na tem po dročju bolj pri sluh nejo. So deč po ob ja vah v me di jih so konf lik ti, ki jih nekateri obi sko val ci pov zročajo za ra di čez mer ne ga na bi ra nja bo rov nic, gob, vožnje s šti ri ko le sni ki zu naj ure je nih poti in po dob no, pri sot ni po vsod, gle de na ugo to vi tve te ra zi ska ve pa so ome je ni le na ne ka te ra gozd na ob močja v Slo ve ni ji. Da bi se od pra vi li, bi bil po tre ben širši konsenz na rav ni po sa mez nih lo kal nih skup no sti. Do nje ga bi bilo mo goče pri ti z dia lo gom med vse mi vple te ni mi de ležniki. Zažel je no je, da bi to vrst no par ti ci pa tiv no od ločanje mo de ri ra li pred stav ni ki lo kal nih iz po stav Za vo da za goz dove Slo ve ni je. Po mem ben je tudi vi dik ob veščanja in izo braževa nja jav no sti gle de gozd ne ga bon to na in pra vil ob našanja v goz du, kot jih do loča za kon. Nad zor nad raz ličnimi de jav nost mi v goz - du bi se mo ral po večati, kar je po ve za no s ka drov ski mi za de va mi. Razdrob lje nost po se sti v Slo ve ni ji ni prob le ma tična le v goz du, am pak tudi v dru - gih oko ljih (na pri mer mest nih sta no vanj skih so se skah, po dežel skih kme tij skih zem ljiščih), iz ha ja pa iz kul tur nih in tra di cio nal nih na gi bov ozi ro ma neu strez nih admi - ni stra tivnih (po li tičnih) ukre pov. Za pre mo sti tev tega prob le ma nas čaka še dol ga pot, zato me nim, da bi bila še naj boljša začasna rešitev spod bu ja nje so de lo va nja med last - ni ki, de ni mo z uved bo ob vez ne ga in ak tiv ne ga člans tva v enem od društev last ni kov goz dov ali v dru gih ob li kah for mal ne ga po ve zo va nja. Pre poz nal sem tudi ne ka te re po zi tiv ne vi di ke drob ne ga last ništva. Raz lične obli ke gos po dar je nja majh nih last ni kov, od od sot ne ga gos po dar je nja in raz ličnih in - di vi dual nih ob lik gos po dar je nja do gos po dar je nja, sklad nega s so dob ni mi goz dar ski mi us me ri tva mi, us tvar ja jo raz no lik gozd ni eko si stem in pri vlačno gozd no po kra ji no. Gozd v ok vi ru drob ne ga last ništva os ta ja v družin ski la sti, kar spod bu ja po ve za nost pre bi val cev z zem ljo in po večuje občutek so cial ne var no sti. Majh ne po se sti težje od - ku pi jo ve li ke kor po ra ci je, kar vpli va na to, da na rav ni viri (po leg goz da na pri mer 108 GEORITEM 30 tudi voda in prst) niso pod vrženi ve li kim fi nančnim ape ti tom in špe ku la ci jam. V ra zi ska vi sem se zav zel za kom ple men tar no upo ra bo kvan ti ta tiv nih in kva li - ta tiv nih me tod, kar je sklad no s so dob ni mi ra zi sko val ni mi pri sto pi v goz dars tvu. Ugo tav ljam, da je upo ra ba mešanih kva li ta tiv no-kvan ti ta tiv nih me tod naj ko rist nejša za preučeva nje tako raz no li ke družbene sku pi ne, ka kršna so last ni ki MZGP. V tem pogledu lah ko geo gra fi in pred stav ni ki so rod nih dis ci plin po glav je o me to dah upo - ra bi jo kot pri ročnik za to vrst ni me to dični pri stop. Ključ za raz reševa nje pre poz na nih težav v goz do vih z MZGP bi lah ko bila učin - ko vi ta mreža jav ne goz dar ske službe. Ena od na log re vir ne ga goz dar ja je ned vom no tudi dia log z last ni ki. S svo jim stro kov nim zna njem lah ko re vir ni goz dar spod bu ja po ve zo va nje med nji mi, raz rešuje konf lik te in skr bi za pre tok zna nja ter in for ma cij. Ra zi ska va je raz kri la, da ob sta ja jo ve li ke raz li ke v gos po dar je nju med re vir ji, kjer re - vir ni goz dar ji v večji meri so de lu je jo z last ni ki, in re vir ji, kjer so re vir ni goz dar ji z last ni ki skrom ne je po ve za ni. 12 Sez nam vi rov in li te ra tu re Aj zen, I. 1991: The theory of plan ned be ha vior. Or ga ni za tio nal Be ha vior and Hu man De ci sion Pro ces ses 50-2. DOI: https://doi.org/10.1016/0749-5978(91)90020-T Ar nold, K. M., Mc Der mott, K. B., Szpu nar, K. K. 2011: Ima gi ning the near and far future: The role of lo ca tion fa mi lia rity. Me mory & Cog ni tion 39-6. DOI: https://doi.org/10.3758/s13421-011-0076-1 Av sec, F. 1988: Zem ljiški mak si mum kot ome ji tev last nin ske pra vi ce. Ra zi ska ve in štu di je 69. Beggs, J. J., Hai nes, V. A., Hurl bert, J. S. 1996: Re vi si ting the ru ral‐ur ban con trast: Per so nal net works in non me tro po li tan and me tro po li tan set tings. Ru ral So cio - logy 61-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1549-0831.1996.tb00622.x Bell, D., Va len ti ne, G. 1995: Queer coun try: Ru ral les bian and gay li ves. Jour nal of Ru ral Stu dies 11-2. DOI: https://doi.org/10.1016/0743-0167(95)00013-D Be ren guer, J., Cor ra li za, J. A., Martín, R. 2005: Ru ral-ur ban dif fe ren ces in en vi ron men - tal con cern, at ti tu des, and ac tions. Eu ro pean Jour nal of Psycho lo gi cal As ses sment 21-2. DOI: 10.1027/1015-5759.21.2.128 Bjärs tig, T., Kva stegård, E. 2016: Fo rest so cial va lues in a Swe dish ru ral con text: The pri va te fo rest ow ners’ pers pec ti ve. Fo rest Po licy and Eco no mics 65. DOI: https://doi.org/10.1016/j.forpol.2016.01.007 Blaz nik, P., Gra fe na uer, B., Vil fan, S. (ur.) 1970: Gos po dar ska in družbena zgo do vina Slo ven cev, Zgo do vi na agrar nih pa nog. 1. zve zek. Ljub lja na. Bo ga taj, N. 2010: Last ni ce goz da kot pre zrt zgled. Pris pe vek k ce lo vi tejšemu ra zu - me va nju sta rih lju di v Slo ve ni ji. Ka ko vost na sta rost 13-1. 109 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Bo ga taj, N. 2011: Can the in vi sib le be co me a mo del? A Case of Slo ve nian fe ma le forest ow ners. An dra goške stu di je 2. Bončina, A. 2011a: Con cep tual ap proac hes to in te gra te na tu re con ser va tion into forest ma na ge ment: a Cen tral Eu ro pean pers pec ti ve. In ter na tio nal Fo re stry Re view 13-1. Bončina, A. 2011b: Hi story, cur rent sta tus and fu tu re pros pects of une ven-aged fo - rest ma na ge ment in the Di na ric re gion: an over view. Fo re stry 84-5. DOI: https://doi.org/10.1093/forestry/cpr023 Boon, T. E., Meilby, H. 2007: Des cri bing ma na ge ment at ti tu des to gui de fo rest policy im ple men ta tion. Small-sca le Fo re stry 6-1. Boon, T. E., Meilby, H., Thor sen, B. J. 2004: An em pi ri cally ba sed typo logy of pri va - te fo rest ow ners in Den mark: im pro ving com mu ni ca tion bet ween aut ho ri ties and ow ners. Scan di na vian Jour nal of Fo rest Re search 19-S4. DOI: https://doi.org/ 10.1080/14004080410034056 Bou det, A. M. M., Pe tesch, P., Turk, C. 2013: On norms and agency: Con ver sa tions about gen der equa lity with wo men and men in 20 coun tries. Was hing ton DC. Brandth, B., Hau gen, M. S. 1998: Brea king into a mas cu li ne dis cour se. Wo men and farm fo re stry. So cio lo gia Ru ra lis 38-3. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00087 But ler, B. 2017: Hi story Fin dings, and Fu tu re Di rec tions of Fo rest Lan dow ner Research. Frei burg. But ler, B. J., Leat her berry, E. C. 2004: Ame ri ca’s fa mily fo rest ow ners. Jour nal of Fore - stry 102-7. Char maz, K. 2006: Con struc ting groun ded theory: A prac ti cal gui de through quali - ta ti ve analy sis. Lon don. Ci ga le, D. 2005: Po so do bi tev Rav bar je ve ti pi za ci je na se lij z vi di ka stop nje ur ba ni zi - ra no sti na pod la gi RPE 2002. Oce na po nud be in pov praševa nja po zemljiščih za grad njo na ni vo ju re gi je in države. Pri pra va vhod nih po dat kov in iz ved ba an kete, 1. faz no po ročilo. Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Cim peršek, M. 2016: Last ništvo goz dov v zgo do vin ski pers pek ti vi in ško dlji ve posledi ce droblje nja zem ljiške po se sti. Goz dar ski vest nik 74-3. Clar ke, A. E. 2005: Si tua tio nal analy sis: Groun ded theory af ter the post mo dern turn. Thou sand Oaks. Cor bin, J., Strauss, A. 2008: Ba sics of qua li ta ti ve re search: Tech ni ques and pro ce dures for de ve lo ping groun ded theory. Thou sand Oaks. Corn wall, A., Jew kes, R. 1995: What is par ti ci pa tory re search? So cial Scien ce and Medi - ci ne 41. DOI: https://doi.org/10.1016/0277-9536(95)00127-S Cres well, J. W. 2014: A con ci se in tro duc tion to mi xed met hods re search. Lon don. Crowt her, T. W., Glick, H. B., Co vey, K. R., Bet ti go le, C., May nard, D. S., Tho mas, S. M., Smith, J. R., Hint ler, G., Du guid, M. C., Ama tul li, G., Tuan mu, M. N., Jetz, W., Sa las, C., Stam, C., Piot to, D., Ta va ni, R., Green, S., Bru ce, G., Wil liams, S. J., Wi ser, S. K., Hu ber, M. O., Hen ge veld, G. M., Na buurs, G. J., Tik ho no va, E., 110 GEORITEM 30 Borc hardt, P., Li, C. F., Po wrie, L. W., Fisc her, M., Hemp, A., Ho me ier, J., Cho, P., Vi brans, A. C., Umu nay, P. M., Piao, S. L., Rowe, C. W., Ash ton, M. S., Cra ne, P. R., Brad ford, M. A. 2015: Map ping tree den sity at a glo bal sca le. Na tu re 525. DOI: 10.1038/na tu re14967 Cun der, T. 1999: Za raščanje kme tij skih zem ljišč v slo ven skem alp skem sve tu. Dela 13. Čer nač, J. 1987: Ka dri in izo braževa nje v goz dars tvu. Zbor nik goz dars tva in le sarstva 30. Čer nič Is te nič, M. 2009: Dif fe ren ces in fer ti lity be ha vi our among the farm, ru ral and ur ban po pu la tions in Slo ve nia. Ea stern Eu ro pean Coun try si de 15. DOI: 10.2478/ v10130-009-0004-6 Ču far, K., Tiš ler, V., Go ri šek, Ž. 2002: Ar heo loš ki les-nje go ve last no sti in ra zi sko valni po ten cial. Acta arc ha eo lo gi ca 53. De Groot, R. S., Wil son, M. A., Bou mans, R. M. 2002: A typo logy for the clas si fi ca tion, des crip tion and va lua tion of ecosy stem func tions, goods and ser vi ces. Eco lo gi cal Eco no mics 41-3. DOI: https://doi.org/10.1016/S0921-8009(02)00089-7 Der nulc, S., Il jaš, U., Ku tin, B., Orešnik, I., Cun der, T., Go lež, M., Ju vančič, L. 2002: Po pis kme tij skih gos po dar stev, Slo ve ni ja, 2000. Ljub lja na. Dill man, D. A., Smyth, J. D., Chri stian, L. M. 2014: In ter net, pho ne, mail, and mi xed- mode sur veys: the tai lo red de sign met hod. Seatt le. Drozg, V. 1999a: Ne ka te re značil no sti fi zične struk tu re slo ven skih mest. Dela 14. Drozg, V. 1999b: Opre de li tev na se lij, upra vičenih do sta tu sa me sto. Služba za lo kalno sa mou pra vo Vla de Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Ed wards, W., Bar ron, F. H. 1994: SMARTS and SMARTER: Im pro ved sim ple met - hods for mul tiat tri bu te uti lity mea su re ment. Or ga ni za tio nal be ha vior and hu man de ci sion pro ces ses 60-3. DOI: https://doi.org/10.1006/obhd.1994.1087 Egan, A. F., Jo nes, S. B. 1995: The re lia bi lity of lan dow ner sur vey res pon ses to que - stions on fo rest ow ners hip and har ve sting. Nort hern Jour nal of Ap plied Fo re stry 12-4. DOI: https://doi.org/10.1093/njaf/12.4.184 Eg gers, J., Lämås, T., Lind, T., Öhman, K. 2014: Fac tors inf luen cing the choi ce of mana - ge ment stra tegy among small-sca le pri va te fo rest ow ners in Swe den. Fo rests 5-7. DOI: 10.3390/f5071695 Fic ko, A., Bončina, A. 2013: Pro ba bi li stic typology of ma na ge ment de ci sion ma king in pri va te fo rest pro per ties. Fo rest Po licy and Eco no mics 27. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.forpol.2012.11.001 Flo wer dew, R., Mar tin, D. 2005: Met hods in hu man geo graphy: a gui de for stu dents doing a re search pro ject. Lon don. Fo gel holm, M., Val ve, R., Ab setz, P., Hei no nen, H., Uu te la, A., Pat ja, K., Karisto, A., Konttinen, R., Mäkelä, T., Nissinen, A., Jallinoja, P., Nummela, O., Talja, M. 2006: Ru ral‒ur ban dif fe ren ces in health and health be ha vi our: a ba se li ne des crip tion of a com mu nity health-pro mo tion pro gram me for the el derly. Scan di na vian Journal of So cial Me di ci ne 34-6. DOI: 10.1080/14034940600616039 111 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Fol lo, G., Li de stav, G., Lud vig, A., Vil kri ste, L., Hu ja la, T., Karp pi nen, H., Di do lot, F., Mi za rai te, D. 2017: Gen der in Eu ro pean fo rest ow ners hip and ma na ge ment: ref lec tions on wo men as »New fo rest ow ners«. Scan di na vian Jour nal of Fo rest Re search 32-2. DOI: https://doi.org/10.1080/02827581.2016.1195866 Fon ta na, A., Frey, J. 1994: In ter vie wing: The art of scien ce. Hand book of qua li ta tive re search. Lon don. Friese, S. 2016: CAQDAS and groun ded theory analy sis. MMG Wor king Pa per 16-07. Göttin gen. Fu ji ta, K., Hen der son, M. D., Eng, J., Tro pe, Y., Li ber man, N. 2006: Spa tial di stan ce and men tal con strual of so cial events. Psycho lo gi cal Scien ce 17-4. DOI: https://doi.org/ 10.1111/j.1467-9280.2006.01698.x Ful ton, J. A., Fu guitt, G. V., Gib son, R. M. 1997: Re cent chan ges in me tro po li tan‒non - me tro po li tan mi gra tion streams. Ru ral So cio logy 62-3. DOI: https://doi.org/ 10.1111/j.1549-0831.1997.tb00656.x Ga bro vec, M., Klad nik, D. 1997: Some new as pects of land use in Slo ve nia. Geo grafski zbor nik 37. Ga bro vec, M., Ko mac, B., Zorn, M. 2012: Vpliv spre memb rabe tal na geo morf ne pro - ce se v zad njih sto let jih na pri me ru Zgor nje ga Po sočja. Dol go ročne spre mem be oko lja 1. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Ku mer, P. 2019: Spremem be rabe zem ljišč od fran cis cej ske ga ka ta stra do da nes. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 59-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4892 Georg, W. 1998: So zia le Lage und Le bens stil: eine Typo lo gie. Op la den. Ge strin, F., Me lik, V. 1966: Slo ven ska zgo do vi na od konca 18. sto let ja do 1918. Ljubljana. Gla ser, B. 1978: Theo re ti cal sen si ti vity. Ad van ces in the met ho do logy of groun ded theory. Mill Val ley. Gla ser, B. G. 1992: Ba sics of groun ded theory analy sis: Emer gen ce vs for cing. Mill Val ley. Gla ser, B. G. 1998: Doing groun ded theory: Is sues and dis cus sions. Mill Val ley. Gla ser, B., Strauss, A. 1967: The dis co very of groun ded theory. Lon don. Gozd no gos po dar ski načrti gozd no gos po dar skih ob močij 2010 (2011–2020). Med - mrežje: http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/gozdarstvo/gozdnogospodarsko_ nacrtovanje/gozdnogospodarski_in_lovsko_upravljavski_nacrti_obmocij_2011_2020/ (1. 1. 2018). Guest, G., Bunce, A., John son, L. 2006: How many in ter views are enough? An expe - ri ment with data sa tu ra tion and va ria bi lity. Field met hods, 18-1. GURS 2013. Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je, Ljub lja na. Ha cek, M., Ku ko vic, S., Bre zovšek, M. 2013: Prob lems of cor rup tion and di strust in po li ti cal and ad mi ni stra ti ve in sti tu tions in Slo ve nia. Com mu nist and Post-Com - mu nist Stu dies, 46-2. 112 GEORITEM 30 Hou se, J. S., Wolf, S. 1978: Ef fects of ur ban re si den ce on in ter per so nal trust and helping be ha vior. Jour nal of Per so na lity and So cial psycho logy 36. DOI: 10.1037/ 0022-3514.36.9.1029 Hud dart‐Ken nedy, E., Bec kley, T. M., Mc Far la ne, B. L., Na de au, S. 2009: Ru ral‐urban dif fe ren ces in en vi ron men tal con cern in Ca na da. Ru ral So cio logy 74-3. DOI: https://doi.org/10.1526/003601109789037268 Hu gos son, M., In ge mar son, F. 2004: Ob jec ti ves and mo ti va tions of small-sca le forest ow ners; theo re ti cal mo del ling and qua li ta ti ve as ses sment. Sil va Fen ni ca 38-2. DOI: 10.14214/sf.430 Hu ja la, T., Tik ka nen, J. 2008: Boo sters of and bar riers to smooth com mu ni ca tion in fa mily fo rest ow ners’ de ci sion ma king. Scan di na vian Jour nal of Fo rest Re search 23-5. DOI: https://doi.org/10.1080/02827580802334209 Kan gas, A., Kan gas, J., Kurt ti la, M. 2015: De ci sion sup port for fo rest ma na ge ment: ma na ging fo rest ecosy stems. New Del hi. Kan gas, A., Saa ri nen, N., Saa ri ko ski, H., Le ski nen, L. A., Hu ja la, T., Tik ka nen, J. 2010: Sta ke hol der pers pec ti ves about pro per par ti ci pa tion for Re gio nal Fo rest Pro gram - mes in Fin land. Fo rest Po licy and Eco no mics 12-3. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.forpol.2009.10.006 Karp pinen, H. 1998. Va lues and ob jec ti ves of non-inud strial pri va te fo rest owners in Fin land. Sil va Fen ni ca 32-1. DOI: https://doi.org/10.14214/sf.699 Karp pi nen, H., Berghäll, S. 2015: Fo rest ow ners’ stand im pro ve ment de ci sions: Appl ying the theory of plan ned be ha vior. Fo rest Po licy and Eco no mics 50. DOI: https://doi.org/10.1016/j.forpol.2014.09.009 Ka wu lich, B. B. 2005: Par ti ci pant ob ser va tion as a data col lec tion met hod. Fo rum: Qua li ta ti ve So cial Re search. Ber lin. Ken nedy, J. J. 1985: Con cei ving fo rest ma na ge ment as pro vi ding for cur rent and future so cial va lue. Fo rest Eco logy and Ma na ge ment 13. DOI: https://doi.org/10.1016/ 0378-1127(85)90008-8 Kle menčič, V. 2002: Pro ce si dea gra ri za ci je in ur ba ni za ci je slo ven ske ga po deželja. Dela 17. Ko ražija, N. 2016: To so naj večji last ni ki goz dov. Fi nan ce 13. maj 2016. Ljub lja na. Kor te, C., Kerr, N. 1975: Res pon se to al trui stic op por tu ni ties in ur ban and no nurban set tings. The Jour nal of So cial Psycho logy 95. DOI: 10.1080/00224545.1975.9918701 Košmelj, K., Bresk var Žau cer, L. 2006: Me to de za raz vrščanje enot v sku pi ne; os nove in pri mer. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 87. Kranj ski ver ski sklad. Med mrežje: http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=22823 (1. 1. 2018). Krč, J., Ma lo vrh, Š. P., Fic ko, A., Šinko, M., Pre mrl, T., Bo ga taj, N., Udovč, A., 2015: Fo rest Land Ow ners hip Chan ge in Slo ve nia. Ljub lja na. 113 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Kress, V. E., Shoff ner, M. F. 2007: Fo cus groups: A prac ti cal and ap plied re search approach for coun se lors. Jour nal of Coun se ling and De ve lop ment 85-2. DOI: https://doi.org/10.1002/j.1556-6678.2007.tb00462.x Krue ger, Ric hard A. 1998: Mo de ra ting fo cus groups. Thou sand Oaks. Ku mer, P., Štrum belj, E. 2017: Clu ste ring-ba sed typo logy and analy sis of pri va te small- sca le fo rest ow ners in Slo ve nia. Fo rest Po licy and Eco no mics 80. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.forpol.2017.03.014 Ku mer, P., Pez devšek Ma lo vrh, Š. 2018: Fac tors hin de ring fo rest ma na ge ment among en ga ged and de tac hed priva te fo rest ow ners: Slo ve nian sta ke hol ders’ per cep tions. Small-sca le Fo re stry 1-21. DOI: https://doi.org/10.1007/s11842-018-9409-2 Ku mer, P., Po točnik Sla vič, I. 2016: He te ro ge ne ous small-sca le fo rest ow ners hip: com - ple xity of ma na ge ment and conf licts of in te rest. Bel geo 4. DOI: https://doi.org/ 10.4000/bel geo.19354 La za re vič, Ž. 2011: Dve sto let ne poti slo ven ske ga kme tijs tva. Med mrežje: http:/ www.tms.si/ fck_files/image/Dogodki11/TE/kmetijstvo.pdf (15. 6. 2016). Lešnik, K., Ko ren, J. 2016: De na cio na li za ci ja tudi po 24 le tih ne do končana zgod ba. Med mrežje: https://www.rtvslo.si/slovenija/denacionalizacija-tudi-po-24-letih- nedokoncana-zgodba/385525 (1. 1. 2018). Li de stav, G. 1998: Wo men as non-in du strial pri va te fo rest lan dow ners in Swe den. Scandi na vian Jour nal of Fo rest Re search 13. DOI: https://doi.org/10.1080/ 02827589809382963 Li de stav, G. 2010: In com pe ti tion with a brot her: Wo men’s in he ri tan ce po si tions in con tem po rary Swe dish fa mily fo re stry. Scan di na vian Jour nal of Fo rest Re search 25-S9. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/02827581.2010.506781 Li de stav, G., Ek ström, M. 2000: In tro du cing gen der in stu dies on ma na ge ment beha - vi our among non-in du strial pri va te fo rest ow ners. Scan di na vian Jour nal of Fo rest Re search 15-3. DOI: 10.1080/028275800448011 Li de stav, G., Ní Dhubháin, A. N., Karp pi nen, H. 2015: Fo rest ow ner types in Eu rope: Di ver sity and trends. Con cepts, met hods and fin dings in fo rest ow ners hip re search in Eu ro pe. Mid-term pro cee dings of the COST Ac tion FP1201. Du naj. Li de stav, G., Ní Dhubháin, A., Kar pin nen, H., Živo ji no vi ć, I., We stin, K., Fic ko, A. 2016: Eu ro pean non-in du strial pri va te forest ow ners: the art of typo logy crea tion and their use. Fo rest ow ners hip chan ges in Eu ro pe. Trends, is sues and needs for action. Zbor nik sim po zi ja COST Ac tion FP1201 FACEMAP. Du naj. Lin den berg, S., Steg, L. 2007: Nor ma ti ve, gain and he do nic goal fra mes guiding en - vi ron men tal be ha vior. Jour nal of So cial Is sues 63-1. DOI: https://doi.org/10.1111/ j.1540-4560.2007.00499.x Lof land, J., Snow, D., An der son, L., Lof land, L. H. 2006: Analy zing so cial set tings: A Gui de to qua li ta ti ve ob ser va tion and analy sis. Bel mont. 114 GEORITEM 30 Long hurst, R. 2010: Semi-struc tu red in ter views and fo cus groups. Key met hods in geo graphy. Lon don. Ma vsar, R. 2005: Eko nom sko vred no te nje vlog goz dov. Ma gi str sko delo, Eko nom - sko-po slov na fa kul te ta Uni ver ze v Ma ri bo ru. Ma ri bor. Med ved, M. 1991: Vključevanje last ni kov goz dov v gozd no proi zvod njo. Ma gi str sko delo, Od de lek za goz dars tvo in ob nov lji ve gozd ne vire Bio teh niške fa kul te te Univerze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Med ved, M. 2013: Gos po dar je nje z goz dom za last ni ke goz dov. Ljub lja na. Med ved, M., Ma ti jašić, D., Pi sek, R. 2010: Pri va te pro perty con di tions of Slo ve nian fo rests. Pre li mi nary re sults from 2010. IUFRO con fe ren ce pro cee dings small-scale fo re stry in a chan ging worlds: Op por tu ni ties and chal len ges and the role of exten - sion and tech no logy trans fer. Ljub lja na. Me sec, B. 2004: Prit leh ne teo ri je v kva li ta tiv nem ra zi sko va nju v so cial nem delu. Socialno delo 43-4. Mi he lič, D. 2008: Uso da goz dov na Slo ven skem do 16. sto let ja. Eko nom ska i eko histo - ri ja 4. Mish ler, W., Rose, R. 1997: Trust, di strust and skepti cism: Po pu lar eva lua tions of ci - vil and po li ti cal in sti tu tions in post-com mu nist so cie ties. The Jour nal of Po li tics 59-2. DOI: 10.2307/2998171 Müllner, A. 1902: Das Wald we sen in Krain nach ar hi va lisc hen Quel len. Ljub lja na. Mu sta jo ki, J., Rai mo, P., Salo, A. 2005: De ci sion Sup port by In ter val SMART/SWING- In cor po ra ting Im pre ci sion in the SMART and SWING Met hods. De ci sion Scien ces 36-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1540-5414.2005.00075.x Nic hi fo rel, L., Bou ri aud, L., Deuf fic, P., Keary, K., Weiss, G., Avdibe go vi ć, M., Sto ya nov, N., Ron deux, J., Kraj ter Os toi ć, S., Jarsky, V., Hrib, M., Te der, M., Hu ja la, T., Sto ja nov ski, V., Sto ja nov ska, M., Ja ger, L., Ven ne sland, B., Jod low ski, K., Sar va so va, Z., Dob sin ska, Z., Pez devšek Ma lo vrh, Š., Sin ko, M., Ne delj ko vić, J., Noni ć, D., Gor riz, E., Wil kes-Al le mann, J., Wil helms son, E., La wren ce, A., Gat to, P., Luk mi ne, D., Si lin gie ne, R., Vil kri ste, L., Fe li cia no, D. 2016: De gree of free dom in pri va te fo re stry. A pro perty rights analy sis across 26 Eu ro pean coun tries. Forest ow ners hip chan ges in Eu ro pe. Trends, is sues and needs for ac tion. Zbor nik simpo - zi ja COST Ac tion FP1201 FACEMAP. Du naj. Nord lund, A., We stin, K. 2011: Fo rest va lues and fo rest ma na ge ment at ti tu des among pri va te fo rest ow ners in Swe den. Fo rests 2-1. DOI: https://doi.org/10.3390/f2010030 OECD Re view of Agri cul tu ral Po li cies: Slo ve nia. 2001. DOI: https://doi.org/10.1787/ 1990004x Pahl, S., Ba uer, J. 2013: Over co ming the di stan ce: Pers pec ti ve ta king with fu tu re humans im pro ves en vi ron men tal en ga ge ment. En vi ronment and Be ha vior, 45-2. DOI: https://doi.org/10.1177/0013916511417618 115 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Pe tek, F. 2005: Spre mem be rabe tal v slo ven skem alp skem sve tu. Geo gra fi ja Slo ve - ni je 11. Ljub lja na. Pet ko vi ć, J. 2007: Tra di tio nal va lues and mo der ni za tion chal len ges in for ming ur ban and ru ral cul tu re. Fac ta uni ver si ta tis: Se ries Phi lo sophy, So cio logy, Psycho logy and Hi story 1. Pez devšek Ma lo vrh, Š. 2006: Po ve zo va nje last ni kov goz dov kot ukrep za po večanje kon ku renčno sti v za seb nih goz do vih ob uva ja nju so dob nih teh no lo gij. Goz darski vest nik 64-10. Pez devšek Ma lo vrh, Š. 2010: Vpliv in sti tu cij in ob lik po ve zo va nja last ni kov goz dov na gos po dar je nje z za seb ni mi goz do vi. Dok tor sko delo, Bio teh niška fa kul te ta Univer ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Pez devšek Ma lo vrh, Š., Ku mer, P., Gla vo nji ć, P., Noni ć, D., Ne delj ko vi ć, J., Ki sin, B., Av di be go vi ć, M. 2017: Dif fe rent or ga ni za tio nal mo dels of pri va te fo rest ow ners as a pos si bi lity to in crea se wood mo bi li za tion in Slo ve nia and Ser bia. Croa tian Jour nal of Fo rest En gi nee ring 38-1. Pez devšek Ma lo vrh, Š., Zad nik Stirn, L., Krč, J. 2010: Inf luen ce of pro perty and owners - hip con di tions on wil ling ness to coo pe ra te. Šumar ski list 134-3. Poje, A., Pez devšek Ma lo vrh, Š., Krč, J. 2016: Fac tors af fec ting har ve sting in ten sity in small-sca le pri va te fo rests in Slovenia. Small-sca le fo re stry 15-1. DOI: https://doi.org/ 10.1007/s11842-015-9309-7 Põllumäe, P., Kor jus, H., Pa luots, T. 2014: Ma na ge ment mo ti ves of Es to nian pri va te fo rest ow ners. Fo rest Po licy and Eco no mics 42. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.forpol.2014.02.007 Po ročilo o iz va ja nju Re NGP do leta 2014. Mi ni str tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in prehra no. Ljub lja na, 2016. Po ročilo o iz va janju Re NGP do leta 2014. Mi ni str tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in prehra no. Ljub lja na, 2016. Po ročilo Za vo da za goz do ve Slo ve ni je za leto 2014. Ljub lja na, 2015. Po ročilo Za vo da za goz do ve Slo ve ni je za leto 2015. Ljub lja na, 2016. Po ročilo Za vo da za goz do ve Slove ni je za leto 2016. Ljub lja na, 2017. Pro gram raz vo ja goz dov v Slo ve ni ji Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 14/1996. Ljubljana. Pulla, P., Schuck, A., Ver kerk, P. J., Las ser re, B., Marc het ti, M., Green, T. 2013: Mapping the di stri bu tion of fo rest ow ners hip in Eu ro pe. Hyvinkää. Pur po se of the fo cus group in ter view, 2016. Med mrežje: http://blablawriting.com/ purpose-of-the-focus-group-interview-essay (1. 1. 2018). Put nam, R. D. 2001: Bow ling alo ne: The col lap se and re vi val of Ame ri can com munity. New York. Rav bar, M. 1997: Slo ve ne ci ties and su burbs in trans for ma tion. Geo graf ski zbor nik 37. Rav bar, M. 2003. Zna čil no sti ur ba ni za ci je. Geo graf ski at las Slo ve ni je: dr ža va v prostoru in ča su. Ljub lja na. 116 GEORITEM 30 Re mic, C. 1975: Goz do vi na Slo ven skem. Ljub lja na. Re so lu ci ja o na cio nal nem gozd nem pro gra mu (Re NGP). Urad ni list Re pub li ke Slove ni je 111/2007 Ljublja na. Ric hie, J., Le wis, J., Nic hols, C., Orm ston, R. 2003: Qua li ta ti ve re search prac ti ce. A guide for so cial scien ce stu dents and re searc hers. Lon don. Rico, G. L. 1983: Wri ting the na tu ral way: Using right-brain tech ni ques to re lea se your ex pres si ve powers. Los An ge les. Ri pat ti, P. 1999: Pro fi le on Fin nish fe ma le fo rest ow ners and their tim ber sa les behavi - our. Pro cee dings of the Bien nial Mee ting of the Scan di na vian So ciety of Fo rest Eco no mics, Umeå. Scan di na vian Fo rest Eco no mics 37. Ro zan ce, M. A., Rabotya gov, S. S. 2014: Was hing ton Sta te small fo rest lan dow ners: Who in tends to de ve lop their fo rest lands and when. Jour nal of Fo re stry 112-6. DOI: https://doi.org/10.5849/jof.12-103 Rus, A. 2007: Po men ter ciarnih de jav no sti v raz vo ju Ljub lja ne. Dela 27. Schütz, J. P. 1999: Clo se-to-na tu re sil vi cul tu re: is this con cept com pa tib le with species di ver sity? Fo re stry 72-4. DOI: https://doi.org/10.1093/fo re stry/72.4.359 Schwartz, S. H. 1977: Nor ma ti ve inf luen ces on altruism. Ad van ces in Ex pe ri men tal So cial Psycho logy 10. DOI: https://doi.org/10.1016/S0065-2601(08)60358-5 Scott, A., Gil bert, A., Ge lan, A. 2007: The ur ban-ru ral di vi de: Myth or rea lity? Aberdeen. Sel ter, A., Har te brodt, C., Brandl, H., Her bohn, J. 2009: A cri ti cal com pa ri son of typolo - gies of small-sca le fo re stry in Ba den-Würt tem berg de ri ved using sin gle and mul ti ple cri te ria. Small-sca le Fo re stry 8-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s11842-008-9066-y Sil ver, E. J. 2015: Un der stan ding pri va te wood land ow ner fo rest ma na ge ment. Qualitative and quan ti ta ti ve ap pli ca tions. Dok tor sko delo, The Uni ver sity of Mai ne. Ann Ar bor. Skip pon, S., Gar wood, M. 2011: Res pon ses to bat tery elec tric ve hic les: UK con sumer at ti tu des and at tri bu tions of symbo lic mea ning fol lo wing direct ex pe rien ce to reduce psycho lo gi cal di stan ce. Trans por ta tion Re search Part D: Trans port and En vi ron ment 16-7. DOI: https://doi.org/10.1016/j.trd.2011.05.005 Smre kar, A., Šmid Hri bar, M., Er har tič, B. 2016: Sta ke hol der conf licts in the Ti vo li, Rožnik Hill, and Šiška Hill pro tec ted lands ca pe area. Acta geo grap hi ca Slo ve ni - ca 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.895 Spen ce, A., Poor tin ga, W., Pid geon, N. 2012: The psycho logi cal di stan ce of cli ma te chan ge. Risk Analy sis 32-6. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1539-6924.2011.01695.x Stamp fer, K., Dürr stein, H., Mo ser, A. 2001: Small-sca le fo re stry chal len ges in Austria. Eco no mic su stai na bi lity of small-sca le fo re stry. Joen suu. Sta to pis. Sta ti stični pre gled Slo ve ni je 2015. Sta ti stični urad re pub li ke Slo ve ni je. Ljub - lja na, 2015. Stern, P. C. 2000: New en vi ron men tal theo ries: to ward a co he rent theory of en vi ron - men tally sig ni fi cant be ha vior. Jour nal of So cial Is sues 56-3. DOI: https://doi.org/ 10.1111/0022-4537.00175 117 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Stouf fer, S. A. 1955. Com mu nism, con for mity, and ci vil li ber ties: A cross-sec tion of the na tion speaks its mind. New York. Strauss, A., Cor bin, J. M. 1990: Ba sics of qua li ta ti ve re search: Groun ded theory proce - du res and techni ques. Thou sand Oaks. Strauss, A., Cor bin, J. M. 1997: Groun ded theory in prac ti ce. Thou sand Oaks. SURS, 2016. Statis tični urad re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Med mrežje: http://www.stat.si/ (1. 5. 2017). The Fo rest Re sour ces of the Tem pe ra te Zo nes. Fo rest Re sour ce In for ma tion of Some Newly Con sti tu ted Coun tries. The UN-ECE/FAO 1990 Forest Re sour ce As ses sment Uni ted Na tions. New York, 1990. Tho mas, T. D., Abts, K., Van der Wey den, P. 2014: Mea su re ment in va rian ce, res ponse styles, and ru ral–ur ban mea su re ment com pa ra bi lity. Jour nal of Cross-Cul tu ral Psycho logy 45-7. DOI: https://doi.org/10.1177/0022022114532359 Titt le, C. R. 1989: Ur ban ness and un con ven tio nal be ha vior: A par tial test of Clau de Fisc her’s sub cul tu ral theory. Cri mi no logy 27-2. DOI: 10.1111/j.1745- 9125.1989.tb01033.x Tittle, C. R., Gra smick, H. G. 2001: Ur ba nity: Inf luen ces of ur ban ness, struc tu re, and cul tu re. So cial Scien ce Re search 30-2. DOI: https://doi.org/10.1006/ssre.2001.0700 Ton nies, F. 1940: Fun da men tal con cepts in so cio logy. New York. Tro pe, Y., Li ber man, N. 2003: Tem po ral con strual. Psycho lo gi cal Re view 110-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1037/0033-295X.110.3.403 Ur banc, M. 2008: Raba ute me lje val ne teo ri je in pro gra ma at las.ti v geo gra fi ji. Geo - graf ski vest nik 80-1. Us ta va Re pub li ke Slo ve ni je. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 33/1991. Ljub lja na. Van Lie re, K., Dun lap, R. 1980: A re view of stu dies that mea su red en vi ron men tal attitudes and be ha viors. En vi ron ment and Be ha vior 11-1. DOI: 10.1016/ B978-0-08-097086-8.91066-3 Ve li kost za seb ne gozd ne po se sti, 2011. Med mrežje: http://www.zgs.si/slo/de lov na_ po droc ja/le sna_bio ma sa/po ten cia li_po_ob ci nah/ve li kost_za seb ne_po se sti/ in dex.html (1. 1. 2016). Ve luš ček, A., Ču far, K., Zu pan čič, M., 2009: Praz go do vin sko le se no kolo z osjo s kolišča Sta re gmaj ne na Ljub ljan skem bar ju. Ljub lja na. We ber, M. 1987. De ci sion ma king with in com ple te in for ma tion. Eu ro pean Jour nal of Ope ra tio nal Re search 28. DOI: https://doi.org/10.1016/0377-2217(87)90168-8 We ston, K. 1995: Get thee to a big city: Se xual ima gi nary and the great gay mi gration. A Jour nal of Les bian and Gay Stu dies 2-3. DOI: https://doi.org/10.1215/10642684- 2-3-253 Wier sum, K. F., Elands, B. H., Hoog stra, M. A. 2005: Small-sca le fo rest ow ners hip across Eu ro pe: Cha rac te ri stics and fu tu re po ten tial. Small-sca le Fo re stry 4-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s11842-005-0001-1 118 GEORITEM 30 Win kel, G., Kap hengst, T., Her bert, S., Ro baey, Z., Ro sen kranz, L., So ti rov, M. 2009: EU po licy op tions for the pro tec tion of Eu ro pean fo rests against harm ful im pacts. Al bert-Lud wigs Uni ver sity. Frei burg. Win kler, I. 1995: Značil no sti in po seb no sti last ni ne goz dov. Zbor nik goz dars tva in le sars tva 47. Win kler, I., Med ved, M. 1994: Spre mem be last nin ske struk tu re goz dov za ra di de na - cio na li za ci je in nji ho ve gozd no gos po dar ske po sle di ce. Zbor nik goz dars tva in le sars tva 44. Wirth, L. 1938: Urbanism as a way of life. Ame ri can Jour nal of So cio logy 44-1. Wolf gru ber, Z., Mu mel M. 2010: Po hor ska hol ca ri ja. Ra zi sko val na na lo ga, Os novna šola Lo vrenc na Po hor ju. Lo vrenc na Po hor ju. Za gožen F. 1988: Smi sel in upra vičenost spre mem be zem ljiškega mak si mu ma za kmete v SR Slo ve ni ji in SFRJ. Ra zi ska ve in štu di je 69. Za kon o de na cio na li za ci ji. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 27/1991-I, 56/1992 – odl. US, 13/1993 – odl. US, 31/1993, 24/1995 – odl. US, 20/97 – odl. US, 23/1997 – odl. US, 65/1998, 76/1998 – odl. US, 66/2000, 66/2000 – ORZD en27, 11/2001 – odl. US, 54/2004 – ZD oh-1 in 18/2005 – odl. US. Ljub lja na. Za kon o div ja di in lovs tvu. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 16/2004. Ljub lja na. Za kon o goz do vih. Urad ni list Re pub li ke Slove ni je 30/1993, 56/1999 – ZON, 67/2002, 110/2002 – ZGO-1, 115/2006 – ORZG40, 110/2007, 106/2010, 63/2013, 101/2013 – ZD av Nepr, 17/2014, 24/2015, 9/2016 – ZGGLRS in 77/2016. Ljub lja na. Zapf, W. 1994: Mo der ni sie rung, Wohl fa hrt sent wic klung und Trans for ma tion: so ziolo - gisc he Aufsätze 1987 bis 1994. Ber lin. Zem ljišča in raba zem ljišč 2010. Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Med - mrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Kmetijstvo_2010/03_zemljisca_ raba/02_15P21_stat_regije/02_15P21_stat_regije.asp (1. 1. 2017). Zem ljiška knji ga. Sods tvo Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2013. Zie gens peck, S., Härd ter, U., Schraml, U. 2004: Li festy les of pri va te fo rest ow ners as an indi ca tion of so cial chan ge. Fo rest Po licy and Eco no mics 6-5. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.forpol.2004.01.004 Živo ji no vi ć, I., Li de stav, G., Fe li cia no, D., Hu ja la, T., La wren ce, A., Weiss, G. 2015a: Con cepts, met hods and fin dings in fo rest ow ners hip re search in Eu ro pe: Mid- term pro cee dings of the COST Ac tion FP1201 Fo rest land ow ners hip chan ges in Eu ro pe: sig ni ficance for ma na ge ment and po licy FACESMAP. Du naj. Živo ji no vi ć, I., Weiss, G., Li de stav, G., Fe li cia no, D., Hu ja la, T., Dobšinská, Z., La - wren ce, A., Nybakk, E., Qui ro ga, S., Schraml, U. (ur.) 2015b: Fo rest Land Ow ners hip Chan ge in Eu ro pe. COST Ac tion FP1201 FACESMAP Coun try Reports, Joint Vo lu me. EFICEEC-EFISEE Re search Re port. Du naj. 119 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer 13 Sez nam slik Sli ka 1: Po vr ši na in šte vi lo za seb nih gozd nih po se sti po ve li kost nih raz re dih v Slo ve ni ji (Med ved, Ma ti ja ši ć in Pi sek 2010; Pez dev šek Ma lo vrh 2010; Po ro či lo Za vo da … 2016). 13 Sli ka 2: Raz drob lje nost gozd nih par cel na pri me ru Kolp ske do li ne, v bližini Osil ni ce (GURS 2013). 14 Sli ka 3: Sloven ski goz do vi ima jo šte vil ne funk ci je. Med dru gim za držuje jo vodo in omo gočajo nje no daljšo do stop nost. 17 Sli ka 4: Raz sež no sti pri la go je ne teo ri je o psi ho loš ki raz da lji. 20 Sli ka 5: Oce na spre memb de le ža goz da na iz bra nih ti pih re lie fa in Kra su (Ga bro vec, Ko mac in Zorn 2012). 21 Sli ka 6: V ob dob ju višin ske ko lo ni za ci je so po sto po ma krčili goz do ve v sre do gor ju in nižjih le gah vi so ko gor ja, kjer so na sta le značilne sa mot ne do mačije. 22 Sli ka 7: She ma tič ni pri kaz spre mi nja nja last niš ke struk tu re goz da v Slo ve ni ji v zad njih dveh sto let jih. 25 Sli ka 8: Pre voz hlo dov iz po hor skih goz dov s konj sko vpre go (Wolf gru ber in Mu mel 2010). 27 Sli ka 9: She ma tič ni kro no loš ki pre gled spre mi nja nja last niš tva gozd nih po se sti na Slo ven skem (Blaz nik, Gra fe na uer in Vil fan 1970; Re mic 1975; Win kler 1995; Re so lu ci ja o na cio nal nem … 2007; Med ved 2013, Po ro či lo Za vo da … 2016). 27 Sli ka 10: De jav ni ki in pro ce si, ki so od lo čil no vpli va li na dro bi tev po se sti po letu 1980. 28 Sli ka 11: Spre mem be v po kri to sti Slo ve ni je z goz dom med le to ma 1824 in 2016 (Gabro vec in Ku mer 2019). 30 Sli ka 12: Po vr ši na goz dov po prav nih ose bah, ki pri pa da jo ka to liš ki cerk vi (GURS 2013; Zem ljiš ka knji ga 2013). 31 Sli ka 13: De lež cerk ve nih goz dov po slo ven skih ob či nah (GURS 2013; Zem ljiš ka knji ga 2013). 32 Sli ka 14: Pov preč na ve li kost za seb ne gozd ne po se sti po ob či nah v Slo ve ni ji (Ve li kost za seb ne gozd ne po se sti 2011). 34 Sli ka 15: Pov preč na ve li kost goz da v po sa mez nih ob moč nih eno tah Za vo da za goz do ve Slo ve ni je na za seb ne ga last ni ka (Po ro či lo Za vo da … 2016). 35 Sli ka 16: Šti ri sto penj ski mo del zbi ra nja in ob de la ve ra zi sko val nih po dat kov. 37 Sli ka 17: Na ključ ni ra zi sko val ni vzo rec gozd nih last ni kov. 39 Sli ka 18: Ku mu la tiv ni pri kaz pris pe lih od zi vov po dne vih in ob li ki an ke ti ra nja. 41 Sli ka 19: Lo ka ci je sre dišč gozd nih po se sti last ni kov res pon den tov, vklju če nih v sta ti stič no ana li zo. 42 120 GEORITEM 30 Sli ka 20: Lo ka ci je bi va lišč last ni kov, s ka te ri mi je bil oprav ljen pol struk tu ri ra ni in terv ju. 44 Sli ka 21: Hie rar hi ja ka te go rij in de jav ni kov, na ve de nih v oce nje val nih li stih po me to di SMART. 45 Sli ka 22: Lo ka ci je fo ku snih sku pin, iz ve de nih na lo kal ni rav ni. 47 Sli ka 23: Pri mer she me in te rak cij in ne ver bal ne ko mu ni ka ci je. Izri sal jo je opa zo va lec fo ku sne sku pi ne 24. mar ca 2016, pri ka zu je pa raz po re di tev se dišč v pro sto ru (pra vo kot ni ki), šte vi lo og la šanj (x), za po red je so go vor ni kov (1–6) in ko mu ni ka ci jo med so go vor ni ki (puš či ce). 49 Sli ka 24: She ma ko ra kov ute me lje val ne teo ri je, pri kro je na pri ču jo či štu di ji. Ko ra ki vča sih sov pa da jo, vča sih pa po te ka jo sko zi ce lo ten ra zi sko val ni pro ces. 53 Sli ka 25: Pri mer mi sel ne ga vzor ca, ki je na stal na pod la gi »groz de nja« v ra zi sko val nem pro ce su. Rde ča bar va pred stav lja pet po ve zav, mo dra pa šti ri. 56 Sli ka 26: Sta rost na struk tu ra an ke ti ra nih last ni kov MZGP. 58 Sli ka 27: Sta tu sna struk tu ra last ni kov MZGP. 58 Sli ka 28: Izo braz be na struk tu ra last ni kov MZGP. 59 Sli ka 29: Neto me seč ni do ho dek last ni kov MZGP. 59 Sli ka 30: Po sest na se sta va last ni kov MZGP. 60 Sli ka 31: Šte vi lo gozd nih par cel last ni kov MZGP. 60 Sli ka 32: Stop nja so last niš tva gozd ne po se sti med MZGP. 61 Sli ka 33: Raz pr še nost gozd ne po se sti last ni kov MZGP. 61 Sli ka 34: Pri mer ja va dveh raz vrš čanj v sku pi ne. Levo je pri ka za no raz vrš ča nje splet ne ga in pošt ne ga vala (»lo če no«), de sno pa raz vrš ča nje vseh res pon den tov (»sku paj«). 63 Sli ka 35: Raz de li tev last ni kov majh nih za seb nih gozd nih po se sti na tipe in pod ti pe. 66 Sli ka 36: Od da lje nost med kra jem bi va nja gozd nih last ni kov in nji ho vo gozd no poses jo. Po sa mez na puš či ca ka že zrač no raz da ljo od doma ene ga res pon den ta do cen troi da nje go ve gozd ne po se sti. 68 Sli ka 37: Raz li ke v raz da ljah med do mom in gozd no po sest jo med ti po ma A in B ter ne res pon den ti. 69 Sli ka 38: Slo ven ski goz do vi so vse po go ste je žrtve vre men skih ujm, ka kršna je bil požled fe bruar ja 2014. 71 Sli ka 39: Ka ta stro fal ne po sle di ce požleda so bile vid ne šele spom la di, kot kaže tale nad Kam ni kom po sne ta fo to gra fi ja. 71 Sli ka 40: Oče ene iz med in terv ju vank med vla če njem hlo dov bli zu Sviš ča kov pod Snež ni kom leta 1987. 73 121 Lastniki gozdov v Sloveniji Peter Kumer Sli ka 41: Majh ne po se sti, par cel na raz drob lje nost in po go sto so last niš tvo so zna čil ni tudi za Kra jin ski park Ti vo li, Rož nik in Ši šen ski hrib. 75 Sli ka 42: Dejs tvo, da ima gozd po leg gos po dar ske tudi dru ge funk ci je, ka kršna je rekrea tiv na na fo to gra fi ji, iz po stav lja jo tudi ne ka te ri sta rejši last ni ki goz dov. 78 Sli ka 43: Na prav lja nje drv za kurjavo. 80 Sli ka 44: Kar to graf ski pri kaz pov preč ne od da lje no sti last ni kov (gle de na kraj bi va nja) od svo je gozd ne po se sti. Svet lej ši od ten ki ze le ne pri ka zu je jo lo ka ci je bi va lišč naj bolj od da lje nih last ni kov. 82 Sli ka 45: Pov preč ne oce ne po memb no sti iz bra nih splo šnih vred not gle de na tip lastni ka. »Vklju če ni« last ni ki v več jem šte vi lu ži vi jo na po de že lju, »od sot ni« pa v me stih. 85 Sli ka 46: Slo ven ska po pu la ci ja med ve dov šteje približno 700 oseb kov, s ka te ri mi si de li mo pro stor, zato je spod bu ja nje so bi va nja s to zver jo ključno za njen na dalj nji ob stoj. 85 Sli ka 47: Po di ra nje dre ve sa je lah ko ne var no opra vi lo, zato zah te va izur je ne ga de lav ca. 86 Sli ka 48: Pro stra na gozd na ob močja okrog trd nja ve Pre del. 88 Sli ka 49: Me ha ni zi ra no delo v goz du. 89 Sli ka 50: Raz li ka med »vklju če ni mi« in »od sot ni mi« last ni ki v na či nu do sto pa na gozd no po sest. 90 Sli ka 51: Meje so pra vi lo ma oz načene s 15 cm dol gi mi rdečimi vo do rav ni mi črta mi na deb lih sto ječega drev ja, prib ližno v pr sni višini. Na fo to gra fi ji je oz načena meja med ka ta str ski ma občina ma na Rožniku v Ljub lja ni. 92 Sli ka 52: Last ni ca goz da s Pla ni ne pod Go li co med sa ni tar no sečnjo za ra di lu ba dar ja. Pred stav lja do ber zgled last ni kom, saj ima oprav ljen tečaj in iz pit za se kačico. 95 Sli ka 53: Žen ske so v večji meri za dolžene za na prav lja nje bu tar, ki jih mar si kod še ved no upo rab lja jo za do mačo peko kru ha v krušni peči. 96 Sli ka 54: Go bar je nje je med Slo ven ci zelo pri ljub lje na ak tiv nost, ki je nekate rim gospo dinjs tvom tra di cio nal no do da ten vir za služka. 98 Sli ka 55: Med naj bolj pri ljub lje ni mi go ba mi naših goz dov je po let ni go ban (Bo le tus re ti cu la tus), med ljud mi znan kot jurček. 98 Sli ka 56: Znak, ki obi sko val ce opo zar ja, da v goz du po te ka sečnja ozi ro ma spra vi lo lesa. 103 Sli ka 57: Lo kal ne ute ži tve ka te go rij »vklju če ne ga« in »od sot ne ga« tipa last ni kov. 104 122 GEORITEM 30 14 Sez nam pre gled nic Pre gled ni ca 1: Značil no sti za seb ne gozd ne po se sti po ob močnih eno tah Za vo da za goz do ve Slo ve ni je (ZGS) (Gozd no gos po dar ski načrti … 2010; Po ročilo Za vo da … 2016). 33 Pre gled ni ca 2: Opis spre men ljivk, vklju če nih v an ke ti ra nje. 38 Pre gled ni ca 3: Šte vi lo de lež ni kov gle de na tip us ta no ve. 43 Pre gled ni ca 4: Po sto pek vred no te nja funk cij goz da (*Za kon o goz do vih (1993) opre de lju je na sled nje funk ci je goz da: eko loš ke/okolj ske, so cial ne in proi zvod ne; **pov zet ki tr di tev, prek ka te rih so res pon den ti ob po mo či Li ker to ve les tvi ce izra ža li svo je stri nja nje ozi ro ma ne stri nja nje in s tem vred no ti li funk ci je goz da). 50 Pre gled ni ca 5: Ci lji gos po dar je nja z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi (MZGP), ki so jih oce nje va li an ke ti ran ci, so raz vrš če ni v šti ri sku pi ne. 51 Pre gled ni ca 6: Ka te go ri je ute me lje val ne teo ri je in di men zi je pri la go je ne psi ho loš ke raz da lje (PPR). 54 Pre gled ni ca 7: Tri naj bolj re le vant ne glav ne kom po nen te sed mih spre men ljivk. 63 Pre gled ni ca 8: Pov preč ne vred no sti iz bra nih spre men ljivk po po sa mez nem tipu lastni ka, oce nje ne raz li ke, 95-% in ter va li zau pa nja in vred no sti p. 64 Pre gled ni ca 9: Vred no te in spre men ljiv ke, ki sem jih me ril, ter nji ho va teo re tič na po ve za nost z živ ljenj skim slo gom. 84 Pre gled ni ca 10: Glav ni raz lo gi last ni kov MZGP za ne na klo nje nost po ve zo va nju. 91 Pre gled ni ca 11: Tipi konf lik tov med last ni ki MZGP in obi sko val ci goz da (do lo če no na pod la gi ana li ze in terv ju jev in fo ku snih sku pin). 100 123 124 zalozba.zrc-sazu.si 30 Peter Kumer V Sloveniji je skoraj pol milijona zasebnih lastnikov gozdov. Kar 89 % zasebnih lastnikov ima v lasti manj kot 5 ha gozda oziroma skupaj 40 % vseh gozdnih zemljišč. Stroka jih pogosto omenja LASTNIKI v povezavi s (pre)majhnim posekom in s tem so uradno zaznani GOZDOV kot težava. Vendar pa je zaradi razmeroma velikega števila njihov družbeni pomen izjemen. Lastniki, ki živijo dlje od svojih posesti, V SLOVENIJI so manj vključeni v gospodarjenje z gozdom. Gozd je kot del družinske zapuščine za lastnike pomembna čustvena vrednota, ki pozitivno vpliva na gospodarjenje. Način dedovanja, ki se je iz VENIJI načrtnega prelevil v stihijskega, je posredno vplival na odsotnost LO izvajanja del v gozdovih. Za pomemben dejavnik, ki vpliva na V V S gospodarjenje z gozdovi, se je izkazala tudi stopnja zaupanja O med lastniki, ki je na nizki ravni. Rezultati raziskave so koristni za javno gozdarsko službo in gozdarsko svetovalno službo, za zakonodajalce in za vse državljane Slovenije, da bolje spoznamo sebe, saj je marsikdo med nami lastnik gozda ali pa bo lastnik STNIKI GOZD LA šele postal. er um 15 EUR er KPet GEORITEM 30 9 0 1 6 9 8 7 2 7 5 1 0 5 GEORITEM 30