Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 15.
Z uvodnikom ao more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so uo vračko.
Inserati:
SoBtstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje ae popust.
ljubljanski Lisi
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu: za oelo loto G gld., za pol leta S gld., za četrt leta lgld. 50 kr., na inouoc 50 kr., poiiljatov na dom velja mo-sočno 9 kr. več.
Po pošti velja
za oelo leto 10gl., za pol lete 5 gld., za ootrtleta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 52.
V Ljubljani v četrtek’!. maja 1884.
Tedaj I.
Pozabljena postava.
»Ptičev, v dodatkih A in B navedenih (t. j. vseh pevcev, kavk, postolk in sov) se ne sme niti loviti niti moriti od 1. februvarija do konca avgusta". Tako veli § 2, al. 2, postave z dnč 17. julija 1870 o varstvu ptičev, poljedelstvu koristnih. Ta postava je ena izmed agrikulturnih, katerih točna izvršitev je baš v naši deželi, ki ima.odločno kmetijsk značaj, silno potrebna; a kakor postava o gozdnem gospodarstvu, o zatiranji škodljivih merčesov in mnogo druzih, tako se tudi ta večinoma malomarno izvršuje. Naš kmet ravn& običajno po prislovici: „Apres nous le deluge“; njemu je treba denarja za davek, zato seka in prodaja v nič svoj del gozda do zadnjega debla: »Se bo uže samo zarastlo!# Za korist pa, katero mu prinašajo ptice, še celo nima nikakega razuma, ker pač morda pogleda v želodec ka-cemu gosposkemu človeku, a ne ptiču; kjer mu korist na dlani leži, tam je ne vidi, in da ga pri njegovi sodbi in pri njegovem postopanji proti krilatim prijateljem ne vodijo milo-srdni ali naravno-estetični nazori, tega mu ne moremo zameriti — od kod jih bo imel? Mnogo v tem oziru zamore šola storiti, ako vsi učitelji vestno izpolnujejo v § 16. počet-kom navedene postave jim naloženo dolžnost, in jih vsi razumniki, osobito pa stariši, katerim je dobra vzgoja otrok mar, pri tem pod-pirajo. Za zdaj imamo samo dvoje sredstev, s katerima moremo na pomoč prihiteti preganjanim pevcem, in sicer 1.) da gosposka s krepko roko poseže za zločinci in 2.) da ji pri tem občinstvo vspešno pomaga.
P*'i ornitologičnem kongresu, ki je zadnji čas zboroval na Dunaji in kateremu je bil pokrovitelj Nj. vis. cesarjevič Rudolf, govorilo in sklepalo se je mnogo o mednarodnem zakonu v varstvo ptičev. Tak zakon bi bil gotovo velike koristi, ako bi se ga povsod strogo izvrševati hotelo in zamoglo; a treba bi bilo
Listek.
Strašno maščevanje.
(Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič G6golj, poslovenil K. Štrekelj.)
(Dalje.)
IV.
Napočil je dan, ali solnca ni videti: nebo je oblačno in droben dež se vsiplje na polja, na gozde, na široki Dneper. Vzbudila se je gospa Katarina, ali ne radostna; oči so jej zajokane, ona je vsa žalostna in nemirna. — Mož moj mili, mož predragi, čudne sanje sem sanjala!
— Kake sanje, ljuba moja Katarina ?
— Sanjalo se mi je zares čudno, ali vendar tako živo, kakor ne bi niti spala, — sanjalo se mi je, da je moj oče tista nekazen, katero smo videli pri asaulu. Ali prosim te, ne veruj sanjam; kakih neumnosti nam one ne kažejo! Zdelo se mi je, da stojim pred njim, da se vsa tresem in bojim, a pri vsaki besedi njegovi zdrzavale so se mi vse žilice. Da bi bil ti slišal, kaj je govoril. ..
pred vsem, da ni tako polovičarsk, kakor je naš kranjski. § 4 se tu glasi: „Tržiti s ptiči, v dodatku B in C navedenimi, mrtvimi ali živimi, v času v § 2 prepovedanem ujetimi, je prepovedano." »Tržiti?" Mi ta izraz razumevamo tako, da je prepovedano i prodajati i kupovati je. Zakon o lovu je jasneji; on izrečno stavi pod kazen tudi onega, ki žival, o prepovedanem času ustreljeno ali na prepovedan način ujeto, kupi, kajti smatra ga s kratka za nekacega pomagača pri tatvini. Pomislimo pa, da divjačina v obče poljedelstvu ni koristna nego po večjem delu škodljiva, in da postava — še malo fevdalno nadahnena — štiti korist najemnikovo mnogokrat na kvar kmetu; ptice pa smemo smatrati za nekako splošno imetje, ki vsem poljedelcem in sadje-rejcem povprek koristijo, in občna korist vsa-kako zahteva v višji meri varstvo zakonodaj-čevo nego pa hasen zasebnikova. Nikakor ne gre tedaj, da bi se tu pod tržcem s ptiči razumevalo samo onega, ki jih prodaja nego isto-tako tudi njega, ki jih kupuje. Recimo pa, da se to popravi in da se strogo v tem smislu postopa — to bi morda koristilo tam, kjer ptice lovč samo za jed, n. pr. na Laškem. Pri nas imamo ptičem še druge sovražnike, in ti so njih »prijatelji", ki žlahtne pevce držč po gajbah. V Ljubljani pokupi se vsako pomlad na stotine in stotine slavcev, črnoglavk, tihih po-gorelčkov itd. Na tržni dan ti izz& vsacega vogala malo plaho prihaja nasproti kmetski fantalin ali pa tudi malovreden mož, ki varno prikriva z roko ono stran, kjer ima v vrečici ali v robci skrite nežne živalice, o katerih dobro vč, da jih javno prodajati ne sme. Pe-ričniki o ponedeljkih dones6 kopoma tenko-živih slavcev, katerih jim polovica po potu pogine. Po Golovci, po Gradu, pod Turnom na vsak lučaj ugledaš mladega ali starega paglavca, ki po meji ali po grmovji stika in nastavlja mreže ali limanice; ko te zagleda, se pa poniglavo potuhne. Vsi ti lopovi imajo po mestu svoje stalne prekupce, ki morajo
— Kaj je pravil, zlata moja Katarina ?
— Govoril je: »Poglej me, Katarina, jaz sem lep! Krivično trdč ljudje, da sem oduren: jaz ti bodem prekrasen mož. Le glej, kako pogledujejo moje oči!“ Tedaj nameri name svoje ognjene oči; jaz zakričim in se vzbudim.
— Da, sanje povedo dosti resničnega. No, pustimo to; ali veš, da za goro ni mirno? Z nova počeli so Lehi nekako pogledavati v našo deželo. Gorobec poslal mi je vest, naj ne spim; po nepotrebnem skrbi o tem; jaz tudi tako bedim. Hlapci moji napravili so to noč dvanajst zasSkov. Kraljevo republiko* pogostili bomo sč svinčenimi slivami in šlah-čici bodo plesali pod našimi biči.
— Ali ve o tem moj oče?
— Ta tvoj oče mi tiči za tilkom! Do sedaj ga ne morem uganiti. Gotovo je mnogo grehov naredil na tuji zemlji. Kaj neki je to? Kmalu bo uže leto, kar je tukaj, in niti enkrat se ni poveseijačil, kakor dober kozak! Ali slišiš, Katarina, medu ni hotel izpiti, medu, katerega sem samizmamil brestovskim Židom.
* Nekdanje kraljestvo poljsko ni bila prav za prav monarhija, ampak republika (rzeczpospolita) s kraljem na čelu, katera si je sama volila, odstavljala in mu precej strigla monarhične pravice. (Op. prel.)
deloma vsaj tudi redarstvu znani biti; ali pa prodajajo svoj na pol mrtvi plen ljudem sicer jako poštenim, a katerih v tem ^lučaji ni sram podpirati očividne prestopke postave. Kamor prideš o tem času, povsod vidiš pokrite kletke, po katerih plaho in obupno skačejo drobni pevci, ki so imeli uže izbrane družice, od katerih so zdaj za vselej ločeni. Srd mori človeka , ko vidi tako barbarstvo; rad bi hitel na pomoč nedolžni živalici, katera bi v prostosti še leta in leta živela in razveseljevala ljudi s svojim milim petjem — naj poje tudi drugod — tu pa ji je dano živeti le še malo dni ali tednov.
To je ravno najžalostneje, da jedva 10 odstotkov vseh ptičev, katere se spomladi polovi in pokupi, prihodno zimo doživi. Deloma jih umori otožnost, deloma pa poginejo glada, ker jim o tem času še ni mogoče privabiti ugaja-joče jim hrane. Zato nam je videti v tej „ljubezni“ do ptičev samo patologični moment veselja nad moritvijo. Da se varovanih ptičev baš zadnja leta toliko pokupi, zdi se nam simptom Sirečega se podivjanja — simptom morda neznaten, kakor je korist ptičev navidezno tudi neznatna.
A kako to zaprečiti? V Beči se vse ptice, katere postava varuje, brez vsega obotavljanja izpuste. Ker imajo vse kronovine postave o ptičjem varstvu in to že več let sčm, ni mogoče, da je prišel tak ptič postavno dovoljenim potom v lastnikove roke, tedaj je ravnati po § 9: »žive živali se izpustč". Naša postava ima sicer nesmiselno omejilo prepovedi na »živali v prepovedanem času ujete" in odpira s tem zadnja vrata na stežaj; a policija se lahko prepriča o resnici ali neresnici trditve, da žival ni o prepovedanem času ujeta ali pa iz gnezda vzeta (§ 1). Zakon pa naj bi se v smislu zahtev ornitologičnega kongresa točno glasil: »Ptiče pevce loviti, moriti ali v gajbah ujete imeti je prepovedano". Naš zakon je tudi sicer nedostaten; tako sta si § 4, al. 1, in § 8, al. 2, v jasnem nasprotji. Tudi
Ej, fantš! — pokliče gospod Danilo, — teci, dečko, v klet in prinesi židovskega medu! On celo žganja ne pije! Kaka nekazen to! Zdi se mi, Katarina, da celo v Gospoda Krista ne veruje. A kaj misliš?
— Bog ve. Kaj praviš ti, gospod Danilo?
— Čudno, kaj ne? nadaljuje gospod Danilo ter odvzame kozaku glinast vrč; — celo pogani in katoliki udani so žganju, le Turki samo ga ne pijejo. Ej, Stecko, ali si ga v kleti dobro potegnil ?
— Samo pokušal sem, gospod!
— Lažeš, pasji sin! Glej, kako ti padajo muhe na brke! Na očeh ti poznam, da si ga pol vedra izpraznil. Ej, vi kozaki! vi ste pro-klet narod! Pripravljeni ste, vse dati svojemu tovarišu, le pijače izsušite vse sami. Jaz uže davno nisem bil pijan, — gospa Katarina, kaj ne?
— Precej davno! Poslednjič ...
— Ne boj se, ne boj se, več nego en vrč ga ne ispijem! Ali glej! Turški opat uže leze sem! zamrmra mej zobni, ko zagleda svojega tasta, ki se je bil ravno priklonil, da bi vstopil skozi duri.
— Kaj pa je to, hči moja! reče oče, ko si sname šapko in si popravi pas, na katerem
bi bilo vspešno, da se od glob vpelje tantieme za ovadnike. Potem bi znala postava kaj koristiti.
Za sedaj naj bi se §§ 12 in 13, govoreča o razglaševanji postave in o kazni za malomarne občinske predstojnike, strogo izvrševala. To velja osobito po deželi, ljubljanska policija je v tem oziru jako stroga; dobro bi pa bilo, da bi slučaje, v katerih take prestopke kaznuje, z imeni vred objavila drugim na svarilo. Občinstvo pa naj redarstvo v tem dobrem delu podpira z ovajanjem ptičarjev in ptičjih kupcev in prekupcev. Komur se pa kak ptič ponudi na prodaj, ta naj ga rahlo v roko vzame, ogleda in — izpusti — ako se bo Sel prodajalec pritožit, tem bolje!
Iz državnega zbora.
Najvažnejši dogodek v seji 29. aprila bil je sigurno dopis, s katerim je zastopnik šestega dunajskega okraja, dr. Jos. Ko p p, predsedništvu naznanil, da se odpovč svojemu mandatu. Po njegovi izjavi pri volilnem shodu se je to obče pričakovalo, vendar je vest izbudila senzacijo med poslanci in živahno so se o njej razgovarjali v zbornici in po hodnikih.
Trgovinski minister je izročil pogodbo s severno železnico, kateri je priloženo obširno poročilo, utemeljeno z razlogi. Na to se oglasi enfant terrible nemške levice, vitez Schonerer, ter interpeluje načelnika Kaminskovega odseka, grofa Henrika Clam-Martinica, ali mu ni volja, od vlade zahtevati zapisnik kazenske obravnave v tej zadevi?
Clam-Martinic mu je odgovarjal, da je poročevalec uže gotov s svojim poročilom in da se bode poročilo Uročilo zbornici, kakor hitro ga odobri odsek. Pri tej priliki se bodo razkrile prav čudne reči. Gola istina je, da je baron Schwarz, podjetnik gališke trans-verzalke, razdelil velikanske svote med dunajsko časopisje, in uže pri znani Rescbauerjevi pravdi se je pokazalo, da so celo nekaterim zgovornim poslancem združene opozicije prav dobro znani jarki in ponikve, po katerih se je odtekala zlata ploha.
Dr. Promber interpeluje pravosodnega ministra, kako da opravičuje svojo naredbo glede postopanja pri konfiskacijah. Njegovo liberalno in pravniško prepričanje je razžaljeno, ker se uredništvom zaseženih listov več ne dopušča, pripraviti nove izdaje, v kateri se dotično mesto prazno pušča. Razumimo njegove pomisleke, a čudno se nam vendar vidi, da dotična praksa, katera uže od nekdaj velja za slovensko časopisje, do sedaj ni zbudila pozornosti nemških svobodomiselnih krogov.
Sedaj je bilo na dnevnem redu drugo branje Tomaščukovega predloga o avtentičnem tolmačenji § 28 tiskovnega zakona (gledč poročil iz državnega zbora). Toda ker
je visela sablja s čudnimi kamenčki; solnce je uže visoko, ti pa še nisi pripravila kosila.
— Kosilo je gotovo, gospod oče; takoj se donese! Vzemi lonec s cmoki! ukaže gospa Katarina stari služnici, ki je brisala leseno posodo. Ali stoj, rajši ga sama donesem, ti pa pokliči hlapce.
Vsi sedejo v okrogu na tla; nasproti svetim podobam sede gospod oče, njemu na levo gospod Danilo, na desno pa gospa Katarina in 10 najzvestejših kozakov v modrih in rumenih županih.
— Jaz nimam rad teh cmokov! reče oče, ko nekoliko poje, ter odloži žlico; — prav ni-kakega vkusa nimajo.
— Znam, da so ti ljubši židovski rezanci, misli pri sebi Danilo. — Zakaj pa praviš, tast moj! pridene na to glasno, — da ti cmoki nimajo vkusa? Ali so slabo napravljeni, kaj? Moja Katarina dela take cmoke, da se celo hetmanu redkokedaj posreči, take jesti; ne smejo se nam gnjusiti: to je kristijanska jed! Vsi sveti in bogaboječi ljudje so radi jeli cmoke.
Oče ne reče niti besedice; tudi gospod Danilo omolkne. Na to donesejo pečenega mrjasca se zeljem in slivami.
se je poročevalec dr. Ko p p odpovedal poslanstvu, prešla je zbornica k zadnji točki dnevnega reda, v razpravo one pogodbe, katero je vlada sklenila z deželo štajersko zarad terjatev iz francoske invazije 1. 1809.
L. 1809 namreč, ko je bila država skoraj uničena po bojnem porazu, brez denarja in brez kredita, bili so štajerski stanovi prisiljeni, narediti poseben dolg, za kojega so oni prevzeli poroštvo. Do I. 1882 je bilo razmerje teh obligacij nejasno, kajti vlada se je branila, priznavati dotični dolg kot del državnega dolga. Potem so se pričela pogajanja s štajerskim deželnim zborom in ta je konečuo sprejel pogodbo, ki se mora smatrati kompromisom med državo in vojvodino štajersko. Vlada namreč ponuja dež. zastopu nominalni znesek 400 000 gold. 5°/0 papirne rente proti temu, da dežela prevzame izplačanje, oziroma konverzijo onih dolžnih pismov, ki se še nahajajo pri zasebnikih. Te terjatve znašajo G50000 gold., ali ker se obligacije po denarnem polomu 1. 1811. obrestujejo	le z 2 °/0	in 21/2%>	znižuje	se za
konverzijo	potrebna	svota na	456 980	gold.
Omeniti treba, da se deželni zastop štajerski ni obrnil do državnega sodišča, kjer bi lahko proti državni blagajnici	zastopal	svojo
istinito ali	dozdevno	pravico.	In ker je de-
želni zbor sam se hotel pogoditi z državo, niso argumentacije štajerskih poslancev dr. Heilsberga in dr. Rechbauerja mogle predrugačiti konečnega sklepa, da se je odobrila dotična pogodba. Pri razgovoru nastala je polemika med dr. V o šn j ako m, ki je, oziraje se na sklep večine graškega deželnega zbora, se izjavil za pogodbo, pri tej priliki pa odločno grajal postopanje mariborskega poslanca dr. S c h m i d e r e r j a na kmetskem shodu pri Sv. Kunigundi — in dotičnim zastopnikom, kateri je skušal opravičevati svoje besede. Da je poslednji gospod v svojem odgovoru zopet rabil neparlamentarne izraze, kakor „denuncijacija“ itd. — to so na posled žalostne prikazni, katerih smo uže vajeni pri zastopnikih spodnještajerskega kulturnega življa.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kazenski odsek volil je za predsednikovega namestnika poslanca Wegscheiderja in poslanca dr. Jaquesa namesto dr. Koppa za referenta predloga Tomaščukovega o avtentični interpretaciji § 28 kazenskega zakona. Potem se je sprejelo nekaj sprememb pri zakonu o področji vojaških sodnij. Najvažnejše točke se glasč: Začasni odpuščenei in neaktivni Častniki v rezervi, moštvo rezerve in nadomestniki stopijo v področje vojaške sodnije z dnem, ko se jim izroči poklic k
— Jaz ne maram svinjskega mesa! reče Katarinin oče in grebe sš žlico zelje vkupe.
— Zakaj ne maraš svinjskega mesa? praša gospod Danilo; le Turci in Židje ne jedo svinjskega mesa.
Starec postane še osornejši.
Jedel je samo ajdovo kašo z mlekom in mesto žganja pil je neko črno vodo iz skle-nice, katero je nosil na prsih.
Po kosilu gospod Danilo krepko zaspi in probudi se še le proti večeru. Usede se in začne pisati liste na kozaško vojsko; gospa Katarina pa sedi na klopi pri peči in počne z nogo poganjati zibel. Gospod Danilo sedi tu, z levim očesom gleda na pisanje, z desnim pa skozi okno. A zunaj v daljavi blesti se gore in Dneper; za Dneprom modrijo se gozdi, zgoraj pa se blišči razjasnjeno modro nebo. Ali gospoda Danila ne zanima daljno nebo niti sinji gozdi, — on gleda na visok gorski greben, kjer se črni stari grad. Zdi se mu, kakor bi bilo okence v gradu zablestelo od ognja. Ali vse je zopet mirno; očividno se mu je to le tako zdelo. Sliši se samo, kako Dneper v nižavi votlo šumi, kako se od treh strani, drug za drugim, odmevajo udari nenadoma vzburkanih valov. Ali Dneper se ne
vojakom ali ko se poklic javno naznani ali pa z dnem, za katerega se list glasi; če se jim je pa poklic poprej izročil, z dnem pre-zentacije.
V justičnem odseku odobril se je 29ega aprila predlog o spremembi odvetniškega reda; pri tem pa se je načrt toliko spremenil, da je treba onim odvetniškim kandidatom, ki imajo uže jedno leto sodnijske prakse, sedemletne in ne osemletne prakse za nastop samostojnih odvetniških poslov.
Gospodarstveni odsek se je razgovarjal o peticiji čeških obrtnikov s cukrom. Sprejel je o nji dve resoluciji: 1.) Vlada se poživlja, delati na znižanje vožne cene pri železnicah in ladijah za cuker in sorodne tvarine; 2.) vlada se poživlja, sklicati enketo zastopnikov obrtnije s cukrom in zastopnikov kmetijstva, da se stvar temeljito pretrese.
Poljski klub je uže določil svoje postopanje glede severne železnice. Sklenil je, pogodbo zavreči in vladi dati vodilo, kako naj napravi novo pogodbo s severno železnico. Jednak sklep je ukrenil tudi odsek, ki ga je volil v ta namen češki klub.
Tuje dežele.
Iz Moskve poroča brzojav, da je stopil finančni minister z druzimi kolegi in z državno kontrolo v dogovor, da se znižajo izvan-redni krediti. Le v najpotrebnejših slučajih naj bi se napravil od sedaj naprej tak izvan-redni kredit.
V Berolinu je Windthorst stavil nekoliko predlogov, ki olajšujejo zakon zoper socija-iiste; državni zbor je sprejel te dostavke, a zavrnil omenjenega poslanca predlog, da bi se obsežni stan raztezal samo črez Berolin in okolico. Minister Puttkamer je odločno zavračal Windthorstov predlog in konečno je vlada prodrla s svojimi nazori.
V Parizu so še vedno na dnevnem redu posvetovanja gled6 egiptovske konference. Mi-nisterski predsednik Ferry se je te dni mnogo razgovarjal o njej s poslancena Waddingtonom in Courcelom. Francija jako previdno postopa in vlada noče definitivnih sklepov vkreniti, dokler ne čuje mnenja svojih poslancev. Sedaj pričakuje še svojega zastopnika v Egiptu, Barrdre-a, in potem še le namerava odgovoriti angleški vladi.
Iz Portsmoutha prihaja vest, da je prišel tja angleški parnik z vojaki iz Bombaya, med katerimi je nastala kolera. Oblasti so vkrenile vse potrebno, da bolezen ne stopi na suho. — Znani Anglež in veliki prijatelj Francozov, Sir Rihard W allace prodal je svoja angleška posestva za 15 milijonov frankov in preselil se bode v Pariz, kjer hoče živeti le za vtrjenje prijateljstva med obema narodoma.
..Strašna železnična katastrofa pri Bajadoza' na Spanjskem je čin hudobnih rok. Zločinci
upira, on samo godrnja in mrmra kakor starec; njemu je vse neljubo; okoli njega se je vse spremenilo; na tihem sovraži nabrežne gore, gozde, travnike in svoje tožbe o njih prenaša v črno morje.
Glej, na širokem Dnepru začrnela je ladi-jica in v gradu je zopet zablisnilo nekaj. Tiho zažvižga gospod Danilo in takoj priteče na ta žvižg zvest hlapec k njemu.
— Vzemi brž, Stecko, ostro sabljo in puško in pojdi za menoj!
— Ti odhajaš? praša gospa Katarina.
— Moram, žena; treba je pregledati vsa mesta, je-li vse v redu.
— Ali mene je tako strah, ostati sami. Tiste sanje me vznemirjajo; kaj, ako se mi zopet isto sanja? Celo prepričana nisem, da so to bile sanje, — tako živo se je to vršilo.
— Pri tebi ostane starka; v veži in na dvoru pa sp6 kozaki!
—■ Starka uže spi, kozakom pa ne zaupam prav. Cuješ, gospod Danilo: zapri me v sobo, ključ pa vzemi seboj. Potem me ne bo tako strah; a kozaki naj ležč pred durimi.
— Bodi tako! reče Danilo ter briše prah s puške in vsuje smodnika na prašnico.
(Dalje prihodnjič.)
so pretrgali tir in vsled tega se je vlak preobrnil in del mosta podrl. Nad 60 ljudij je našlo smrt v valovih in med razbitimi vozovi. Oblasti so uže prijele nekaj sumljivih ljudij v Kadiksu, Barceloni in v Kordovi.
Iz Carigrada prihaja novica, da bode perzijski šah prihodnje leto obiskal Evropo. Pohodil bode Petrograd, Dunaj, Berolin, Pariz in London, konečno pa se mudil v Carigradu.
Predsednik vzhodno-rumeljskega komiteja Kesjakov in njegov prijatelj Stranski potujeta v Carigrad z namenom, da delujeta za kneza Vogoridesa, katerega želč Bulgari še dalje za namestnika. Tudi knez sam biva v Carigradu in verjetno je, da se bode stvar kmalu odločila, če ne bode Porta po stari navadi imenovanja novega gouvernerja odlašala od dne do dnč in ne navlašč zavlekla definitivnega imenovanja.___________________
Dopisi.
Iz kamniške okolice, 29. aprila. [Izv. dop.] Ko je zadnjič nekdo iz Kamnika opisa-val medvedji lov, obljubil je, da bode zopet poročal, kakor hitro lovci še enkrat poskusijo svojo srečo. No, od onega časa sem bilo je uže več lovov na medveda, a vestni kamniški poročevalec se do sedaj še ni oglasil. Pričakovali smo dan na dan novega dopisa v tej zadevi, a zam&n. In tako smo mi prisiljeni prijeti za neukretno pero.
Opomniti nam je pred vsem, da so se nahajali ljudje, ki niti verjeli niso, da se medved res klati po naših gozdih. Trdili so, da krade ovce, ki so sem ter tjži izginile na medvedov račun, kak dvonožec, ker se je baje tudi lani večkrat prigodilo, da so kako ovco pogrešili. Zdaj pa smo vsi tega prepričanja, da je tudi uže lansko leto moral medved tukaj biti, pa ga le nikdo zasledil ni.
Da oni, ki so dvomili, da bi bil medved tukaj, niso imeli prav, preveril se je 22. t. m. kmečki lovec, ki je streljal nanj. Kaj je krivo temu, da ga zadel ni, se ni dalo prav kon-štatirati. Da bi ga bil zaradi tega zgrešil, ker je bil premajhen , se ne more reči, ker mož je s6 vso resnostjo trdil, da je tak6 velik, kakor „en bik“! Zato bodo najbrž tisti prav imeli, ki mislijo, da je bil mož malo razburjen, ali kakor se po domače reče, da so se mu malo „hlače tresle“. Saj pa to tudi čuda ni. Medved, če je obstreljen in ne dobro zadet, baje ne pozna „špasa“. Pravil nam je lovec, da se je medved za njim spustil, ki je imel uže tri krogle za plečmi in gorje, če bi ga ne bilo k sreči še ob pravem času „crkalo srečalo«!
Ta nezgoda našega lovca pa je druge še bolj v ogenj spravila. Dne 24. t. m. so se zopet vzdignili, npa ne samo možje — kar 16ze in gre!" Cela armada je šla nanj. Vidile so se pri oboroženih puške najnovejših ziste-mov, pa tudi puške iz „turških časov." Danes pa jim jih ne odnese, tako je trdil vsak, kdor je videl dolgo četo lovcev.
Dospevši v Bistrico, določili so lovci, da se razpostavijo po Korošici. Korošica je lepa, romantična, daleč tja proti Koroški se raztezajoča dolina. In v tej dolini, da mora pasti, so sklenili lovci, meneč: durch diese hohle Gasse muss er kommen. A lovci so obračali, medved se je pa obrnil! Kak gromovit „mortou bi bil odmeval po gošči, ko bi ga bili podrli! Pa ga niso. Na mesto, da bi se bil tacar obrnil proti lovcem, jo je pa gori v sneg popihal. Tako je bilo vse čakanje zastonj. Od 10. predpoludnem, pa do treh popoludau stal je vsak na svojem mesti. A ko ni bilo ne duha ne sluha po medvedu, jeli so se vračati lovci ter zbirati se pri »mestnih kočah". Malo nejevoljni sicer začeli so použivati med tem pripravljeni „golaš", pa jim je vendar dobro dišal. Da bi jim bil šel medvedji bolj v slast, nam ni treba omenjati.
—	Ko se je Se vsak s kozarcem dobrega vina pokrepčal, so hoteli pa vse eno poskusiti svoje puške. Biti cel dan na lovu, pa ne enkrat ustreliti ne, to bi bila lepa! Sto petdeset korakov oddaljeno postavili so palec debelo hrastovo zagauico, naredili na nji pri-
merno znamenje kot pri „tarči“, in začelo se je „pucanje“. Vsak se je moral čuditi, kako dobro se je zadevalo sč „karabinerji“. Ubogi medved, če bi bil ti na tistem mestu privezan ali tudi ne privezan, od koliko krogelj zadet bil bi se zgrudil k ttam! Po tej jako lepi zabavi, jeli so se obračati lovci proti domu. Dasi so se vračali prazni, bili so vendar veselega srca. Kaj pa je tudi lepšega, kot tak sprehod ob temnozeleni, šumeči Bistrici !
Sicer jih ni malo, ki se vsemu temu rogajo in ki zbadljive opazke delajo, če se ne motimo, spada k temu tudi zadnji opisovalec lova. A ti ljudje naj bi premislili, kako razprostrani so bistriški gozdi in kako lahko je vsled tega medvedu skriti se. Pa vsaj ni še vseh dni večer. Tega se bodo posmehovalei z medvedom vred morila v kratkem prepričali!
Iz Maribora, 30. aprila. [Izviren dopis] (Banket na čast g. dr. Radaja.) Odlikovanje, s katerim je počastilo Nj. Veličanstvo odličnega rodoljuba spodnje-štajarskega, obradostilo je njegove politične prijatelje, obradostilo je ves narod slovenski po zelenih dobravah naše krasne zemlje. Kot izraz tega veselja smemo smatrati sijajen banket, ki so ga priredili čestilci g. doktorja v mariborski čitalnici dnu 27. aprila. Zbralo se je mnogobrojno občinstvo iz Maribora in njegove okolice, da slave moža, ki jim je uže toliko let nevstrašeu bo-ritelj in vzgleden vojnik za narodne pravice, vojnik, čegar koristno in domoljubno postopanje odobril in spodbudil je presvetli cesar sam s poslednjim odlikovanjem. — Pri obedu vzdignil se je g. dr. Lavoslav Gregorec in govoril blizu takole: Stoletja so prišla in minula in narod slovenski bojeval se je še vedno zastonj za svetinje svoje. Naši najblažji in najboljši možje polagali so svoje glave k večnemu počitku, ne da bi bili kaj dosegli za svoj ubogi rod, ne da bi vzeli kako priznanje seboj v gomilo — a sedaj so nastopili drugi časi, bliža se boljša bodočnost! Z najvišjega prestola dohaja do naših odličnih mož pripoznauje njihovega delovanja — in tak navduševalen čin proslavljamo tudi danes. Moža, ki uže skoraj četrt stoletja posvečuje vse svoje moči narodu svojemu, odlikoval je naš presvetli cesar in tedaj obhajamo danes veseli praznik.
Potem govornik slika najvažnejše momente iz političnega delovanja g. doktorja Radaja in povdarja, kako je vedno skrbel za gmotno in duševno povzdigo slovenskega naroda na Spodnjem Štajarskem. Zato pa vživa tudi povsodi največje zaupanje, zato se veseli vsak Slovenec njegovega odlikovanja. Milost cesarjeva pa ga bode spodbujala, da bode še za naprej živel za rod slovenski, da bode še dalje neumorno deloval v prid svojih bratov. Tej napitnici sledili so burni živio-klici, gospo-dičina Bnlajsova pa je podala slavljencu prekrasen šopek. Ginjen se je zahvalil g. doktor in rekel med drugim: Tisoč let spal je narod slovenski in še le pred nekoliko desetletji pro-budil se je in spoznal, da je nevredno hlapčevati drugemu narodu. Zato je napel vse svoje sile za povzdigo svojo, in voditelji njegovi zastopajo neumorno te hvalevredne težnje. Uže 20 let se borim za pravice svojega roda; če pogledam na prednosti, katere uživajo druga ljudstva, objema me skorej obup, bode li mogoče kedaj to doseči za nas — a nekaj smo si vendar uže priborili: narod naš se je vzbudil iz d o 1 z e g a s p a u j a, in to naj nas spodbuja in podpira v političnem življenji. Kakor minole dni, hočem tudi za naprej še stati v prvi bojni vrsti za svetinje slovenskega naroda. Vam pa, čestita družba, se iz srca zahvaljujem za lepi ta večer. Posebno me veseli, da smo zbrani v popolni edinosti, in to me navdaja z upom, da bode konečno zmaga na naši strani. Bog nam ohrani edinost, Bog nam čuvaj naš narod! Sedaj pa vzdignem kupo in napijem presvetlemu cesarju, ki je okrasil moje prsi s tem odlikovanjem. Bog ga živi in ohrani mnogo let! — Gostje so navdušeno zaklicali „živio! “, vojaška godba pa je zasvirala avstrijsko himno.
Potem je bral predsednik telegrame iz mnogih krajev slovenskih, ki so slavili našega voditelja. Vršile so se razne napitnice in večer nam je le prekmalu minul. Ostal bode vsakemu vdeležencu v ve dnem, prijaznem spominu !
Razne vesti.
— (V šali skorej obesil) se je te dni pekovski pomagač Ferdinand Eibaček na Dunaji. »Igrajmo se Šlosareka", je dejal družim pomagačem in v smehu in krohotu drli so za Eibačokom v kuhinjo, kjer je hotel pokazati, kako je visel Šlosarek. Vzel je vrv, na katero so obešali perilo, naredil iz nje zanjko in jo pritrdil na visoko kljuko pri peči. V zanjko je vtaknil glavo in kmalu je visel! Noge in roke je jel krčevito gibati, iz ust pa je pomolil dolg jezik. ... To je bilo za pomagače velik „špas" in smejali so se na vse kriplje Pseudo-Šlosareku, ki je pravega tako umetno posnemal. A to ni bila igra, to je bila žalostna resnica ! K sreči je prišel tuj mož v kuhinjo in hitro spoznal nevarnost. Še le zdaj so pomagači sprevideli, da se Eibaček ne norčuje več. Odrezali so ga, a bil je uže nezavesten. Poklicani zdravnik ga je s trudom oživel, in sedaj leži ubogi Eibaček, ki je znal tako lepo zabavati tovariše svoje, hudo bolan v postelji.
— (O Heineju,) čegar memoire iz mladih dnij je „Gartenlaube“ priobčevala v zadnjih številkah, pripoveduje se naslednja zgodbica: Pesnik je stanoval v Parizu v četrtem nadstropji. Ko pride necega dne domov, čakala ga je uže soproga pri vratih z novico, da ga je iskal star gospod, ki se je zopet vrnil, ker pesnika ni dobil pri domu. Žena je pristavila, kako se ji je starček smilil, ker je zastonj se trudil v četrto nadstropje. Heine pogleda vizitnico, katero je tuji gospod pustil zanj, in reče soprogi: „Le potolaži se, ljuba moja, ta mož je uže mnogo više prišel, kakor do nas!" — Na karti je stalo: Aleksander pl. Humboldt.
— (Stanovanja.) Avstrija šteje 2995 577 obljudenih in 152 325 neobljudenih hiš. Eazmere so tedaj zelo ugodne, če pomislimo, da pride na Q km. v Avstriji 13,49 hiš, med tem ko jih štejejo na jed-naki površini: Nemčija 10,40, Švica 9,67, Ogerska celo le 8,07. Na Kranjskem posebej imamo 75 852 obljudenih in 3351 neobljudenih hiš, skupaj tedaj 79 203, skoro 8 na [Ukm., med tem ko jih imajo Češka, Moravska in Šlezija po 13,5, Tirolska in Koroška pa po menj kot 5, Solnograška še celo po menj kot 4, Avstrija sploh pa po 10 na □ km. Z ozirom na posamezne vrste stanovanj so se razmero v zadnem desetletji močno zboljšale. Zmanjšalo se je le število siromaških kletnih stanovanj, zvekšalo pa povsod drugod. Lota 1870. jo bilo kletnih stanovanj še 13 598, sedaj jih je le 10 527; leta 1870 je bilo pritličnih stanovanj 2695 911, sedaj jih je 2894 998; leta 1870 smo imeli stanovanj v prvem nadstropji 30 353, sedaj jih imamo uže 45352; v drugem nadstropji takrat 5373, sedaj 8622; v tretjem takrat 1293, sedaj 3178; v četrtem ali višje takrat 134, sedaj uže 520; slednjič v tleh takrat 601, sedaj 1150. Največje je seveda število pritličnih stanovanj, ker prevladuje v Avstriji kmetski stan, koji ima z malimi izjemami le pritlična stanovanja. Tudi so stanovanja dandanes menj nagnetena, kot so bila poprej; prej je prišlo na eno sobo 1,8 osob, sedaj le 1,7. — V vsaki avstrijski hiši stanuje po 7,4 ljudij, na Češkem nad 8, v Dalmaciji le 6, na Kranjskem 6,34. V vsaki hiši prebiva v Avstriji sploh po 1,58 rodbin. Najbolj se od te razdelitve oddali Nižjeavstrijska, kjer pride na vsako hišo 2,5 rodbin; to seveda posebno zarad Dunaja, kjer prebiva dostikrat v jedni sami hiši po 20 do 30 rodbin.
— (Gorilna moč različnih tvarin za kurjavo.) Če zaznamovamo bukov kot normalno kurivo ter damo kubikmetru 1000 jednot, ima javor v jednaki množici 1011, gaber 966, hrast 960, jesen 886, breza 855, borovec 697, jelka 690, jelša 600, trepetlika 570, vrba 508 jednot. 31/« kubičnih metrov bukovega lesa izda v kurjavi ravno toliko, kot 204/6 stotov premoga. Češki premog ima za 16°/0 menj gorilne moči v sebi, kot angleški. Šota je, kot znano, gledč na vnanjo kakovost jako različne gorilne moči. 3 ,/3 kubikmetrov
bukovega lesa ali poldrugi kubikmeter dobrega premoga izda ravno toliko, kot 17,61 kubikmetrov slabe, 8,34 kubikmetrov srednje in 4,61 kubikmetrov izvrstne šote.
— (Nekaj za pijance.) Angleži so izdali lanskega leta nad 12B milijonov funtov šterlingov za vpijančljive pijače. Izpili so skoro 29 milijonov galon domačih špirituoz, nad 8 milijonov galon tujih špirituoz; nad 14 milijonov galon tujih vin, 16 milijonov galon domačih vin in slednjič skoro tisoč milijonov galon piva. Na domačih špirituozah so zapili skoro 29 milijono.v funtov šterlingov, na tujih skoro 10 milijonov; na tujih vinih skoro 13 milijonov, na domačih poldrug milijon, na pivu slednjič 72 in pol milijonov funtov šterlingov.
— (Pozabljiv soprog.) Marija Taglioni je umrla te dni v Londonu v veliki revščini. Sedaj spominjajo časniki na sledečo zgodbo slavne plesalke: L. 1832 omožila se je z grofom Gilber-tom de Voisins, a kmalu sta se ločila. Dvajset let pozneje pride pri nekem obedu zopet skup s svojim možem. Grof popraša soseda, kdo da je gospa, ki mu sedi nasproti. „Vaša žena!“ je bil odgovor. Grof je nekoliko pomišljaval in dejal: „No, je užo mogoče. “ Pozabljiv soprog so je pustil po obedu celo predstaviti nekdanji soprogi. Pri tem ji je rekel: „Če se ne motim, sem imel uže lota 1832 čast, milostivi predstaviti se.“ Slavna plesalka je imela svoje dni milijone premoženja, a na stara leta si jo komaj toliko prislužila, da ni trpela pomanjkanja in glada.
— (Smešnica.) Podčastnik k svojemu dekletu: Bodi potolažena, le še malo časa počakaj; ko bodo civilni zakon odpravili, ne bo nikomu druzemu dovoljeno ženiti se, kot vojakom.
Domače stvari.
— (Velikodušna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo na prošnjo kranjske deželne vlade 6000 gold. podpore za reguliranje hudournika Močilnika v okraji vipavskem. V ravno ta namen je tudi deželni odbor izročil vladi 1000 goldinarjev. Ta vest bodo pač razveselila dotične kroge.
— (Odlikovanje.) Deputacija čebelarskega in sadjerejskega društva iz Jesenic je danes g. deželnemu predsedniku bar. Winklerju izročila krasno izdelano diplomo častnega člana.
— (Ženitev.) Dne 10. maja bode poroka našega rojaka gosp. dr. Raka, rodom Ljubljančana, s hčerjo mariborskega župana O. Duchatsch-a.
— (Prvi maj.) Krasno vreme denašnjega jutra zvabilo jo v zgodnjih jutranjih urah na tisoče meščanov na sprehod pod Tivoli. Na gorenjem in spodnjem Rožniku, na strelišči in v Švicariji je bilo polno ljudij. V Zvezdi in prod frančiškansko cerkvijo zbirali so se dijaki, ki so v razne kraje okolice napravili pod vodstvom svojih profesorjev izlete, praznovat lepi maj.
— (Goljufiva perica.) Neka perica izneverila je raznim strankam mnogo perila in ga od januvarija lanskega leta do aprila letošnjega leta zastavila na več listkov v tukajšnji zastavnici kranjske hranilnice.
— (Sumljiv človek) je v nedeljo prišel kmečki oblečen v tukajšnjo žganjarijo. V žganjariji se je preoblekol v mestno suknjo zeleno zarobljono, v temne hlače in pokril je štajarski klobuk z zelenim trakom. Dal je v žganjariji ostriči lasč in se obriti. Od pekovskega pomočnika Jožeta Pirnata kupil je za en goldinar delavske bukve. Pravil je, da pride iz Srbijo, ker je bil pri gradenji železnice. Imel je veliko srebrnoga denarja, posebno šmarnih petič, pa tudi papirnih goldinarjov. Sumi se, da je jako nevaren človek, kateri jo uže na Gradu zaprt bil.
— (Koz6) so zelo razširjene v Medvodah. Trgovska šola gosp. Mahra nameravala je danes tjžl izlet, kateri pa jo zaradi toga izostal.
— (Občinska volitev.) Občina Prodtrg zvolila je 27. aprila posestnika Ivana Wallanda za župana, posestnika Jakoba Beravša in Ant. Dovžana pa za svetovalca.
— (Poskušan rop?) Posestnik Mat. Trpin je šel 19. aprila s posestnikom Ivanom Turkom iz somnja v Trbovljah. Ko sta prišla blizu Brezovico pri Ljubljani, ustrelil je Turk z revolverjem v
bližnjo telegrafično drevo in parkrat v zrak, potem pa je žugal Trpinu, da ga bode vstrelil, če bode zinil kako besedico o tem dogodku. Tudi še v Rusovi gostilni v Brezovici ponavljal je Turk svojo besede in pretil sopotniku z revolverjem, dokler ga ni gostilničar spravil iz pivnice. Trpin je imel pri sebi 280 gld. denarja in verjetno je, da je Turk nameraval rop.
— (Mariborska hranilnica) je imela meseca aprila 12601 gld. 58 kr. dohodkov; troški pa so znašali 11 029 gld. 83 kr.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“
Trst, 30. aprila. Nadvojvoda Albreht je danes popoludne odpotoval v Gorico, kjer se bode mudil dva dni.
Darmstadt, 30. aprila. Nemški cesarjevič se je s svojo družino podal danes zjutraj v Heidelberg, da obišče avstrijsko cesarico. Popoludne se vrne nazaj.
London, 30. aprila. „Daily News“ poroča, da so vse velesile, izimši Francoske, pritrdile povabilu k konferenci. — Isti list javlja iz Kahire, da poročajo zanesljivi potje iz Assuana. da namerava Osman Digma takoj napasti Assuan.
Kahira, 30. aprila. (Wien. allg. Zeitg.) Brzojavi iz Massauaha poročajo, da je abesinski kralj Ivan obljubil poslati 30000 mož zoper Mahdija, če jih angleška vlada preskrbi z orožjem in plačuje 15 mesecev.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 1. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................80 • 35
»	»	»	»	srebra.........................81-45
Zlata renta...........................................101-	—
5°/p avstr, renta.....................................96	•	—
Delnice n&rodne banke................................ 853-	—
Kreditne delnice  ................................... 320	•	—
London 10 lir sterling.................................121-35
20 frankovec........................................... 9-65
Cekini c. kr........................................... 5-71
100 drž. mark..........................................59-40
Uradni glasnik
z dne 1. maja.
Razpisane službe: V kaznilnici na ljublj. Gradu služba kontrolorja s dohodki X. razreda, prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. Molbenice, podprte s dotičnimi spričevali, v 3 tednih državnemu pravd-ništvu v Ljubljani. — Pri okr. glavarstvu v Kranji služba diurnista z dnevščino 1 gold. Prošnje do 15. maja ondotnemu okr. glavarstvu.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri okr. sodniji v Kranji za katastralno občino Brezje; poizvedbe dn6 9. maja v Kranji; za katastralno občino Strajne; poizvedbe dnž 5., 6., 8., 9., 10., 12. in 13. maja v Kamniku.
Razpisane ustanove: Cesarice »Marije Terezije ustanova* na c. kr. terezijanski akademiji na Dunaji za drugo šolsko polletje 1883/84 za katoliške mladeniče plemenitega rodu, ki so uže dopolnili 8. leto in ne še nad 12 let stari. Molbenice do 31. maja deželni vladi kranjski.
Eks. javne dražbe: VKočevji posestvo Marije Erkerjeve iz Male Gore (1690 gold.) dn6 14. maja, 11. junija in 8. julija ob 9. uri dopoludne._______
Tujci.
Dn6 29. aprila.
Pri Maliči: Hoenike, Wohl in Kaiser, potovalci, z Dunaja. — Urbach, potovalec, iz Budimpešte. — Franz, c. kr. rezervni častnik, iz Knina. — Vitez Kalten-egger Oskar iz Kamnika.
Pri Slonu: Fischer, trgovec, z Dunaja. — Rossler, fabrikant, z Dunaja. — Engels, trgovec, iz Rem-scheida. — Kuscher, tovarniški vodja, iz Celovca. — Leskovec iz Sedla. — Pavlič, župnik, iz Zagorja.
Pri Južnem kolodvoru: Korn, agent, iz Postojine. — Simončič iz Krapine. — Fidel, vdova, iz Wildona.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo.
Umrli so:
Dn6 30. aprila. Marija Jereb, delavska soproga-22 1., Rožne ulice št. 39, vnetje opnice. — Jera Triller, bivša hišinja, 68 L, Karlovška cesta št. 1, vodenica.
V b61nici:
Dn6 28. aprila. Elizabeta Turk, delavka, 23 1., ognojfno ostrupljenje. — Ferd. Krobat, dimnikar, 38 1 plučna tuberkuloza.	,	, .	„
D n 6 29. aprila. Neža Rojc, delavka, 29 1., plučna tuberkuloza. — Boštjan Kastelic, gostač, 721., plučmea.
Tiskata in zalagata Ig. v
	g Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Torape- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
	I 30. aprila 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729-94 729-56 730-36	+ 9-0 +13-8 +10-4	vzh. sl. jzp. sl.	js- dež d. js.	10 dež
Tržne cene.
V Ljubljani 30. aprila: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 45 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ajda 5 gld. 69 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 59 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 86 kr., Špeh po 64 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 72 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 50 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 1 gld. 87 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Kleparska delarnica
Ea. M«
se nahaja v Frdliohovi hiši.
Uhod iz Kolizejske ulice.
Naročila in popravljanja sprejemljejo se v točno izvršitev v delarnici in v prodajalnici na Dunajski cesti.
:xxxx:
Zahvala in priporočilo.
Vdano podpisani usoja se p. n. občinstvu najudljudneje naznaniti, da počenši s 1. majem naprej vzeme v najem
čitalnično restavracijo
in se bo vedno potrudil, p. n. občinstvu v vsacem oziru zadovoljiti.
Točil bo dobro znano
puntigamsko marčno pivo
razen teh tudi kozlovo pivo v steklenicah in Izborna vina. Posebno skrb bo obračal vedno dobri in ceni kuhinji in promptni postrežbi.
Konečno smatra še za prijetno svojo dolžnost za njemu v Koslerjevi pivnici vedno izkazano zaupanje izrekati svojo najiskrenejšo zahvalo ter prosi i v prihodnje mnogo-brojnega pohojevanja.
S odličnim spoštovanjem
J". Oesa-rič,
(36) 3—2	restavrater.
30000000000«
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
K. r. Sleinmayr & M Bambere-ova
knjigarna v Ljubljani.
Kleinmayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.