PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovl.nl /■'i 'Af\ I • Abb. postale I gruppo “ (j6H3 4U lil* Leto XXI. St. 37 (6015) TRST, sobota 13. februarja 1965 PO NEVARNEM^ RAZPLETU DOGODKOV V JUGOVZHODNI AZIJI Tajnik OZN U Tant poziva vse odgovorne na rešitev spora v Vietnamu s pogajanji Telefonski pogovor Wilsona z Johnsonom - Britanski zunanji minister izjavlja, da izkorišča vse priložnosti za predlaganje sporazumne rešitve - Hujskanje bivšega podpredsednika Nixona in Cabota Lodgea ter številni pozivi na zmernost - Demonstracije proti ZDA v Montrealu in Parizu NEW YORK, 12. — Glavni tajnik OZN U Tant je nocoj pozval ves svet, naj se trudi, da se nujno omeji raztegnitev spopada v Vietnamu, da se prepreči, da bi bil svetovni mir o-grožen. niki vlade «privatno» priznavajo, da je edini razlog, iz katerega ZDA nadaljujejo vojno v Južnem Vietnamu, v tem, da zboljšajo pozicije za pogajanja. Na koncu opozarja na to, da «velika predhodnika predsednika Johnsona, Wilson in Roosevelt nikoli nista verjela v vojaško rešitev brez istočasnega boja za mir.» Washingtonski komentatorji na- Zavzel se je, naj se spor spravi pred konferenčno mizo, tako da bi se v prvi fazi začeli razgovori med glavnimi prizadetimi., Ugotovil je, da je rešitev v okviru OZN težavna, bodisi zaradi nesoglasij v tej organizaciji, kakor tudi zaradi dejstva, ker nekateri glavni priza- >>as............ ^lUKllMlK}r)l Ila. deti niso v tej organizaciji za- giašajo, da je zdaj kriza dosegla Ef''T,n"1 -------j. -—že višek, da pa kongresni krogi podpirajo represalije proti DR Vietnamu predvsem zato, ker ne vidijo nobenega izhoda. Senator Gruenlng je, ki je včeraj ponovno svetoval, naj bi privolili v konferenco 14 držav. Tisk opozarja na nevarnost, da se vojna razširi s posledicami, ki jih ni mogoče napovedati. Toda krepi se tudi druga struja, ki je za ((povečanje vojaškega pritiskali. Bivši podpredsednik Nixon je rekel, da bi morale ZDA nadaljevati bombardiranje DR Vietnama, tudi če tvegajo, da se Kitajska zaplete v vojno. stopani. Vsekakor pa je izrekel prepričanje, da so sredstva, ki lahko usmerijo spopad v jugovzhodni Aziji v iskanje rešitve s pogajanji. U Tant je ugotovil, da je že večkrat izrekel svoje stališče o vietnamskem problemu in še posebej mnenje, da vojaški ukrepi niso mogli pripeljati do rešitve v jugovzhodni Aziji v zadnjih desetih letih, in da je malo verjetno. da bi mogle enake metode Pripeljati do mirne rešitve. Samo politične in diplomatske metode pogajanj in diskusije lahko pripeljejo do mirne rešitve. Po mnenju U Tanta bi obnovitev ženevske konference morda mogla dati kak rezultat. Dalje je tajnik OZN ugotovil, da so mu številni državniki, ki se strinjajo z njegovo zaskrbljenostjo, sporočili nekaj predlogov. Za sedaj ne more povedati, kakšno naj bi bilo najboljše sredstvo, da bi obravnavali težavni položaj v ozračju, ki bi bilo primerno za pozitivno rešitev, »toda, je dodal, trdno sem prepričan, da je potrebno nujno najti v OZN ali izven OZN sredstva, ki naj prenesejo iskanje rešitve z bojišča na področje konference.« V Washingtonu priznavajo, da se je z bombardiranjem severno-vietnamskega ozemlja kriza zaostrila. Poglavitno vprašanje, ki si ga zadajajo tukajšnji diplomatski krogi in ki ostaja .brez odgovora, J®: kam utegnejo pripeljati sedanje vojaške akcije? Nekateri komentatorji pravijo, da je vlada ^daj v dvomih, ali naj nadaljuje vojaške akcije, ki utegnejo imeti uude posledice, ali Pa naj se odloči za drugo rešitev, to je da sprejme pogajanja o politični u-reditvi položaja v Vietnamu. U->'rjuje se prepričanje, da z vojaškimi akcijami proti Vietnamu ne morejo dobiti vojne v Južnem Vietnamu. To dokazuje razvoj bojev v Južnem Vietnamu, kjer se je vojna razširila že skoraj na vso deželo. Po številu žrtev je to eden izmed najbolj krvavih tednov, odkar se le v Južnem Vietnamu začela državljanska vojna. Južnovietnam-ske vladne sile so izgubile 1000 vojakov, ubitih ali ranjenih je bilo tudi skoraj 300 ameriških oficirjev in vojakov. V Sajgonu vla-da huda napetost. Širijo se govo-nce, da bodo enote Vietkonga napadle Sajgon. Vladne čete so v pripravljenosti. .Prepričanje, da bo 'Oster ameriški odgovor« omajal južnoviet-namsko osvobodilno gibanje, se eedalje bolj umika razočaranju. Zdi se celo, da »ameriško maščevanje« ne samo ni zbegalo osvobodilnih sil, ampak jim je nasprotno dalo novega poleta. Ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Maxwell Taylor je včeraj sam priznal, da so se po ameriškem bombardiranju severnoviet nanoškega ozemlja izredno zaostrili boji med Vietkomgom in vladnimi četami. Nastaja vtis, da o-svobodilno gibanje zdaj razvija s>roko ofenzivo v deželi. Ofenziva je zajela številna področja dežele in v njej sodeluje-1° znatno številnejše enote Viet-konga. Najbolj se je ofenziva razmahnila v obalnih pokrajinah srednjega dela države, potem n< Področju Fhuok Te, kakih 50 km viz,hodno od Sajgona, ter na glavni in pomembni cesti med Ban J** Thuotom in Sajgonom, kot ‘Udi v nekaterih drugih strateško vaznih krajih. Akdja Vietkonga v Qui Nonhu P3 ni bila omejena samo na a-merisko vojašnico. Osvobodilne ®note so hkrati napadle tudi mestno električno centralo, policijsko postajo kakor tudi več objektov na periferiji mesta. *o^0$ični položaj v Sajgonu je še nadalje in vedno bolj zmeden, kljub močnemu diplomatskemu pri-vr t ZDA, naJ režim uredi svoje vrste, v takšnem položaju se saj jjonski oficirji ogrevajo za vzpostavitev vojaške junte in očitajo generalu Kanu, da «taktizira» z me-“Panskimi politiki. Po mnenju nekaterih si general Kan s tem taktiziranjem dejansko prizadeva pripraviti tla, da bi se ponovno vrnil na položaj šefa države. ..Ameriški vojaški krogi, kakor pl-f® «Washington Post«, sicer misli-Jb. da z bombardiranjem severno-vietnamskega ozemlja ne bodo izpeljali vojne v svoj prid, da pa s tem iahko ((stabilizirajo vojaški po-JPžkj«. Hkrati se uveljavlja tudi mnenje, da premoč ZDA v zraku m na morju ne zadošča, saj ima nasprotnik občutno premoč na žemlji. Znani komentator Walter tjPPman poudarja v komentarju. k‘ ga objavljajo osrednji ameriški “stl, da Johnson tu ne bi smel napraviti napake in da morajo bi-? 2r>A pripravljene na najhujše, se vojna v Vietnamu ((popolnoma razvname«. ZDA se ne bi smele oati pogajanj, ki morajo biti edi-m cilj. Nihče ne more pričako-ati, da je mogoče dobiti vojno z nrezpog0jno vdajo, dodaja Lipp-man in pravi nadalje, da predstav- Ameriški republikanski voditelji v senatu Everett Dirksen je sinoči izjavil, da mu je predsednik Johnson med zaupnim razgovorom rekel, da bodo ZDA ((zaostrile svoje akcije v Vietnamu«, in da je pripomnil: ((Odgovorili bomo na vsak udarec, ki ga bomo prejeli, nimamo nobenega namena bombardirati Hanoj.« Dirksen je pripomnil, da je predsednik zahteval njegovo podporo za svojo akcijo, in da je qn odgovoril, da ZDA sedaj «nimajo druge izbire«. Johnson pa je nR to pripomnil, da je to «edina pot, ki jo ZDA imajo, če nočejo zgubiti ugleda na svetu«. Zatem je Dirksen izjavil, da je Johnson zelo Nejevoljen, ker se nekateri demokratični voditelji ne strinjajo z akcijo, ki jo je ukazal Johnson proti Severnemu Vietnamu. Na vprašanje, ali bodo ZDA šle v vojno, je Dirksen odgovoril: ((Potrebno je 535 kongresistov za napoved vojne in jaz sem med temi 535.» Končno je Dirksen izjavil, da večina republikancev odobrava Johnsonovo politiko v Vietnamu. Bivši ameriški poslanik v Sajgo- televiziji tudi odobril bombardi- mu, je nova korejska vojna neiz-ranje Severnega Vietnama. Trdil ’"1— " je, da je to bombardiranje po nu Cabot Lodge je v intervjuju po ne ustavimo komunistov v Vietna- falotnnGi š-nrli n/š aV\«I I V\ r>«wV»n > J.' Hill jg variira lrnraielro irnino noiv. bežna.« Na drugi strani pa se množijo zahteve, naj ZDA ustavijo svoje napade in naj se odločijo za pogajanja. Kakor je znano, je angleška vlada izjavila, da je solidarna z ameriškim napadom, vendar pa se pri tem kaže njena večja previdnost in zaskrbljenost. Kakor piše londonski list «Daily Express», išče londonska vlada privolitev ZDA v sklicanje nove konference o Vietnamu. List dodaja, da je London predlagal, naj se poslaniki sestanejo v Južnem Vietnamu, da pripravijo to konferenco. njegovem mnenju ((izboljšalo položaj« in da bo moč Severni Vietnam »prepričati samo s silo«. Trdil je celo, da imajo ameriške sile «pravico biti v Južnem Vietnamu in biti zaščitene«. Lodge se je izrekel proti morebitnim pogajanjem in je na zadevno vprašanje odgovoril: «Ne potrebujemo pogajanj, toda otipljivo pokazati, da bo ta brutalni in smrtni vdor v Južni Vietnam prenehal. Tveganje svetovne vojne je v funkciji šibkosti ZDA in ne njihove moči.« Bivši podpredsednik Nixon je ponovno zahteval, naj ZDA nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama. Dejal je, da po njegovem mnenju ne bosta Kitajska in SZ intervenirali, da pa je v vsakem primeru «spričo sedanjega položaja vredno tvegati«. Dodal je: «če bodo ZDA zapustile Vietnam, bi Indonezija in morda Japonska in Filipini mogle postati žrtev komunizma. Kitajska bi utegnila postati čez nekaj let velesila, in če .....................................i.. Kosigin nadaljuje razgovore v severnokorejski prestolnici Soldatov: Ameriška izzivanja v Vietnamu škodujejo izboljšanju odnosov med SZ in ZDA - Maocetung: Ne bomo poslali vojakov izven meja, če ne bo Kitajska napadena , PYONGYONG, 12. — Predsednik sovjetske v-lade Kosigin je nadaljeval danes razgovore s severnokorejsko vladno delegacijo. Objavili so kratko uradno sporočilo, ki pravi, da razgovori potekajo «v prisrčnem ozračju tovarišev«. ' Kosigin je danes na nekem zbo- rovanju izjavil, da so ((izzivanja imperialistov še bolj okrepila strnjenost azijskih socialističnih držav«. Pripomnil je, da razgovori v Pekingu in v severnokorejski prestolnici kažejo, da Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Severno Korejo družijo isti nameni, t. j. nevtralizirati napadalca in preprečiti raztegnitev vojaške dejavnosti -v In-dokini. Kosigin je zlasti poudarjal enotnost in sodelovanje socialističnih držav. Predsednik ljudskega odbora severnokorejske prestolnice Kan Hi Vong, ki je tudi govoril na zborovanju, je poudarjal prijateljstvo do Sovjetske zveze. Sovjetski poslanik v Londonu Soldatov je po televiziji «BBC» poudaril, da ameriški napad na Severni Vietnam ogroža razvoj boljših odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA in pomeni hudo kršitev mednarodnih sporazumov. Dalje je Soldatov izjavil, da čeprav ameriška akcija ne bi smela sedaj škodovati morebitni prihodnji ' izmenjavi obiskov med predsednikom Johnsonom in Kosiginom, ustvarja izzivalni in neodgovorni značaj a-ameriških napadov napetost v med. narodnih odnosih in škoduje dosedanji stopnji razvoja odnosov med obema državama. Končno je Soldatov izjavil, da so še vedno bistvena nesoglasja s KP Kitajske in da sovjetska vlada nasprotuje objavljanju polemike s tem v zvezi. Zahodnonemški tednik «Stern» objavlja v svoji zadnji številki intervju Maocetunga z ameriškim dopisnikom Edgarjem Snowom List piše, da je Maocetung izjavil, da več čet ko Američani pošiljajo v Južni Vietnam, toliko več koristi ima od tega Vietkong, predvsem zaradi tega, ker se veča število južnovietnamskih vojakov, ki jih oborožujejo in vežbajo Američani, in ki prehajajo k osvobodilnemu gibanji. Maocetung je izjavil, da bo vojna v Vietnamu trajala k večjemu eno leto ali dve in da bodo Američani ((verjetno zgubili interes«. Na vprašanje glede morebitne kitajske vojaške intervencije v Vietnam, je Maocetung odgovoril, da Kitajska ne bo poslala svojih vojakov izven meja, in da se ne misli bojevati proti nikomur, dokler ne bo njeno ozemlje napadeno. Ker je ameriški državni tajnik Dean Bušk izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kitajske, je nadaljeval Maocetung, je izključiti vojno med . ZDA in Kitajsko. Prav tako ne bo izvršnega odbora v Zagrebu spopada z Indijo, «dokler ne bodo I bonski vladi protestno pismo, v Indijski vojaki prekoračili kitajske meje«. —• Glede atomske volne je dejal, «da, če se mora kdo bofiti, bi se moral omejiti na konvencionalno orožje«. — Glede odstavitve Hruščova, je izjavil, da bo Kitajska čutila odsotnost bivšega sovjetskega ministrskega predsednika «kot slabega zgleda, ki ga je treba omenjati«. Odnosi med Moskvo in Pekingom so pokazali rahlo toda ne prav pomembno izboljšanje. Maocetung je izjavil tudi, da je nemogoče kaj napovedovati o razvoju mladih kitajskih generacij, ki so zrastle v boljših življenjskih pogojih. Te bi mogle še dalje razvijati revolucijo v smeri komunizma, toda utegnile bi se tudi odpovedati revoluciji in se pomiriti z imperializmom. Glede osvoboditve in modernizacije razvijajočih se dežel je Mace-tung izjavil: »Mnoge dežele so še daleč od socialistične revolucije. Vsekakor je ena stvar gotova, t. j. da tam, kjer se narodi zatirajo, je revolucija neizbežna.« SFRJ-Francija BEOGRAD, 12. — V Beogradu se je danes končalo prvo zasedaiije jugoslovansko-francoske trgovinske komisije, ki je proučevala rezultate blagovne izmenjave prvega leta izvajanja šestletnega trgovinskega sporazuma, ki je bil podpisan januarja lani. Komisija je ugotovila, da se je jugoslovanski izvoz povečal za 50 odst., medtem ko se je prodaja francoskega blaga v Jugoslaviji zadržala na sorazmerno visoki stopnji. Na zasedanju so se sporazumeli o nadaljnjih olajšavah izvoza jugoslovanskega blaga v Francijo in se dogovorili, da se jugoslovansko-francoski odbor za gospodarsko sodelovanje in tehnično pomoč sestane maja letos. Zasedanje se je končalo s podpisom protokola, ki vsebuje sklepe in predloge, glede katerih je bilo doseženo polno soglasje. ■ katerem izraža zaskrbljenost zaradi namena, da se preneha s j preganjanjem in kaznovanjem J fašističnih zločincev. V prote-' stu se med drugim poudari-... da ta namera ni le žalitev in izzivanje milijonov padlih v borbi proti fašistični agresiji in sil miru, temveč tudi vseh naprednih naporov,, da se narodom zagotovi boljša bodočnost. Zveza književnikov Jugoslavije opozarja bonsko vlado, da je 76 jugoslovanskih pisateljev padlo kot žrtev fašizma in poudarja, da fašizem ne sme biti nikdar pozabljen. Protestno pismo Zveze književnikov SFRJ bonski vladi ZAGREB, 12. — Zveza književnikov Jugoslavije je poslala 1 danes s sestanka razširjenega Izjave de Murvilla o Vietnamu PARIZ, 12. — Francoski zunanji minister de Murville se je davi vrnil iz Indije in Pakistana. Izjavil je, da je nenadno poslabšanje položaja v Južnem Vietnamu povzročilo veliko zaskrbljenost v Indiji. Dodal je, da je glede tega indijsko stališče enako francoskemu. V zvezi s svojim potovanjem je de Murville izjavil, da je bil njegov namen obravnavati mednarodne zadeve med Indijo, Pakistanom in Francijo in hkrati še bolj okrepiti vezi med Francijo in omenjenima državama. V Washingtonu je predstavnik Bele hiše sporočil, da je predsednik Johnson imel včeraj telefonski pogovor s predsednikom britanske vlade Wilsonom v zvezi z Vietnamom. Ni pa hotel komentirati tega pogovora. Prav tako ni hotel povedati, ali je imel Johnson še druge stike z Wilso-nom ali z drugimi voditelji zavezniških držav v zadnjih dneh. S tem v zvezi je izjavil samo, da je imela ameriške vlada pogoste stike s tujimi vladami. Končno je dejal, da Johnson ni imel nobenega neposrednega stika s sovjetskimi voditelji glede Vietnama. Predstavnik je tudi sporočil, da je predsednik dobil poziv predsednika indijske vlade šastrija, o katerem je bilo govora pred dnevi. Britanski zunanji minister Ste-wart, ki se je danes vrnil iz Bruslja v London, je izjavil, da zadnji ameriški napad na Severni Vietnam ni prinesel novega razvoja na tem področju. «Menim, je pripomnil, minister, da je treba napad uokviriti v nedavno izjavo Američanov, ko so rekli, da bodo izvedli take akcije, če se bodo nadaljevali napadi proti njihovim silam. Na vprašanje, ali je mogoča britanska podpora izven navadne solidarnosti, je Stevvart odgovoril, da zadeva v sedanjem trenutku ni aktualna............ Zatem Je minister# dejal, da je vlada v stiku z ameriško vlado in ne misli zgubiti nobene priložnosti, da skuša predlagati rešitev. Pripomnil je: »Želimo mimo rešitev, toda priznavamo naš položaj prijateljev in zaveznikov ZDA.« Britanska vlada je odločno zanikala govorice, da je sklenila odpovedati se svoji vlogi sopredsednice ženevske konference o Indo-kini. Ugotavlja pa se, da sporazum o Indokini iz leta 1954 ne predvideva sistema nepretrganosti te funkcije, kakor predvideva ženevska konferenca o Laosu iz leta 1962. Praktično pa sta Sovjetska zveza in Velika Britanija še dalje nastopali kot sopredsednici. V Montrealu je danes večje število ljudi demonstriralo pred a-meriškim konzulatom proti ameriški vojni dejavnosti v Vietnamu. Tudi v mestu Cali v Kolumbiji so bile demonstracije pred ameriškim konzulatom Policija je demonstrante razgnala. Nocoj je tudi v Parizu več tisoč francosko, afriških in azijskih študentov demonstriralih na Trgu Concorde proti ameriškemu napadu na Severni Vietnam. Policija je demonstrantom preprečila, da bi se približali ameriškemu poslaništvu. Demonstranti so se spopadli s policijo in več jih je bilo ranjenih. Aretirali so 200 demonstrantov. CENTRALNI ODBOR PSI ZAKLJUČI DANES SVOJE DELO Odgovor predsednika vlade Mora na interpelacije glede Vietnama Razen DAndree (PLIJ in Jannuzzija (KD) ni nihče povsem zadovoljen z njegovim odgovorom - Resolucija KPI v zvezi s položajem v Vietnamu RIM, 12. — Medtem ko se je v poslanski zbornici začela splošna razprava o zakonskih osnutkih, s katerimi vlada prevzema nase nekatere oblike obveznega socialnega zavarovanja (ki jih je senat že odobril), nadaljevala pa se bo v torek, so v senatu začeli splošno razpravo o državnem proračunu za letošnje leto, nato pa so jo prekinili, da bi predsednik vlade odgovoril na številne interpelacije in vprašanja senatorjev glede položaja v Vietnamu. V obrazložitvi svoje interpe- lacije, je Secchia (KPI) zahteval, naj italijanska vlada sprejme konkretne pobude, ker da je mir ogrožen zaradi tega, ker so «ZDA razširile vojno na Severni Vietnam«; dodal je, da ((miroljubno ljudstvo vsega Vietnama pričakuje, da bodo odgovorne vlade zaustavile napadalca«. Ferretti (MSI) pa je zatrjeval, da Kitajska in Indonezija »potiskata komunistične sile Severnega Vietnama, da bi vsej deželi vsilili komunistični režim«, ZDA pa da se upirajo tem silam ne iz imperialističnih razlogov, ampak ker branijo načela svobode in demokracije (ki jih je v Južnem Vietnamu zelo malo ali nič; op. ur.). Predsednik vlade Moro je v svojem odgovoru na interpelacije dejal med drugim, da italijanska vlada sledi s pozornostjo in zaskrbljenostjo dogodkom v Vietnamu ter da je mnenja, da je treba poiskati rešitev v spoštovanju mednarodnih sporazumov, ki so določili začasno mejo med severnim in južnim Vietnamom na 17. vzporedniku in združitev obeh delov dežele Nove demonstracije v Madridu proti vladnim sindikatom Študentje zahtevajo svobodne sindikate -Več demonstrantov aretiranih BONN, 12. — Zahodnonemški kancler Erhard je izjavil, da Zahodna Nemčija ne bo odslej dobavljala orožja ((državam na področjih napetosti«. Na vprašanje, ali se bo to zgodilo od danes dalje, je Erhard odgovoril: «Ne bi rekel, da prav od danes.« Te izjave spravljajo o- s svobodnimi volitvami. Tega sporazuma se niso držali, ker je Kitajska oritlskala na Severni Vietnam. Južni Vietnam pa se je obrnil na ZDA, da bi branil svoje ozemlje. Zatekati se k nasilju, da bi spremenili s silo sedanje odnose vodi le v slepo ulico, iz katere je izhod le v miroljubni rešitvi spora. Italijanska vlada si želi,. da bi opustili nasilne akcije, ki imajo za nujno posledico represalije, kajti le tako ho moč poiskati pot za premostitev sedanjega kritičnega položaja, ki predstavlja resno nevarnost za mir v svetu. Interpeiantl niso bili zadovoljni z odgovorom predsednika vlade; zadovoljen je bil le liberalec D'An-drea, Ferretti pa je vzel le na znanje odgovor Mora in pripomnil, da je naletel na nekatera protislovja med tem odgovorom in tolmačenjem, ki ga je o tem odgovoru dal Vittorelli (PSI). Vittorel-li je bil hkrati zadovoljen in nezadovoljen z odgovorom, ki ga je označil za «ne preveč jasnega«. Povsem zadovoljen z odgovorom je bil tudi Jannuzzl (KD). Na popoldanskem zasedanju so nadaljevali splošno razpravo o državnem proračunu. pazovalci v zvezo z odpovedanim razgovorom med Erhardom in španskim diplomatom Nervo, ki je posredoval med Kairom in Bonnom. Mnenja so, da ni bila še dokončno rešena kriza v odnosih med Zahodno Nemčijo in ZAR. Erhard je med drugim izjavil, da je obisk Ulbrichta v Kairu »neprijateljsko dejanje do Zahodne Nemčije, ki je imela običajno dobre odnose z arabskimi državami in je dokazala, da jih hoče ohraniti«. Erhard je tudi izjavil, da «ni bilo še sklenjeno«, da se bo bonski poslanik vrnil v Kairo, ter je dejal, da ne jemlje resno domneve, da napovedani sestanek med njim in predsednikom izraelske vlade Eškolom ni več mogoč. Pripomnil je, da za ta sestanek ni bil določen noben datum in tudi ne kraj. Podtajnik za informacije von Ha-se pa je na tiskovni konferenci takole obrazložil stališče bonske vlade: 1. V nobenem primeru ne bo Zahodna Nemčija sprejela novih obveznosti za dobavljanje orožja državam na področjih napetosti. 2. Kar se tiče že podpisanih sporazumov (zlasti z Izraelom), bo Bonn skušal prekiniti dobave in eventualno spremeniti vrednost še ne izvršenih pošiljk v finančno pomoč. Toda upoštevati je tre- Na zasedanju centralnega odbora PSI se je danes nadaljevala diskusija o poročilu tajnika stranke De Martina. Danes so posegli v diskusijo: Verzelli, Palleschi, Ander-lini, Lombardi. Lezzi, Vittorelli, Pieraccini, Glolitti in Mancini. Palleschi, Lezzi. Pieraccini in Mancini so soglašali s poročilom De Martina in zagovarjali tezo, da je za socialiste predvsem važno dosledno uresničenje vladnega programa in da je treba doseči tako preosnovo vlade, ki bo jamčila, da se bo program dosledno izvajal; Verzelli, Anderlini, Lombardi in Glolitti pa so zagovarjali tezo, da tudi še tako obsežna preosnova vlade ne more nadomestiti tistega ra* čiščenja, ki ga glavni svet KD ni dal, nikakor pa da ne more spremeniti vladnega programa; da je zato nujna kriza vlade, ker le vladna kriza more prisiliti KD, da se nedvoumno izjasni glede politike levega centra Vittorelli pa je zastopal vmesno stališče: okrepitev vlade je možna le z njeno obsežno preosnovo; razlika med obsežno preosnovo in krizo je le razlika v stopnji, ne pa v značaju, kajti če je sedanje vodstvo KD in sedanll predsednik vlade zmožen doseči okrepitev vlade, da bo predstavljala vse sile levega centra, je to vprašanje moč rešiti s preprosto preosnovo; v nasprotnem primeru pa je treba povzročiti ((omejeno in obrzdano krizo«. Centralni odbor PSI bo zaključil jutri svoje delo z odgovorom De Martina in z odobritvijo zaključne resolucije. Za jutri je predviden tudi govor podpredsednika vlade Nennlja. Po današnji seji vodstva KPI, ki je, po poročilu Berlinguerja o mednarodnem položaju, razpravljalo zlasti o položaju v južno-vzhodnl Aziji in v Vietnamu, so izdali resolucijo, v kateri je rečeno med drugim, da «provokatorski vojni napad na neodvisno in suvereno državo, kakršna je Demokratična republika Vietnam, jasno odkriva voljo imperializma po ohranitvi starih pozicij dominacije in kolonialističnega zatiranja«. Resolucija zahteva takojšen umik ameriških čet iz Južnega Vietnama; spoštovanje in uveljavljenje ženevskega sporazuma iz leta 1954 s takojšnjim sklicanjem konference držav sopodpisnic tega sporazuma; po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiuHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii PO POSREDOVANJU ŠPANIJE MED BONNOM IN KAIROM Kancler Erhard izjavlja da ni nobenega sporazuma Bonn še vedno zahteva, naj se prekliče vabilo Ulbrichtu - Verjetno se bodo nadaljevale pošiljk« orožja Izraelu v okviru že sklenjenih pogodb ima 4QOkm , ggfe-j MADRID, 12. — Danes popoldne so bile v Madridu nove demonstracije, pri katerih je sodelovalo več tisoč študentov. Policija Je are. tirala več demonstrantov, med katerimi tudi enega univerzitetnega docenta. Študentje so se zbrali pred sedežem uradnega študentovskega sindikata, ki ga nadzoruje vlada, in so vzklikali, da hočejo sindikalno svobodo. Trosili so tudi letake, v katerih obsojajo policijsko zatiranje proti študentom in delavcem. V zadnjih 15 dneh je to že tretja demonstracija študentov v Madridu proti omenjenemu sindikatu, v katerega se morajo študentje obvezno vpisati. Značilno je, da so bili med demonstranti tudi nekateri katoliški duhovniki. Solidarnost sindikatov SFRJ s španskim ljudstvom BEOGRAD, 12. — Centralni svet zveze sindikatov Jugoslavije je poslal številnim inozemskim sindikalnim organizacijam pisma, v katerih izraža solidarnost in daje podporo borbi španskega ljudstva proti Franco- vi fašistični diktaturi. V pismu jugoslovanskih sindikatov se poudarja, da bo svobodoljubni svet v kratkem proslavljal dvajset let zmage nad Hitlerjevim fašizmom in ugotavlja, da je fašizmu uspelo, kljub zavzemanju sil miru, ohraniti svoje pozicije v nekaterih področjih sveta. Tako sta ljudstvo in delavski razred Španije že 27 let pod neusmiljeno fašistično Francovo diktaturo. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije poudarja, da je dolžnost vsega človeštva, da nudi španskemu ljudstvu in španskim delavcem čim popolnejšo podporo v borbi proti Francovi diktaturi. Jugoslovanski sindikati izražajo prepričanje, da bi prav sedaj solidarnost delavskih organizacij, ne glede na njihovo mednarodno opredelitev, bila velika pomoč španskim delavcem. V pismu se opozarja na uspešne akcije španskega delavskega razreda, v katerih so zbrani delavci raznih ideoloških smeri in izraža pripravljenost jugoslovanskih sindikatov, da sodelujejo v vseh akcijah solidarnosti nacionalnih in medna- rodnih sindikalnih organizacij za pomoč španskim delavcem. Maršal Žiikov MOSKVA, 12. — V tedenskem programu sovjetske televizije, ki je najbolj popularen v Sovjetski zvezi, je pisatelj Smirnov nocoj iz javil: «Lepo in navdušujoče bi bi lo, če bi 8. maja cele kolone vo jakov, bivših partizanov, prostovoljcev šle v sprevodu po Rdečem trgu ob 20. obletnici zmage in če bi jim na čelu korakali naši najslavnejši maršali in pred vsemi fcukov s kolajnami na prsih ob strani Rokosovskega.« Smirnov je dejal, da je to predlagal, ker je dobil na tisoče pisem od televizijskih gledalcev, ki so zahtevali, naj se določi enominutni molk v počastitev spomina dvajsetih milijonov mrtvih v Sovjetski zvezi v drugi svetovni vojni. Kakor je znano, je maršala 2u-kova odstavil s položaja obrambnega ministra Hruščov. VARŠAVA, 12. — Poljski zunanji minister Rapacki je prišel danes na obisk v Bruselj. Na letališču ga je sprejel zunanji minister Spaak. Rapacki je Izjavil, da bo nadaljeval razgovore s Spaakom, ki jih je začel leta 1963 v Varšavi, ba, da Zahodna Nemčija ime' more sama odločati o tem«. 3. Zahodna Nemčija pa ni pripravljena podleči pritisku in grožnjam nobene države in je očitno mislil na Izrael, ko je izjavil, da bi pritisk lahko škodoval nadaljnjim pošiljkam orožja v okviru že sklenjenih sporazumov. 4. Obisk Ulbrichta v Kairu je treba razveljaviti, ker bi drugače nastale politične in gospodarske posledice. Tudi manj strogo protokolarni sprejem Ulbrichta ne bi preprečil zahodno-nemške reakcije. Samo odložitev vabila pa nedoločen čas lahko pripelje odnose med Zahodno Nemčijo in arabskimi državami zopet v normalni tir. Zanikuje se tudi, da je Bonn obljubil vladi ZAR, da ne bo diplomatsko priznal Izraela. Bivši predsednik izraelske vlade Ben Gurion je danes v Tel Avivu izjavil: ((Sporazum, ki sem ga sklenil z Adenauerjem leta 1960, ni bil razveljavljen in ne verjamem v pravi razdor med Zahodno Nemčijo in Izraelom, če bo Zahodna Nemčija šla po poti, ki jo je do Izraela začrtal Adenauer, ne bo krize med nami. Poudarjam, da je današnja Nemčija nova Nemčija in je ne smemo sovražiti, čeprav vodi na nekaterih sektorjih politiko, ki je po mojem mnenju zgrešena.« Zatem je Ben Gurion izjavil, da morajo ZDA dobavljati Izraelu večjo količino orožja in odkrito. Na koncu je izjavil, da bi Francija lahko posredovala med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami, dodal pa je, da si nobena arabska država «ne bo upala skleniti miru z Izraelom pred Egiptom. iskati s pogajanji miruijubno..rešitev odprtih vprašanj. Po mnenju vodstva je položaj tak, da »zahteva nujno in obsežno prizadetost vsega delavskega In demokratičnega gibanja in vseh miroljubnih sil dežele«. Resolucija dodaja, da »vodstvo KPI izraža željo, da bi centralni odbor PSI zavzel jasno n dosledno stališče, skladno s tradicijo in postavkami italijanskega delavskega gibanja in splošnimi koristmi naše države, zlasti spričo resne izjave, ki jo je predsednik vlade dal v senatu, v kateri je potrdil usmeritev bistvene podreditve ameriškemu imperializmu, ki !e bila do sedaj tipična za italijansko zunanjo politiko«. Na koncu se poudarja potrebe, da italijanska vlada »odločno odkloni vsakršno odgovornost in strpnost naše države glede intervencije in agresije ZDA v južno-vzhodni Aziji, sprejme samostojno pobudo za olajšanle procesa za osvoboditev nekoč odvisnih in izkoriščanih narodov Azije In Afrike in pospeši v Evropi In v svetu konkretna dejanja za razorožitev in mednarodno pomirjen je«. Resolucija sporoča, da se bo centralni odbor stranke sestal 18. t.m., na dnevnem redu pa bodo ((vprašanja borbe za mir in enotnost mednarodnega komunističnega gibanja«. PARIZ, 12. — Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je bil predsednik Johnson že zdavnaj obveščen, da bi bil priljubljen gost v Franclji vsak trenutek. Zaradi tega ne bo zunanji minister de Murville, ki bo odpotoval 17. t.m. v Washington, sporočil Johnsonu novih vabil. Spričo nevarnega položaja, ki je nastal po drugem ameriškem napadu na Severni Vietnam, je generalni tajnik OZN U Tant sinoči pozval ves svet, naj se z največjo nujnostjo zavzame, da se omeji raztegnitev spopada v Vietnamu, da se prepreči ogrožanje svetovnega miru. Predlagal je, naj se spor spravi pred konferenčno mizo, da bi se v prvi fazi začeli razgovori med glavnimi prizadetimi, ker je rešitev v okviru OZN težavna zaradi nesoglasij in ker nekateri glavni prizadeti niso člani OZN. U Tant je poudaril, da vojaški ukrepi v zadnjih desetih letih niso mogli pripeljati do rešitve in da je malo verjetno, da bi pripeljali tudi sedaj, kajti samo politične in diplomatske metode lahko rodijo mirno rešitev. Po njegovem mnenju bi lahko dala kak rezultat tudi obnova ženevske konference. Vendar pa tajnik OZN ni mogel konkretno predlagati najboljšega sredstva, da bi obravnavali težavni položaj. Predsednik Johnson pa se je o nastalem položaju pogovarjal po telefonu z britanskim predsednikom vlade Wilsonom, medtem ko — kot je bilo uradno sporočeno — Johnson ni imel nobenega neposrednega stika s sovjetskimi voditelji. Seveda odobravajo Johnsonov ukaz o bombardiranju zlasti republikanski prvaki v ZDA. in med njimi predvsem bivši podpredsednik Nixon in bivši ameriški poslanik v Sajgonu Cabot I-odgc. Po drugi strani pa se množijo zahteve, naj ZDA ustavijo napade in naj se odločijo za pogajanja, čeprav jo angleška vlada izjavila, da je t napadom solidarna, vendar se pri tem kaže njena večja previdnost in zaskrbljenost in baje išče privolitev ZDA za sklicanje nove konference o Vietnamu. Tudi ameriško liberalno gibanje je zahtevalo, naj ZDA ustavijo bombardiranje in privolijo v pogajanja, da se doseže nevtralizacija. V nekaterih mestih so bile tudi demonstracije proti ameriškemu napadu. Toda kaže, da se vlada ZDA ne zmeni za opozicijo svetovne javnosti in da bo nadaljevala svojo nevarno igro. Predsednik vlade SZ Kosigin je v Severni Koreji izjavil včeraj, da so «izzivanja imperialistov še bolj okrepila strnjenost azijskih socialističnih držav«! Maocetung pa je v nekem intervjuju izrazil mnenje, da bo vojna v Vietnamu trajala kvečjemu eno leto ali dve in da bodo Američani «verjetno izgubili interes«. Glede morebitne kitajske intervencije je dejal, da Kitajska ne bo poslala svojih vojakov izven meja, dokler ne bo napadeno njeno ozemlje. Za atomsko vojno pa je rekel, da rte bi se moral kdo boriti, bi se moral o-mejiti na konvencionalno orožje«. Zanimivo izjavo pa je dal sovjetski poslanik Soldatov v Londonu: čeprav ameriška akcija «ne bi smela sedaj škodovati morebitni prihodnji izmenjavi obiskov med Johnsonom in Kosiginom«, ustvarja «izzivalni in neodgovorni značaj ameriških napadov napetost v mednarodnih odnosih in škoduje dosedanji stopnji odnosov med obema državama«. Naser zopet kandidat za predsednika ZAR Naserjeva vnovična kandidatura za predsednika ZAR ni pritegnila pozornosti zato. ker bi pomenila presenečenje, ali zato, ker bi morda njegova izvolitev ne bila zanesljiva, marveč zato, ker se Je spremenila v ljudski plebiscit neke osebnosti in neke politike, razen tega pa je bila usmerjena izrazito v prihodnost. Ko so sporočili, da se bo narodna skupščina ZAR sešla na posebno sejo, da bi določila (enega ali več) kandidatov za položaj predsednika republike, so se začele širom po Egiptu, ne samo v Kairu in Aleksandriji, spontane manifestacije, na katerih so zahtevali vnovično izvolitev Naserja in izrazili podporo njegovi politiki, zlasti socialistični usmeritvi. Sele pozneje se je v te manifestacije vključila tudi več ali manj uradno sama socialistična unija in za njo državna administracija itd. Vrhunec te široke akcije Je bil sam dan izvolitve Naserja za kandidata, ko se je v četrti okoli parlamenta zbralo nekaj stotisoč prebivalcev Kaira in drugih krajev E-gipta. Te manifestacije so se po spontanosti in širini ločile od številnih dosedanjih. Čeprav Je Naserjeva osebnost tako enotna, močna in vplivna v sodobni zgodovini Egipta, da tak plebiscit dejansko ni bil niti potreben, je vendarle dobrodošel kot politična akcija, predvsem zaradi odpora, ob katerega zadeva v vrstah notranjih nasprotnikov Naserjeva politika, posebno pa njegovo vztrajanje pri znanstvenem socializmu. Globalno so tl nasprot-n'kl ostanki srednje buržoazlje, množica drobne buržoazlje (zlasti v velikih mestih), «kulak!» na vasi. dobršen del administracije oziroma birokracija, in to tako tista, ki so jo podedovali, kot tista, ki Je nastala v preteklem desetletju. Njihov odpor je različen, po-gistokrat zelo spreten. Na vasi se npr. z geslom «da je treba braniti drobnega kmeta« prizadevajo u-pietl tendenci ustvarjanja državnih posestev na tistih površinah, ki jih osvajajo iz puščave V središčih že sam obstoj birokracije zadošča, da se zavirajo radikalnejši procesi. Odpor proti socializmu m odkrit, vendar sl prizadevajo, da bi vnesli kar največ zmede. kar zadeva njegov pomen. Vtem ko Naser ponavlja, da je lahko socializem samo znanstveni, se na drugi strani pojavljajo teorije o ((tradicionalističnem socializmu« (po katerem Je bila decentralizacija že v faraonskih časih), o «kmečkem socializmu« (((egiptovski felah je bil vedno socialist«), o ((arabskem socializmu« <«naš socializem Je samonikel In predvsem arabski«), o ((islandskem socializmu« («islam Je vir socializma«). Slednji je najbolj jasen in najnevarnejši, ker se skriva za vero in še naslanja ne toliko na zaostalost množic (ki so morda verne, zagotovo pa niso fanatične) kot na izkoriščanje ostankov, ostankov preteklosti ne le v Egiptu. marveč v vsem arabskem svetu. Gibanje med množicami v času Naserjeve kandidature Je še bolj poudarilo, da zaostaja arabska socialistična unija kot množična organizacija. Njena formalna struktura obstoji skoraj že dve leti. Pred kratkim so jo dopolnili z generalnim sekretariatom, ki ima vrsto sektorjev, toda po mnenju njegovih voditeljev je ASU še vedno daleč od tega, da bi bila organizatorka in voditeljica množic. Pojavil se Je še neki drug problem; 5-milljonska organizacija nujno potrebuje gibalno silo, kadrovsko jedro, dejansko stranko v širši organizaciji. Nekakšno jedro se Je začelo oblikovati že več kot pred letom dni, toda ta poskus je ostal v povsem eksperimentalnem obdobju, za zdaj brez konkluzlvnih dosežkov. In končno, čustvo množic za tisto. kar je politika In socializem, je bilo med manifestacijami zanesljivejše, jasnejše in enotnejše, kot pa so bila mnenja, k; bi Jih lllllltnilKllllliMmiilflHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIUlMIII «PoIet miru» okrog sveta DUNAJ. 12. Opolnoči Je z Dunaja odletela na «polet miru« okrog sveta dr. Sinal Barbara Rotraut Fleyer, sluš&teljtca diplomatske a kademije na Dunaju Spremlja io samo ena oseba, angleška kiparka Klara Queen, čeprav je za svoj polet okrog sveta najela letalo s 80 mesti, neki «DC-fi B». Ustavila se bo v Bagdadu, Riadu, Rovvalpindt-ju. New Delhiju, DJakartl, Manili, Tokiu. Washingtonu, Londonu, Parizu, Moskvi, Kairu. Beogradu, Rimu in se bo povrnila na Dunaj 24 t.m Namen tega «poleta miru« naj bi bil pripraviti državnike vsega sveta, da se sestanejo na gori Sina.) kot ((preprosti ljudje«, da bi ohranili mednarodni mir. Goro Sinaj Je dr. P!eyer izbrala iz svojega verskega prepričanja, ker si je tudi sama izbrala to ime, ko se je iz protestantizma obrnila h katolicizmu. Dr. Pleyer se je rodila v Berlinu, toda živi že kakih deset let v Avstriji. iahko prebirali v kairskem tisku izpod peresa egiptovskih intelektualcev. Čeprav so ti še tako levi, se, kot vse kaže, večinoma še vedno gibljejo na abstraktnem področju, obremenjuje jih preteklost, razdeljeni so v številne skupine in šole ter so bolj ali manj prepričani, da množice še niso zrele za aktivnejšo politično vlogo. če k temu pridamo še sedanje racionalnejše načrtovanje in zelo težavne gospodarske naloge v prihodnji petletki (1965-1970), tedaj je očitno in o tem so prepričani v Kairu vsi, da bosta tempo razvoja in pravilnost reševanja perečih problemov odvisna predvsem od tega, ali bodo imeli kadrovsko crganlzacijo z jasnim programom in linijo, temelječo na znanstvenem socializmu. Taka problematika, slabosti a-rabske socialistične unije, razcepljenosti tradicionalne levice in njena vsaj relativna neučinkovitost so pripravile Naserja po njegovem lastnem priznanju v parlamentu, ko je sprejel kandidaturo, k misli, da bi opustil eksekutivo in predsedniški položaj ter se popolnoma posvetil ustvarjanju politične organizacije. Iz razumljivih razlogov do tega ni prišlo. Toda Naser je parlamentu predložil program petih točk, v njem pa je za prvo nalogo v prihodnjem obdobju (do 1970-1971) postavil ((pripravo poti novi generaciji, ki bo vodila revolucijo na političnem, gospodarskem in ideološkem področju«. (Druge točke programa so: gospodarska graditev, poglabljanje socialistične revolucije, arabska enotnost in pripadnost Egipta širši mednarodni skupnosti.) Prva točka — ki je sicer vir presenečenja In zaskrbljenosti za mnoge — je očitno posledica ocene, da se bo socialistična graditev lahko razvijala samo ob zelo radikalnih kadrovskih spremembah. Ne samo v državni upravi, ki bi jo morali pre-osnovati, marveč predvsem na političnem področju s pogojem, da bo ustvarjena kadrovska organizacija. Naser ni govoril o kaki mehanični zamenjavi generacij, pripomnil pa je, da je razlika med novimi potrebami in sedanjim političnim vodstvom. Po Naserju je ((negativno« obdobje revoluci je — uničenje osnov stare družbe sprejetje vseh poglavitnih eko nomsko-socialnih reform — kon čano, šele zdaj pa se začenja «po zitivno« obdobje socialistične gra ditve. Odločitve, in to tudi perso nalno-politične, ki so bile dobre včeraj, so nesprejemljive danes ali jutri. Naloga sedanje generacije je, da pripravi novo, boljšo. V nasprotnem primeru — pravi Naser — bo vsa naša'stvar preblisk brez jutrišnjega dne, pretrgan začetek... Vsaka nova generacija mora biti zavestnejša, odločnejša in častihlepnejša od prejšnje... Moramo potrpežljivo brez pritiska in varuštva sebi odkriti to (novo) generacijo. Na nas je, da ji z razumevanjem posredujemo naše izkušnje, pri čemer pa ne smemo poskušati, da bi ji odvzeli pravico do lastnih izkušenj. Prostovoljno se moramo umakniti s poti, brez egoizma, ki bi utegnil — napačno — samega sebe imeti za sposobnega, da poveže vajeti prihodnosti s težavami sedanjosti. Tej generaciji moramo omogočiti, da bo raziskovala svojo dobo s svobodno mislijo, pri čemer ne smemo poskušati, da bi Ji vsilili pogled na svet z očmi preteklosti. Ko je Naser v istem govoru v parlamentu govoril o tem, kako on vidi to prihodnje revolucionarno vodstvo, je dejal: ((Revolucionarna akcija terja revolucionarje; pripada tistim, ki so sposobni, da Jo začno, pri tem pa so izključene posebne zasluge kogarkoli. Stopnjo revolucionarne iskrenosti merimo z izpolnitvijo nalog, ne pa z zunanjimi manifestacijam) oblasti... Revolucionarna akcija je neločljiva od njenih smotrov. Vedenje človeka izven okvirov njegovih odgovornosti ne more biti ločeno od le-teh. Vedenje in odgo-vorsti so neločljive«. Razen teh je Naser razložil še nekaj drugih misli, ki bodo bržčas prišle v statut prihodnje politične organizacije. Prav tako je, čeprav posredno, postavil tudi vprašanje družbenih plasti, iz katerih se bodo novačili revolucionarni kadri. Dosedanje izkušnje z naslovitvijo na del inteligence, ki je vezan na preteklost, ali na. ljudi iz vrst drobne buržoazije, pi-to prinesle pričakovanih dosežkov. V prihodnjem obdobju bo treba strože izvajati geslo: «V vseh političnih organih pripada najmanj polovica mest delavcem in (drobnim) kmetov«. Na vprašanje, kako je bilo mogoče nacionalizirati sueško družbo, se upreti trojni agresiji, razlastiti buržoazijo — ne da bi bilo hkrati mogoče v istem obdobju : ustvariti tudi politično organizacijo — je Naserjev sodelavec dejal: «To je najtežavneje. Kajti politične organizacije ni mogoče ustvariti z odredbo«. Tretji mandat Naserja kot predsednika ZAR, bo sodeč po vsem, posvečen reševanju tega na j večjega političnega problema ob idejnem razčiščen ju in bržčas tudi ob vzporedno bolj organizirani akciji med množicami. Resnični uspehi bodo vidni šele ob koncu mandata, ko bodo v skladu s spremembami preuredili tudi nacionalno temeljno listino, tedanjo splošno politično osnovo države. FAIK DIZDAREVIČ Smučanje v februarju je posebno prijetno. Tako, kot je videti na sliki, je na Vitrancu nad Kranjsko goro iiiiiiiiMumiMntiiiiMMiiiiiHiniiMOiiiiMiiiintnmiimiminnnnoMinniiniiiiinniiiiiiim/iiMMioiininiMmniiiiMHiiiMmiiinMMiiiMiiioiiiiinniiiniiiiiniiiiniiitmiiunnMmmiiiiiniiniiiininiiitMiniiniiiiiiMMiiiiiii v OGROMNE KOLIČINE SNEGA V ABRUCIH Ni še odprta železniška proga od Termolija do Campobassa V Capracotti hodijo ljudje po rovih, ki so jih izkopali v sneg - Mraz je pritisnil tudi v Grčiji /tfi/Vr/P ^ (jlvtlnliftcv ^ RIM, 12. — Po šestih dneh zopet sije sonce po vsem Molisu. Močan veter pa otežkoča delo pri odstranjevanju snega. Danes je hotel poseben vlak s tremi lokomotivami, opremljenimi s plugi, s 50 delavci ter patruljo železniške policije odpreti progo Campo-basso-Termoli, toda v Amatrice, 12 km od Campobassa, ni bilo mogoče naprej: sneg je bil visok o-krog 5 m v dolžini kakih 300 m. Jutri bodo spet skušali prebiti velik zamet. Poveljstvo karabinjerjev je dalo na razpolago tri helikopterje, medtem ko je helikopter finance že posredoval. Odletel je iz Pescare ter dosegel Morrone del Sannio, od koder je neko 27-let-no porodnico prepeljal na športno igrišče v Termoliju, kjer je čakal rešilni avto, ki je žensko odpeljal v bolnišnico. Tam je rodila deklico. Tudi po cesti skuša kolona 10 campagnol prodreti od Termolija do Campobassa. Ponekod so brez luči in tudi živil že primanjkuje. Karabinjerji so morali pomagati potnikom 350 avtomobilov in 7 avtobusov. Popoldne so v Capracotto prispeli trije plugi ter campagnola karabinjerjev. Ta kraj je bil i-zoliran več kot pet dni in sedaj učinkuje čisto po sibirsko. Med posameznimi hišami so izvrtali rove, ki vodijo v centralno ulico. Podobno stanje je tudi okrog Chietija in Avellina. Marsikje so se pojavili volkovi, ki ogrožajo ljudi in živali. V Rimu je sicer stanje, kar se tiče prometa, v glavnem urejeno, vendar bo treba še precej dela, da se odstranijo vsi veliki kupi snega, na ulicah in trgih. Upa se pa vendar, da bo to delo opravljeno že jutri. V občinskem svetu je neki občinski odbornik podal poročilo, kaj se je vse naredilo, da bi se odstranile posledice nenavadno ogromnih količin snega. Tudi danes je bilo zjutraj dokaj mrzlo, najbolj v Bocnu —9, nato v Veroni —7. ATENE, 12. — Grčijo je zajel val mraza ter velikega deževja. V Patrasu je temperatura padla na —7. Mara Martin, 16-letna dijakinja neke tehnične šole v Novari, se je v šolski nalogi kritično izrazila o pedagoški metodi svojih profesorjev. Zaradi tega so dijakinjo za 15 dni izključili. Z zadevo pa se je začel ukvarjati tudi občinski svet in župan je pri šolskem skrbniku interveniral, naj se kazen prekliče. Skrbnik je odgovoril, da se kazen ne more preklicati, ker jo je soglasno sprejel profesorski zbor. Sedaj je pa še poslanec iz Novare v parlafrientu zahteval, naj se objavi celoten tekst in še posebej tisti odstavki, ki so bili inkriminirani. Prav bo, če bo tudi javnost lahko presodila, koliko je mlada študentka staro profesorico francoščine samo žalila in koliko je tudi povedala resnice. lllllll IIII Hilli IIMIIIIUIIIIIItlllllllllllllillllllHIIMIIIIIII Churchillov testament LONDON, 12. — Danes so objavili testament Winstona Churchilla, zapustil Je čistega premoženja 266.054. Davki, ki Jih je odtrgala davkarija, znašajo 109.193 šterlln-gov. Testament Churchilla nosi datum 10. oktobra 1961. Med volili Sira VVinstona je eno, Ki znaša 10.000 šterlingov (17 in pol milijona liri. namenjeno sekretarju An-thonyju Montagueju Brownu Tretjino ostalega premoženja je zapustil ženi ter dve tretjini v enakih delih otrokom Randolphu, Mary Soames (žena Chrlstophera Soame-sa) ter Sarah. «Copyrlght» za vsa dela, govore in članke Je prepustil ,zerU. ženi so prepuščeni tudi vsi rokopisi, medalje, trofeje in podobno: Lady Churchill pa bo morala to predmete po svoji smrti prepustiti sinu Randolphu ter nato vnuku Wlnstonu. Sir Winston je sicer tudi prepustil ženi svobodo, da izbere nekaj predmetov, ki Jih lahko daruje prijateljem za spomin. Kar zadeva slike, jih iahko Lady Churchill proda s pridržano pravico za reprodukcije ali pa tudi brez te pravice. Poleg nekaterih manjšal volil, Je Sir Wtnston zapustil še za uslužbence 4000 šterlingov, ki naj jih razdeli žena. Svoje tri konje pa je zapustil zetu Christophe-ru Soamesu. delka policije in se je takoj spustil za tatovoma, vendar «giulie» ni mogel dohiteti. Prav na periferiji so roparji svoj avto ustavili, ga zapustili in zbežali peš. Policija je ugotovila, da je bila «giulla» ukradena, toda roparjev še ni uspela najti. n Boj proti raku LYON, 12. — Pripravljalna konferenca za ustanovitev mednarodnega centra za boj proti raku se bo pričela v Lyonu 16. februarja. Udeležile se Je bodo delegacije petih držav ZDA, Velike Britanije, Italije, Nemčije in Francije, Svetovno zdravstveno organizacijo bo zastopal generalni ravnatelj dr. Candau. Varnostni pasovi tudi na zunanjih sedežih NEW YORK, 12. — Novi Jesenski modeli ameriških avtomobilov bodo imeli varnostne pasove tudi na zadnjih sedežih. Prvo poročilo o tem je izdal Ford, nato pa American Motors. Družba General Motors se uradno še ni izjavila, domnevajo pa, da se bo pridružila. Družba Chrysler pa Je izjavila, da bodo že v aprilu dali tudi na zadnje sedeže varnostne pasove. Na prednjih sedežih so varnostne pasove uvedli že več kot leto tega In oblasti zatrjujejo, da Je njih uporaba za 40 odst. zmanjšala smrtne posledice pri nesrečah. Poluradne statistike pa navajajo, da samo 50 odst. avtomobilistov, ki imajo varnostne pasove, le-te tudi uporablja. Zelo hiter rop draguljev MILAN, 12. — Dva mlada človeka sta se pripeljala pred neko zlatarno z ((glulio«, razbila šipo izložbe ter pobrala dragulje in zlate ure. Lastnik trgovine je hotel enega izmed tatov zadržati, vendar se mu je iztrga) ter sedel v «giullo», ki je z vso naglico odpeljala. Zena draguljarja, ki je bila tudi navzoča, je mislila, da bo preprečila beg, če se postavi pred avto, -|||||I||||||||||t|ll|,||||llll|||l,l,Illllll,tI|ll|||a|I|||t||||||||||||||||||||tlt||||||||||||||1|||||||||||1||||a|ltv||||||tl|||||||||a|||a|||||(|||||||||||||||||||||III|,a,tIIJalllllVllllll,llllylllllllllllllalllllllllllllaM|llllalll(ln>lll(llllllllllll•laalllal■■■l■ra■•■a BRUTALNOST AMERIŠKIH RASISTOV TE DNI občinstvom njen prvi film Vročični pastor z verigo privezan ob posteljo v' Serif Clark je zelo «iznajdljiv» - FBI šele proučuje, če je njegovo početje v skladu z zveznim zakonom SALMA (Alabama), 12. — Črnskega pastorja Jamesa Bevela, sodelavca voditelja ameriških črncev Martina Lutherja Kinga, letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir, ki je dobil to veliko priznanje zaradi svojega vnetega dela, da bi se v ZDA uvedla enakopravnost med belci in črnci na miren način, so z verigo privezali ob posteljo v bolnišnici. To je izjavil eden izmed zdrav- krajevnega šerifa Jamesa Clarka. Predvčerajšnjim je kakih 170 črnskih dijakov in šolarjev napravilo «tiho demonstracijo« po mestu in se napotilo pred krajevno sodišče, da bi s svojo prisotnostjo opozorilo krajevne oblasti, da morajo črnce vpisati v volilne sezname. V Ameriki je namreč zakon, da se vpis v volilne sezname opravi' le na prošnjo zainteresiranega, v nekaterih Martin Luther. King, vodja ameriškega združenja za uveljavitev črnskih pravic, ko je bil pred nedavnim priprt državah pa se še vedno izvaja neki stari predpis, da mora volilni upravičenec dokazati prej svojo «pismenost», to se pravi, da mora opraviti nekakšen ižpit o svoji izobrazbi. Te zakonske predpise, posebno v južnih zveznih državah, rasisti izkoriščajo za to, da onemogočajo črncem, da bi bili na volilnih seznamih. Sedaj pa je v ZDA pod vodstvom organizacij za uveljavitev enakopravnosti črncev z belci kampanja, v kateri je močno angažiran Martin Luther King in tudi Črnske množice se za to zelo potegujejo. S tem v zvezi je bila tudi «tiha demonstracija« dijakov v Selmi. Ko je krajevni šerif James Clark zvedel za to demonstracijo, je pognal proti dijakom in šolarjem svojo policijo z gumijevkami in z ((električnimi biči« (to so nekakšni biči na baterijo, ki sproščajo močne električne sunke), s katerimi Američani poganjajo živino, ko jo gonijo v klavnice. Vsak dotik tega biča močno, strese. Serif Clark je osebno vodil ak- nikov, ki črnskega pastorja zdravi. Pastor Bevel je bil v zaporu, kjer bi bil moral prebiti pet dni zaradi sodelovanja pri neki manifestaciji črncev za vpis v volilne sezname. Včeraj pa so ga iz zapora prenesli v mestno bolnišnico, kajti dobil je gripo in imel temperaturo 39 stopinj. Zdravnik, ki je to povedal, je dodal, da so pastorja Jamesa Bevela z verigo zavezali za gleženj in verigo nato pritrdili za posteljo. V kolikor bi to že ne bilo dovolj, so na vrata njegove bolniške sobe postavili še stražo. Tudi upravnik bolnišnice Ace Anderson je potrdil vest, da so protestantskega duhovnika Bevela uklenili za posteljo po ukazu namestnika krajevnega šerifa. Ace Anderson je dodal, da ni v svojem življenju in v svojem dolgem delovanju v tej bolnišnici še nikoli videl kaj podobnega. Ta zares srednjeveški primer brutalnosti se povezuje s prav tako nečloveško brutalnostjo, o kateri so, časopisi poročali včeraj in sicer v zvezi s postopkom OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristite za svoje posle jutranje ure, cijo policije proti dijakom, ki so. morali iz središča mesta teči ali’ bežati pred njo, kolikor so jih noge nesle. Štiri kilometre sO: morali otroci teči pred policijo, ki se je za njimi udobno vozila v avtomobilih. Med potjo pa so policaji otroke pretepali z gumijevkami in omenjenimi biči. Novinarji, ki so prihiteli na kraj tega «pogona», so ob cesti našli na tleh 7-letno deklico-črnko z veliko bunko na čelu. Ta jim je povedala, da jo je udaril po glavi policaj z ((električnim bičem«. Neki drug šolarček se Je zrušil ob cesti, kjer ga je policaj udaril z gumijevko. Neki tretji šolarček je bil bos in si je potolkel stopala, ker je moral bežati po kamenju. Ko so otroci pretekli kake štiri kilometre ce-' ste, Je nekaterim uspelo pobegniti v park, ki se razteza ob cesti, toda tudi tja so se pognali policaji za njimi. Ta nečloveški postopek je vzbudil ogorčenje med črnskim prebivalstvom, toda tudi zvezna policija (FBI) se je začela za stvar zanimati. ((Zanimivo« pri tem pa je dejstvo, da se je FBI začela ukvarjati le z vprašanjem, ali je ta policijski postopek v skladu z zveznim zakonom. Ce namreč zvezni zakon kaj takega dopušča, ne morejo ((iznajdljivemu« šerifu Clarku nič. Seveda je to le izgovor FBI, za katero je znano, da ima v vodstvu precej rasistično nastrojenih ljudi. Tudi operativne enote FBI sestavljajo izključno belci, med katerimi je tudi veliko rasistov. Koj po tem žalostnem dogodku je v Selmo prispel Nobelov nagrajenec Martin Luther King, ki je bil malo prej na daljšem razgovoru s predsednikom Johnsonom. King je najprej pozval razburjene črnce, naj na to provokacijo ne odgovorijo, ker ne smejo pustiti, da bi jih jeza zapeljala, da bi «na nasilje odgovorili z nasiljem«. Hkrati pa je King dodal: ((Nedopustno Je, da šerif Clark tako ravna s črnskimi otroki. Clark mora s svojega mesta in mora za svoje početje odgovarjati.« Zdi se pa, da Clarka vse to kaj malo skrbi. Izjavil Je namreč: «Moja naloga je, vzdrževati red in to počnem z najprimernejšimi sredstvi. Ne razumem, zakaj črnski otroci tako vreščijo. Hoteli so korakati in Jaz sem njihovi želji ustregel.« Sicer pa je v Selmi v zaporih skoraj 3500 borcev za integracijo, skoraj izključno črncev. V zadnjem trenutku je pri la vest, da so protestantskemu pastorju Bevelu sneli z noge verigo, s katero je hil pripet na posteljo. Pri šerifu Clarku je namreč protestiral neki zdravnik, ki je pri duhovniku ugotovil pljučnico. S0RAYA JE HVALEŽNA DINU DE LAIIRENTIISII Že kot otrok si je želela k filmu - Po znanih njenih družinskih peripetijah ji je De Laurenlis prvi dal resno ponudbo toda bodite ’ previdni. Nove okoli- “kV« sffiB ra ustanovi bo prišlo do nesporazumov ki se utegnejo razviti v nevaren spor. Potrebno je, da se nekoliko razvedrite. ' ^ DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.). Bodite na splošno zelo oprezni m se ne spuščajte v nepotrebna tve?.3' nja. Neka ljubezenski! pustolovščina bi utegnila škoditi vašemu u-gledu. „ . . RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi z uspehom mogli uresničiti neki načrt, je potrebno zanesljivo zavezništvo. Ugodno vzdušje za sklepanje novih prijateljstev. HOROSKOP STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes ne sprejmite nobenega ukrepa, ki bi kazal preveliko drznost. Neko zapleteno situacijo boste naj-I lepše rešili z ljubeznivostjo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bodite i nepopustljivi v preveč zaupljivi, ker tako lahko sa-1 mlajših. DEVICA (od 23,8. do 219.) Posvetit: boste morali več časa reše-vanju administrativnih vprašanj. ŽENICA (od 23.9. do 22.10.) Ustvarilo se bo napeto vzdušje in prišlo bo do zelo ostr zli 'prt)ti' Sv, Savi. Ponesrečencu je na pomoč priskočil sam Bilo-slavo ter ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. DANES V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Pokrajinsko srečanje o poklicnem izobraževanju delavcev v deželi Srečanje so pripravili deželni odbori za delo, za socialno skrbstvo in za obrtništvo Danes zjutraj se v kongresni dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolb prične pokrajinsko srečanje o poklicnem izobraževanju delavcev v deželi Furlanija - Julijska krajina. Srečanje so pripravili deželni odbor za delo, odbor za socialno skrbstvo in odbor za deželno obrtništvo. Srečanje se bo pričelo ob 9.30 pod predsedstvom deželnega odbornika B. Giusta. Najprej bo deželni svetnik N. Stopper orisal pomen in program srečanja, nato pa bodo nastopili številni govorniki, med temi dr. L. de Biasio iz Vidma, ki bo predaval o strokovnem izobraževanju na kmetih, ing. D. Stina s predavanjem na temo ((Strokovno usposabljanje delavstva v industriji«, S. Scarel s podobno temo s področja obrtništva in E. Abate s predavanjem o izobraževanju kadrov v trgovini in terciarnih dejavnostih. Srečanje se bo zaključilo pozno popoldne. Nalezljive bolezni Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od j. do 10. t.m. zabeležili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 18, tifoidna mrzlica lt paratifus 1 (izven občine), ošpice 8, norice 57, oslovski kašelj 1, priušesna slinavka 7, rdečke 46, infekcijsko vnetje jeter 1. Sestanek ravnateljev kardioloških centrov V Tržiču je bil včeraj sestanek ravnateljev kardioloških centrov v Furlaniji-Julijski krajini, ki sta se ga udeležila tudi deželni odbornik za zdravstvo in higieno dr. Nardini ter ravnatelj oddleka dr. Nemec. Na sestanku so najprej predvajali znanstven dokumentarni film srčnih bolezni, nakar so spregovorili ravnatelji raznih centrov. Za. tem je dr. Nardini dejal, da je zelo zadovoljen s sodelovanjem med zdravniki in deželnimi oblastmi. Rekel je tudi, da bo njegovo od-bomištvo odločno podpiralo borbo proti socialnim boleznim. Bruno Križman v društvu «I.Cankar» Predavanje in film o tokijski oiimpiadi S predavanjem Bruna Križmana o potovanju v Tokio, se je začela letošnja kulturno prosvetna sezona v društvu «1. Cankar« pri Sv. Jakobu. Predavatelj je orisal šege in navade z Daljnega vzhoda in je izpopolnil predavanje s prikazanjem kratkometražnega filma, ki ga je sam predavatelj posnel od odhoda iz Trsta do Japonske ter o poteku olimpijskih iger. Lepo število članov, posebno šentjakobske mladine, je predavanju tov. Križmana sledilo z zanimanjem ter ga ob zaključku nagradilo s toplim priznanjem. S tem se pričenjajo pri društvu stalna predavanja, ki si bodo sledila vsak drugi petek. RENZO ROSSELLINI Pogled z mosta Nova opera Renza Rossellinija Pogled z mosta, povzeta po drami Arthura Millerja, ni posebno navdušila občinstva, ki je bolj slabo zasedlo gledališče. Ce ima namreč občinstvo pomisleke proti preveč (modernim» delom, pa po drugi strani zopet ni prizanesljivo avtorjem, ki hočejo ugajati z glasbo, ki računa na popularnost melodij in postane dandanes nujno eklektična. Seveda pa so izvajalci kljub temu vredni vse pohvale. Občinstvo je na včerajšnji premieri zlasti ploskalo Nicoli Rossi Lemeniju, odlična pa sta bila tudi Mario Basiola ml. in Gianna Galli. Tudi vsi ostali so svojo nalogo v redu izvršili. Gledališča VEKDl Danes ob 20.30 red C za parter in lože in B za galerije in balkon zadnja predstava opere «Fles v maskah«. Namesto Adriane Lazzarini bo nastopila v vlogi Ulrike Arman-da Bonato. Jutri ob 16. uri za dnevni abonma druga predstava Rossellinijevc opere ((Pogled z mosta« z isto zasedbo TEATRO STABILE Danes ob 20.30 v Avditoriju z.a red F «Romagnola» Luigija Squar-zine ob 20-letnicl osvoboditve. Režija Eriprando Visconti, inscenacija Sergio d’Osmo, popevke Vittorio Franceschi. * * * Jutri ob 21. uri s sodelovanjem CUC za ciklus ((Vzroki rezistence« predvajanje filma «Gli sbandati« Francesea Masellija. Predvajanje samo za člane CUC in za gledališke a-bonente. iiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiMtiiiiriiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V morju najdene škatle cigaret spravile ribice na zatožno klop V dobri veri so hoteli tovor izročiti finanearjem v pričakovanju nagrade, ti pa so jih obdolžili tihotapstva . Na srečo so bili sodniki drugačnega mnenja Prevažati pretihotapljene cigarete, pa čeprav z dobrim namenom izročiti tihotapsko blago financerjem ter na tak način pomagati pravici, je kaznivo dejanje. Tega pa ni vedela posadka motornega ribiškega čolna «Igma», ki je v dobri veri ponoči 10. julija 1963 potegnila iz morja, v bližini Debelega rtiča, več škatel cigaret, jih naložila na palubo in zaplula proti Trstu, da bi blago izročila finančni straži. Financarji ribičem niso verjeli in so vse člane posadke prijavili sodišču pod obtožbo tihotapstva. Včeraj so obtoženci sedeli na zatožni klopi pred kazenskim sodiščem, kateremu Je predsedoval sodnik dr. Boschini in ponovno izpričali svojo nedolžnost ter dobro vero. liiiiminiiiiiiinimililtliniiniiiiiiiiMiiniiiiimiONiiiiiHiMniiiiiiiiiiimiMiiminHiniiiililiimiiiiiiiiiniHiiliiliiuiiiniiiiiWHiimiiiiMiiMiuiiiiniimiMiiiiiiiiiMiui Nameščenci podjetja «Ljubljana promet» na obisku pri kolegih tržaškega Acegata Predvčerajšnjim je prispela v članska skupina iz Trsta. Goste so _a. -1 J l..X1__________ V..1 žnlrnli ni^elilrnlni nfndctnimtlri Trst skupina uslužbencev ljubljanskega podjetja »Ljubljana promet«, ki je gost sindikata uslužbencev občinskega podjetja ACEGAT. S tem obiskom vračajo ljubljanski uslužbenci obisk tržaškim tramvajskim in filobusnim vozačem, ki so bili že trikrat na obisku v Ljubljani. pričakali sindikalni predstavniki podjetja ACEGAT in sicer Silvano Benga, Niko Škamperle, Remo Vi-tale in še drugi. Takoj po prihodu so si ogledali tramvajsko remizo v Brolettu. Tam jih je sprejel inž. Lughi skupno z glavnim šefom delavnic Rabuslnom. Po ogledu so si ljubljanski gostje ogledali še grad Sv. Justa in miramarski grad, na- to pa je sledilo kosilo, ki je bilo v menzi podjetja ACEGAT. Tam so jih sindikalni predstavniki pozdravili in sicer je prvi govoril tajnik sindikata Benga, za njim pa predsednik menze Amos Carlini. V imenu ljubljanskih uslužbencev se je za lep sprejem zahvalil predsednik sindikata tov. Vrečar. Skupina, ki šteje 52 članov ter jo vodi inž. Grintar, se je ponoči vrnila domov. Na večer 10. julija 1963. leta so ribiči, vsi iz Mariana Lagunare, stopili na motorni čoln ((Igman in zapluli proti istrski obali, kjer so nameravali ribariti. Iz Tržiča so odpluli 47-letnl Vittorio Filippo iz Ul. del Porto, njegov 39-letnl brat in solastnik motornega čolna Bruno iz Ul. Strozzi 12 ter 18-letni Vlt-toriov sin Antonio. Na motornem ribiškem čolnu so bili še 37-letni Glno Pevere iz Ul. Roma 17, 36-letni Bruno Formentin iz Ul. Mo-cenigo 22, 41-Ietni Giovanni Zulian in 62-lelni Antonio Zentilin oba iz Calle Console št. 1. že so končali z ribarjenjem, ko so ribiči na gladini blizu Debelega rtiča opazili plavajoče velike škatle iz lepenke. Približali so se in ugotovili, da gre za cigarete. Posadka je mislila, da bo dobila od finančne straže nagrado, če bo škatle s cigaretam) izročila finanearjem v Trstu. Soglasno so se ljudje na barki odločili, da bodo potegnili škatle s cigaretami iz vode ter jih pripeljali v Trst. Rečeno, storjeno. Nekaj časa potem, so ribiči potegnili iz morja tihotapsko blago in škatle natovorili na premec ribiškega čolna, na zelo vidno mesto. Tiste dni so finančni stražniki izvedeli, da bodo skušali tihotapci pretihotapiti v Trst cigarete, zato so ojačili stražo na morju. Ponoči 10. julija, je policijski motorni čoln patruljiral v bližini Tankega rtiča. Financarji na krovu so, približno miljo daleč, opazili ribiški čoln bratov Filippo, ki je plul proti njim. Nenadoma so financarji zagledali, da z ribiškega čolna dajajo signale in da so spremenili smer. Res, so ribiči, komaj so zagledali policijski čoln financarjev. obrnili premec proti njim in se jim nekaj minut pozneje približali. Filippo je finanearjem povedal, da je škatle s cigaretami malo prej potegnil iz morja nekaj milj daleč in izrazil željo, da bi za svoje dejanje dobil nagrado, ki bi jo potem razdelil med člane posadke. Financarji pa mu niso verjeli. Najprej so pretihotapljene cigarete pretovorili na policijski čoln in potem zaplenili ribiški čoln ter zaukazali ribičem, naj zaplujejo v tržaško pristanišče. Pri raztovarjanju iz ribiškega na policijski čoln, so se nekatere škatle, ki so bile mokre, odprle in več zavojev cigaret je padlo v morje. Tisto noč so financarji prepeljali v Trst 135,400 kg cigaret, naslednji dan pa so se vrnili na kraj nočnega srečanja in povlekli iz vode še 9.400 kg zavojčkov, ki so ponoči padli v morje. Zaplenjenih cigaret je bilo torej 144,800 kg. Ribiče so na poveljstvu finančnih stražnikov zaslišali, toda niso jim verjeli, da so tihotapsko blago hoteli prepeljal! v Trst ter jim ga izročiti. Izpolnili so prijavo in jih prijavili sodišču. 23. aprila lani. je na tržaškem kazenskem sodišču bila prva razprava proti njim. Tedaj ni bil obtožen Flllppov sin Antonio. Vsi so tedaj vztrajno zanikali krivdo in trdili, da je bil njihov namen dober. Toda pri tedanji razpravi se je oglasil javni tožilec in zahteval prijavo tudi za Antonia Filippa, ki naj bi bil sodeloval pri tihotapstvu. Zato je bila razprava odložena za nedoločen čas in včeraj so se ribiči spet znašli pred sodniki Tudi včeraj so zanikali vsako krivdo. O dobri veri ribičev sta sodišče prepričevala tudi zagovornika odvetnika Turello In Coppalogra iz Vidma. Sodišče je ribičem končno verjelo ter zavrglo teze javnega tožilca dr. Corsija, ki je zahteval za vse obtožence, razen za Antonia Filippa, plačilo globe v višini 6.300.000 lir. člane posadke je sodišče oprostilo, ker niso zagrešili kaznivega dejanja ter odredilo vrnitev ribiškega čolna lastnikom. Cigarete so seveda zaplenili. Obiski na deželi Deželni odbornik za delo Giust je včeraj sprejel predsednika ENA Pl (Vsedržavne ustanove za obrt in malo industrijo) inž. Zaccarlo Negronija in njenega glavnega ravnatelja inž. Ameriga Meia. Spremljal ju je predsednik pokrajinske komisije za obrt Diego di Natale. Razgovarjali so se o nalogah dežele v odnosu do obrtništva ter o perspektivah za njegov razvoj. Smrtne posledice prometne nesreče Prejšnji torek smo poročali o hudi prometni nesreči, ki se je pripetila pri Naselju San Mauro v Sesljanu. Tistega dne je okrog 23. ure 48-letni trgovec Dario Mesena iz Hofsaala na Bavarskem, Bismarckova ulica 12, z avtom «opel» HO-C-66 (D), s katerim je vozil proti Trstu, povozil 23-let-no učiteljico Anno Montecalvo iz Ul. Crispi 2, ki je izven zebraste-ga prehoda prečkala cesto. Pone-srečenko so tedaj prepeljali v bolnišnico ter jo 'sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v treh mesecih zaradi zloma desne nadlakti in leve noge. Poškodbe Montecalvove so bile sicer resne, vendar so zdrav niki upali, da bo ozdravela. Toda v teh štirih dneh se je zdravstveno stanje ponesrečenke vedno bolj slabšalo in včeraj popoldne okrog 18.45 je zaradi nastalih komplikacij podlegla poškodbam. > ******** Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih Osebe: Marceline — Miranda Caharija; Jef — Adrijan Rustja; Clotaire — Silvij Kobal; Richard — Jožko Lukeš; Louis — Edvard Martinuzzi: Etiennette — Zlata Rodoškova. Prevod: prof. JANKO MODER Scena: arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: ŽARKO PETAN PONOVITVE danes, 13. februarja ob 20.30 uri (abonma I. ponovitev), v torek, 16. februarja ob 20.30 uri (abonma red A), v sredo, 17. februarja ob 20.30 uri, v četrtek, 18. februarja ob 20.30 uri (abonma red B) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. J nedeljo, 14. februarja ob 16. url v Ljudskem domu pri Sv. Barbari ANGELO BEOLCO - RUZANTE LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju ^a+mnoococococo********** ooooooooc- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ oooococcoo******** PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE priredi danes ob 20. uri DRUŽABNI VEČER S POKUŠNJO DOMAČIH VIN RAZDELJEVANJE NAGRAD SRBSKA SPECIALITETA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO prireja PLANINSKO PREDAVANJE S ŠTEVILNIMI DIAPOZITIVI DR. RAFKA DOLHARJA ki bo govoril o ^Smučarskem alpinizmu v naših in tujih gorah» Predavanje bo v dvorani Kulturnega doma 15. februarja ob 20.30. Nazlonale 16.00 «Che fine ha fatto Toto Batoy» Toto. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 16.00 «La sotitlle linča rossa« Keir Dullea, Jack VVarderi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelslor 16.00 «1 tre volti« Technicolor. Soraya, Alberto Sordi, Richard Harris. Fenice 15.30 ((Agente 007, mtssione Goldfinger« Technicolor. Sean Con-nery. Grattacielo 16.00 «Le uMlme 36 ore« James Garner, Eva Marie Saint, Rod Taylor. Alabarda 16.00 »Sftda a Rio Bravo« Technicolor. Guy Madison. Filodrammatico 16.00 «Due mafiosi nel Far West» Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Aurora 16,30 «Cinque per la glorla«. Cristallo 16.00 «Matrimonio allTtalia-na» Technicolor, Sophia Loren, Marcello Mastroianni. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capltol 51.30 «L’uomo di Rio« Technicolor. Jean Paul Belmondo. Garibaldi 16.30 ((L’avventuriero di Re Artu« Technicolor. Janette Scott. Impero 16.30 «Per un pugno dl dol-larl«. Vittorio Veneto 16,00 «Non mandarmi fiori« Technicolor. Rock Hudson, Doris Day. Moderno 16.30 Pino Valdl, Gisella Mari, Adriana Denis In «The Harlem« v reviji «Mondo nudo« Na platnu «La guerra del mondi« — Technicolor. Astra 16.30 »Giorni caldi« Astoria 16.30 «Due samuraj per 100 gheishe« Technicolor Abbazia 16.00 (deri, oggl, domanl...« Technicolor. Sophia Loren, Marcello Mastroianni. Ideale 16.00 «La lancla che ucclde« Technicolor. Spencer Tracy. Skedenj 16.00 «Le folli nottl del dot-tor Jerryll» Technicolor. Jerry Le-wis. Stella Stevenson. Darovi in prispevki Ob drugi obletnici smrti dragega moža in papana prof Jožeta Kosovela darujejo v počastitev njegovega spomina žena Zorka in družina 2000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za Sklad Sergija Tončiča. Ob dvajseti obletnici smrti Ivana Verša daruje sestra Danica 1000 Ur za športno združenje Bor. Včeraj-dančs ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12. februarja 1965 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. UMRLI SO: 77-letni Mario Balbl, 67-letni Francesco Colonna, 34-letna Zelia Milani por. Colja, 61-letna Vit-torla De Cesco por. Arban, 52-letni Martino Cortigiano, 81-letna Josiplna Brecelj vd. Tavčar, 70-letnl Carlo Gabbiani, 68-letna Caterlna Giurisse-vich vd. Coslovich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (*. 2. - 14. 2.) Giustl, Ul Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr Si-gnori, Trg Ospedale 8: Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S Francesco 1; Al Due Mori, Trg U-nltž 4; G. Papa, ul Felluga 46. Služba lekarn od 14. do 16. ure Giustl, Ul Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Si-gnori. Trg Ospedale 8; Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN («. 2. - 14. 2.) Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva. Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unita 4; G. Papa, Ul. Felluga 46. Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 14. febr. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU Ul. Petronio 4 PREŠERNOVO PROSLAVO Spored: Nagovor pisatelja prof. BORISA PAHORJA Nastopijo zbori: Slovenec — Boršt Lipa — Bazovica Briški grič — Steverjan Valentin Vodnik — Dolina Veliki Repen Slovan — Padriče Kras — Dol-Poljane Srečko Kosovel — Ronke Gallus — Trst Prosek • Kontovel Vesna — Križ Razdelitev priznalnih diplom Združeni zbori Vstopnice so v predprodaji v soboto od 11. do 14. ure ter uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. Vstopnina 400 in 300 lir KINO SKEDENJ predvaja danes, 13. t. m. ob 16. uri Technicolor film: LE FOLLI N0TTI DEL D0TT. GERRYLL (Blazne noči dr. Gerrylla) Igrajo: JERRY LEWIS in STEVENSON STELLA TRŽAŠKA KNJIGARNA Trsi - IJI. sv. Frančiška S« 'I elclon «1-7112 Novo: Grafenauer: Zgodovina slov. naroda I. _________ L 1.900 Razna obvestila Državna srednja šola v Dolini pi redi danes dne 13. t.m. ob 20. url Dolini Prešernovo proslavo. Sporočamo žalostno vest, da na» je zapustila naša ljuba mama Marija vd. Verčon roj. Mihalič Pogreb predrage bo v nedelje 14. t. m. ob 10.45 iz hiše žalosti Ul. Raffineria, 4. Žalujoči: hčerke Elvira l* Mary por. Bodnar, sin Slavko in ostali sorodniki Trst, 13.2.1965. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, ded in praded IVAN KRALJ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 13. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti Gabrovec št. 51 na pro-seško pokopališče. Žalujoči: žena, sinovi, hčere z družinami in ostalo sorodstvo Gabrovec, 13.11.1965. — 5 — 13. februarja 1965 ODMEV! OBČINSKE GOSPODARSKE KONFERENCE ZA TRST Zahteve združenja lesnih trgovcev za ponovno okrepitev prometa z lesom Promet lesa iz zaledja skozi Trst v prekomorje se je v zadnjih petih letih skrčil za tretjino, promet tropskega lesa iz prekomorje pa skoraj za polovico Na dvodnevni občinski konferen-c’ 0 gospodarstvu triašjjega pod-, ročja se je med drugimi govorniki' oglasil k besedi tud! predstavnik tržaškega združenja lesnih trgovcev, in sicer z vrsto pripomb k ugotovitvam glavnega predavatelja profesorja Porteja. G. Antonini je rned drugim podčrtal, da je začela lesna trgovina skozi naše pristani-' sče od 1. 1951 dalje popuščati, in sicer se je to dogajalo v času, ko se Je nasprotno trgovinsko poslovanje drugod v državi stopnjevalo. Razlogi, ki so dovedli do omenjenega nazadovanja, so bili in so še danes, ne le gospodarske, temveč tudi politične narave, zaradi tega njihova problematika presega re-sitvene možnosti domačih trgovcev. ,V teh dneh je trgovinska zbor-n:ca objavila končne podatke o fazvoju blagovnega prometa skozi tržaško pristanišče v lanskem letu; ti podatki potrjujejo trditve predstavnika lesnih trgovcev, ter opozarjajo na čedalje hujšo stisko tega področja tržaške trgovine. Ki Je po nekdanjem prvenstvu v Sredozemlju v zadnjih letih začelo beležiti prve stečaje. Statistični podatki za zadnjih pet let so namreč naslednji: LES IZ ZALEDJA, NAMENJEN V ČEZMORSKE DEŽELE (v tonah) Dovoz Odvoz po želez. po morju 165.293 175.552 141.202 132.466 150.413 146.247 137.363 124.484 110.306 118.505 1960 1961 1962 1963 1964 eksotičen les, namenjen V EVROPSKO zaledje (v tonah) Dovoz Odvoz 1960 po morju po želez. 62.971 24.434 1961 89.476 31.737 1962 44.801 24.185 1963 59.293 32.534 1964 42.178 27.259 Kakor je razvidno iz prve raz Predelnice, se je tok lesne trgovine v smeri iz zaledja skozi Trst v čezmorske dežele od leta 1960 do lanskega leta zmanjšal za okoli oj.OOO ton, ali skoraj za eno tretjino. Zguba enč -tretjine prometa z lesom v razmeroma kratkem razdobju petih .let pomeni vsekakor veliko škodo za naše pristanišče in za trgovske poslovne kroge. Pred leti se je zdelo, da bo dovoz eksotičnega lesa za potrebe bližnjih italijanskih pokrajin in tujega zaledja v zahodni Evropi vsaj deloma lahko kompenziral upadanje prometa v nasprotno smer, razvoj v zadnjih petih letih pa kaze tudi na tem področju nevarno kolebanje in težnjo k popuščanju. Dovoz eksotičnega lesa iz ekvato-. 'ioei k Področij Je namreč od leta "bl .do lanskega leta nazadoval za več kot 50 od sto. Kljub temu zaskrbljivemu ražyo-jd 'n zgovorni evidenci navedenih Podatkov, pa se tržaška lesna trgovina lahko ponovno dvigne na Prejšnjo višino in še više, le da oodo v bodoče odpravljene nekatere ovire, ob katere danes zadeva rjako Prizadevanje krajevnih operaterjev. Te dni se tržaški lesni triov0], srečujejo v Trstu na po-»ebnih sestankih in razpravljajo o teh vprašanjih, ki zahtevajo nujno rešitev. Vsa ta srečanja bodo po rsej verjetnosti v kratkem povedla nn Ponovnega skupnega nastopa prizadetih operaterjev pri merodajnih oblasteh. _ Kakšne so osnovne zahteve lesnih ?Peraterjev? Predstavnik kategori-r." Antonini jih je na omenjeni konferenci razdelil na naslednjih Pet točk: , h Prometne zveze z Italijo (avli0, cesta in dvojni železniški tir na relaciji Trst-Benetke) in s tujino avto cesta in dvojni železniški tir r«a -f^iaeiji Vldem-avstrijska meja, razširitev postajališč za tovornjake na obmejnih prehodih na itali-jansl^o.-jugoplovanski meji); 2. uvedba Pristaniške tarife za prevoz le-tudi na relaciji od italijansko-Jugoslovanske meje v Sežani do lesnega skladišča v Skednju, uved-Jia pavšalne prevozne tarife na relaciji Trbiž-lesno skladišče; 3. po-jnorske zveze; pravičnejša razdeli-j v' rednih zvez med Tirenskim in •jadranskim morjem, povrnitev Tr-fl' nekaterih tradicionalnih prog „ aezrnorjem, okrepitev zveze Trst-zahodna Afrika, na kateri ‘plove Premalo ladij; 4. Lesno skladišče; ^Popolnijo na.l se naprave z gradilo novega odseka operativne oba-e- sedanja površina skladišča naj se .popolnoma prekrije. Tudi novo površino skladilča, ki so jo pridobiti -g tem, da, so zasuli morje je treba primarne tlakovati; 5: znižanje tarif za storitve pristaniških delavcev. Ta točka je še posebno pereča, ker neposredno vpliva na konkurenčno sposobnost tržaškega tržišča. V lesnem skladišču opravljajo namreč delo Dri raztovarjanju in natovarjanju železniških vagonov odnosno ladij organizirane skupine delavcev in težakov, xi prejemajo za svoje delo 300-600 od sto višje tarife kakor na primer delavci, ki so v službi or! lesnih trgovcih. Združenje trgovcev si zdaj prizadeva, da bi v neposrednih stikih z omenjenimi organizacijami doseglo sporazum, po katerem naj bi te pristale na tarifni pravilnik katerega postavke bi bile bolj v skladu z Višino manipulacijskih stroškov, ki jih razmeroma revno blago kakor je les, lahko vzdrži, ne da bi moralo zato delovanje tržišča zamreti kakor se dogaja v zadnjih letih. K tem priporočilom dodajajo številni .tržaški operaterji še druge tehtne predloge, ki izhajajo iz vsakdanje' prakse ter dopolnjujejo seznam zahtev, ki jih je na konferen- ci prebral predstavnik kategorije Antonini. Med temi zahtevami naj navedemo dve najvažnejši, in sicer zahtevo po boljši cestni povezavi tržaškega emporJja z najbližjim zaledjem, to je z Jugoslavijo, in. pa raztegnitev carinskega poslovanja tudi na mejni prehod pri Fernetičih (danes se to poslovanje vrši le na prehodu pri Pesku na Tržaškem in pri Rdeči hiši na Goriškem). DELEGACIJA PSI PRI GORIŠKEM ŽUPANU Spomenik padlim borcem naj se postavi na mestnem pokopališču do 25. aprila Župan je zagotovil, da je postavitev takega spomenika v načrtu Predavanja o anthašizmu naj organizira občina Vedno bolj se bližamo datumu resolucijo, ki so jo sprejeli na go- Železo padlo delavcu na nogo Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 59-letnega delavca Rodolfa Poropata iz Milj, Pisciolon 605, ki se je ponesrečil na delu. Porbpat je u-služben pri podjetju Farsura.. in jo v predoru v gradnji na Trgu Volontari Giuliani prenašal težak železen drog. Nenadoma mu je drog zdrknil iz rok ter mu padel na nogo. Poropat, ki je zado-bil veliko rano na desni nogi, se bo moral zdraviti 8 dni. V bolnišnico so ga prepeljali i. rešilnim avtom. niiiiiiiiiiiiiiiiI(iiiiiiiniiiiiiniiiii,I||i,|im|„,lnl||,I|l||II,|11||f||1|1|||mlII|1|Ill|1|llImIll||mil||1|(|1I1I|p|||1|| ' VČERAJ IN PREDVČERAJŠNJIM V KOPRU Dva sprejema ob zaključku seminarja za ital. šolnike Včeraj je priredila sprejem Italijanska unija, predvčerajšnjim pa it. generalni konzul v Kopru - Seminar se uradno zaključi danes Ob zaključku seminarja za pro- i nega in kulturnega življenja iz fesorje, učitelje in dijake Italijan- I koprskega in bujskega okraja. Na skih srednjih -šol koprskega in buj- sprejemu se je dr. Cerchione zah-skega področja Je Italijanska uni- valil italijanskim in jugoslovan- ja za Istro’in Reko priredila sinoči sprejem za vse predavatelje in slušatelje. Sprejem je bil ob 18. uri v restavraciji «Riba» v Kopru. Razen udeležencev seminarja sta bila prisotna italijanski generalni konzul v Kopru dr. Ama-deo Cerchione in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Jan-huba, nadalje član izvršnega sveta Slovenije Vlado Kadunc, predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper Jože Eržen ter številni drugi predstavniki političnega in kulturnega življenja -koprskega -in bujskega' okraja. Sprejem je potekal v prisrčnem ozračju. Predsinočnjim pa je priredil sprejem ob zaključku seminarja italijanski generalni konzul v , Kopru dr. Arnkdeo Cerchione s soptogo. Sprejem je bil v hotelu «Triglav» in so se ga razen udeležencev seminarja udeležili tudi jugoslovanski 'generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba ter predstavniki poiitič- skim oblastem, ki so omogočile organizacijo tega seminarja. Podčrtal: je pomen kulturnega .sode- lovanja med obema deželama, kar omogoča dobre sosedske odnose in trajen mir med obmejnima narodoma. Tudi ta sprejem je potekal v prisrčnem ozračju, udeleženci seminarja so prejeli tudi spominska darila. Zaključek seminarja pa bo danes dopoldne v prostorih italijanske gimnazije v Kopru. Seminar, ki je letos že četrti po vrsti, je trajal deset dni. Udeležilo se ga je 120 profesorjev in dijakov italijanskih srednjih šol. Predavali so najuglednejši profesorji italijanskih univerz. Glavni poudarek so dali pravorečju, izgovarjavi italijanskega jezika, hkj|žti pa so 0-bravnavali tudi razne zvrsti italijanske literature in umetnosti. Več predavanj so posebej posvetili Dantejevi «Božanski komediji«, saj letos slavimo 700-Ietnico rojstva ve- likega italijanskega ustvarjalca. 1,1.........1....,,mii,,,imi,m,,i|i,ii,iiiiiiiiiiniiiiiiiiniii,r,iiiii,„11iiiiiiiiiiiiiiiii,iiii„Ii„„l,iii„, VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Podeljevanje «Bevkovih značk» mladini za Prešernov praznik Doslej je tako značko, ki se podeljuje mladim ljubiteljem literature, prejelo že okrog 500 mladincev. Pustne priprave Po vsem Slovenskem Primorju so bile v teh dneh proslave in razne prireditve v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika Tako so v Idriji podelili Bevkove Značke mladim ljubiteljem literature. Ta prireditev je že tradicionalna, njen namen pa je vzbuditi pri mladini smisel za lepo slovensko besedo. Doslej je osvojilo- Bevkovo značko že nad 500 mladih tekmovalcev, njim'pa se je pridružilo letos še 223 mladincev in mladink. Učenci in dijaki, ki so letos tekmovali, so prebrali nad tisoč knjig ter se naučili na pamet okrog 700 pesmi. Slovesne podelitve značk so se udeležili med drugimi pisatelj France Bevk, mladinska pisateljica Ela Peroci ter pesnika Janez Menart in Ivan Minati. Prešernove proslave se nadaljujejo ves teden. Veliko zanimanje je zlasti za nastop dramske skupine piranske gimnazije, ki bo na akademiji v Tartinijevem gledališču ji I MO «I>US» PROSEK :V; ; v« .v*. ,• ... ., » , • Predvaja danes dne 13. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni AVamer Bros film v Cinemascope: III, II ffi mu FORM HNUTA (Taur, nasilni kralj) Igrata: JOE ROBINSON in BELLA CORTEŽ ‘ I I . : . Kolosalen film, ki vam bo ostal v spominu ! rmsMnmmnmkn predvaja danes, 13. t. m. ob IS. uri Universal dramatičen film: GINEVRA EU CA VAUERE Dl RE ARTU' (Ženeva in vitez kralja Arturja) Igrajo: CORNEL W1LDE JEAN VVALLACE BRIAN AHERNE GEORGE BAKER , nastopila z Linhartovo veseloigro «2upanova Micka«. * * * Tudi letos pripravljajo na Primorskem razna pustovanja. Po tradiciji bodo na sporedu predpustni plesi v maskah, pogrebni sprevodi s sežiganjem pusta in podobno. Glavne prireditve pa bodo tudi letos v Izoli. To mestece je začelo pred leti s pustnim karnevalom, Ki ga vsako leto izpopolnjuje in ima vse možnosti, da prireditev prerase lokalni okvir. Letos so pripravili nekaj novosti, kot nastop osličev, potem sodnijskega zbora, ki bo na koncu obsodil zlikovca, nastop pustnih karnevalskih skupin iz okolice Šmarij, škofij in verjetno tudi iz Hrvatske Istre itd. Računajo tudi na veliko udeležbo izolskih kolektivov in individualnih mask. Prireditelji so pripravili tudi lepe nagrade za najboljše skupinske in posamezne maske. Prva nagrada bo znašala 100.000 din. * « * Predvčerajšnjim popoldne okrog 15.40 se Je na cesti med Skooija-nom in Koprom dogodila huda prometna nesreča. Na lahnem ovinku je osebni avto DKW, ki ga je iz Kopra privozil 22-Ietni Koprčan Jože Petek, silovito trčil v avtobus podjetja «Autolinee Triesti-ne», ki je vozil v' obratni smeri. Nesreča se je pripetila v bližini odcepa ceste proti Škocjanu. Pri močnem sunku so se potniki v osebnem avtu hudo ranili in po-bili. Vse tri, Petka, njegovega očima, Staneta Skrabarja in Janeza Kramarja, so prepeljali v bolnišnico v Izolo v hudem zdravstvenem stanju. Niso znani vzroki, kako je prišlo do nesreče. Kot je povedal šofer avtobusa, se je vse dogodilo y nekaj trenutkih. Komaj je zavozil s postajališča, je približno 50 metrov pred seboj opazil nasproti vozeči osebni avtomobil. Avto je z blazno hitrostjo vozil zaaj na desni zdaj pa na levi strani ceste. Ker se je zbal najhujšega, je šofer avtobusa zavodi* sk,ratni desni rob ceste in o?,ir.UStavi1, uPaj°e- da bo osebni £2SL.“V0?U mimo- Tedaj Pa J® avtomobil z levo stranico LZl° Sll°- treSfil v prednji del nTunn sa' lz razbitin skoraj po-uničenega avtomobila so ranjence ter jih nemu-doJ?a Odpeljali v bolnišnico, r Se raziskuje vzroke nfS=tfie K??,e’ da se Je ponesrečeni a^l°PI?bil s precejšnjo hitrostjo nr/J3!1*6 v?1 dve druga vozili. |i",vo. 6 Pohitel, drugo pa ni mo-ff „ - r.Je trCil v nasproti voze-avtobus. Stanje šoferja 22-letne-£a_ ka Je Se precej kritično, da-nes so ga operirali in obstoja upanje, da bo Ostal pri življenju. Ponesrečeni Skrabar ima zlom reber, ponesrečeni Kramar ima zlom noge, vendar sta oba izven nevar-1 nosti. 25 aprilu in 20. obletnici vstuje proti nacifašizmu v Italiji, ki je imela zlasti v naših krajih 'in tudi za naš narod daljnosežne posledice. Zato je razumljivo prizadevanje vseh naprednih sil tudi ha Goriškem, da bi ta pomemben jubilej proslavili tudi uradno in na čimbolj dostojen način. Tako so imeli bivši partizani in garibaldinski borci že več zborovanj, na katerih so razpravljali o pripravi take proslave po raznih krajih in lansko leto je imel viden predstavnik odporniškega gibanja G. Angeli iz Vidma v dvoranici kluba «S. Gregorčič« zanimivo predavanje o odporniškem gibanju v severni Italiji. Včeraj pa so bili, kakor je sporočila mestna sekcija PSI iz Gorice v posebnem poročilu za tisk, predstavniki mestne sekcije PSI dr'. Peter Sancin, Marko Waltritsch in Elio Zuliani v avdienci pri gon škem županu dr. Gallarottiju, ki so mu v imenu PSI predlagali, naj bi občinska uprava poskrbela za spodobno proslavo 20. obletnice od. porniškega gibanja. V ta namen naj bi poskrbela za vrsto konferenc o antifašizmu in za postavitev spomenika padlim Goričanom, ki so pokopani na glavnem mestnem pokopališču. Odkritje takega spomenika naj bi bilo prihodnjega 25. aprila. župan dr. Gallarotti je zagotovil, da nima ničesar proti pripravi takih predavanj in da je tudi postavitev takega spomenika v načrtu in pripravi. Ob tej priliki so se predstavniki PSI razgovarjali z županom tudi o drugih problemih, k j se tičejo občinske uprave v Gorici. Danes popoldne seja pokrajinskega sveta Danes popoldne z začetkom db 16. uri bo v Gorici seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu je poročilo predsednika dr. Chienta-rollija ter’ še 29 drugih točk dnevnega reda...... Med drugim bodo razpravljali o konzorciju za razvoj Industrije v Tržiški občini, o obračunu pokra jinske uprave za leto 1963, o ustanovitvi goričkega konzorcija za gospodarsko in socialno načrtovanje in o raznih drugih problemih u-pravnega značaja. Pet točk bodo obravnavali na tajni seji; Jutri v Doberdobu cepljenje proti paralizi Občinska uprava v Doberdobu sporoča vsem prizadetim, da bo jutri, v nedeljo 14. t. m. z začetkom ob 9. uri ponovno cepljenje otrok in odrasle mladine proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom. K cepljenju naj prinesejo starši otroke v starosti od štirih mesecev dalje, ki še niso opravili prvega ali drugega cepljenja. Dalje naj pride ob navedeni uri v občinsko ambulanto tudi mladina od 14. do 20. let za prvo ali za drugo cepljenje. Pred cepljenjem morajo biti eni kot drugi tešči vsaj tri ure. Vsak naj prinese s seboj tudi vabilo, ki ga je prejel na dom. Danes v ftonkah seja občinskega sveta Župan iz Ronk Trevisan je za danes v soboto zvečer ob 20. uri sklical sejo občinskega sveta. Dnevni red ima celo vrsto, točk in svetovalci bodo morali pohiteti, če bodo hoteli vse izčrpati. Tako bodo ob tej priliki proučili spodarski konferenci v Tržiču, katero je sklicala krajevna zveza in-dustrijcev, udeležili pa so se je tudi župani tržiškega okraja, predstavniki sindikatov in trgovcev ter obrtnikov. Na dnevnem redu je tudi predlog za postavitev spomenika odporniškemu gibanju, ki naj bi ga postavili v Ronkah ob 20-letnici osvoboditve. Obenem bodo poslali predsedstvu vlade predlog naj bi podelilo kolajno za hrabrost občinskemu praporu. V načrtu je tudi gradnja novega občinskega igrišča, za katero bo potrebnih nekaj nad 16 milijonov lir. Načrt zanj je že pripravljen in sedaj se bo moral izreči o njem še občinski svet. Na tajni seji bodo svetovalci na koncu obravnavali še vrsto upravnih in drugih ukrepov, ki se tičejo občinske uprave. Obvestilo PSIUP Danes, v soboto ob 16. uri, bo na pokrajinskem sedežu PSIUP v Tržiču seja deželnega odbora te stranke, na kateri bo prisoten tudi član vodstva poslanec Gatto. Razpravljali bodo o aktualnih vpraša, njih. Jutri, v nedeljo ob 15. uri, pa bo na sedežu PSIUP v Ronkah sestanek deželnega odbora mladincev PSIUP, ki bo pravtako razpravljal o aktualnih političnih in organizacijskih problemih. VEČERI OB SREDAH V GORICI Zanimivo predavanje dr. Šiškoviča o Napoleonovih ilirskih provincah Po vseh šolah so uvedli pouk v materinem jeziku učenčev in enakopravnost vseh državljanov v javnem življenju V okviru predavanj, ki so ob sredah zvečer v klubu «Simon Gregorčič« v Gorici, je preteklo sredo predaval dr. Karel šiškovič iz Trsta o «Napoleonovih Ilirskih provincah«. Da je tema aktualna in združitve ilirskih provinc v novo politično tvorbo, kar je potem pripomoglo, da so prodrle ideje francoske revolucije tudi na Balkan. Glavno mesto Ilirije je bila Ljubljana, ki je takrat štela 13 tisoč iiiiiiiiiMriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiittiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VALENTIN PRVI POMLADIN Jutri prvi izlet Goričanov V' na šagro v St Maver Gostilničarji in osmice otvarjajo s tem svojo pomladansko sezono da zanima goriško publiko, ki se prebivalcev. Gorica pa je imela takrat 8 tisoč prebivalcev. Predavatelj je podčrtal takratni šolski sistem, ki je bil urejen tako, da so v vsaki občini poučevali otroke v njihovem materinem jeziku. Francozi so skrbeli tudi za zaščito gozdov ter uvedli moderno politično razdelitev na občine, o-kraje in pokrajine, kot jo poznamo še danes. Tudi njihovo naziranje o državni in jezikovni enakopravnosti je bilo za Slovence zelo važno. žal se vse te in druge reforme niso mogle uveljaviti, ker ni francoski režim v teh pokrajinah trajal niti polna štiri leta. Ob zaključku se je Waltritsch zahvalil predavatelju za dobro podano predavanje ter napovedal, da bo prihodnjo sredo predaval v klubu žarko Petan iz Ljubljane «0 slovenskem humorju«. zbira na takih večerih ob sredah v klubu, je dokazala velika udeležba, saj je bila dvoranica polna, čeprav predavanje ni bilo spremljano z barvnimi diapozitivi, ki navadno privlačujejo poslušalce. Med njimi je bilo poleg meščanov tudi precej okoličanov, celo iz Štever-jana, ki jih je zanimala snov predavanja. Predavatelja je predstavil vodja kluba Marko Waltritsch, nato pa je šiškovič v širokih obrisih in z razgledanostjo na tem področju, povedal, kako je leta 1809 z dunajskim sporazumom prišlo do Goričani imajo že od nekdaj navado, da prvo nedeljo po sv. Valentinu poromajo v podnožje Sabotina, v prijazni St. Maver, če je vreme primerno seveda. To velja kot prvi spomladni izlet v naravo, saj pravi star pregovor, da je Valentin prvi pomladin. že včeraj Je bilo na prisojnih krajih v Št Mavru kar lepo in prijetno. Letos pa pade Valentin prav na jutrišnjo nedeljo. Tradicija sv. Valentina je menda že tako stara kot St. Maver sam. Stari ljudje vedo povedati, da je imel ta svetnik pred kakšnimi 600 leti svoje svetišče na Sabotinu. Pozneje so ga spravili v dolino in mu postavili hram v št. Mavrp na jugovzhodni strani Sabotina, ki gleda proti Solkanu. V prvi svetovni vojni pa je bil tudi ta hram porušen in naš svetnik se je moral preseliti v «kondominij» s Sv. Mavrom, kjer domuje še sedaj na stranskem oltarju. V gostilnah pri Doljaku in Klanjščku se pripravljajo, da bodo postregli gostom s pristno domačo kapljico, pa s pršutom in go. riško gubanco. To je zanje nekak začetek poletne sezone, ko bodo prihajali nedeljski gostje v vas tja do pozne jeseni. Tudi pri Jožefu Figlju in v drugih osmicah se pripravljajo, da bodo jutri, na Valentinovo nedeljo, sprejeli goste; le da bi jih bilo dosti, saj vina ne bo zmanjkalo in tudi prigrizek se bo našel. Žal pa imamo vkljub visoko donečemu naslovu «češnjeve in vinske ceste« še vedno neurejeno cest. no zvezo s Pevmo in Gorico. Saj jo krpajo že tu in tam, ali tako krpanje kaj malo zaleže. Goriška občinska uprava bi se morala odločiti za temeljito ureditev te ceste in šele potem bo St. Maver lahko v resnici postal razgledni balkon za Gorico, kot se je nekdo meščanov izrazil o njem. Dve nezgodi na delu Včeraj zjutraj se Je ob 9.30 zatekla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 19-letna vajenka Luigina Vuga, doma iz Ločnika, Ul. G. Ce-šare 26. ko je delala pri stroju za rezanje elastike v podjetju Lacego v Ul. Duca d’Aosta 217 v Gorici, se je ranila na palcu in kazalcu leve roke. Nudili so ji prvo po-moč s prognozo okrevanja v 7 dneh. .................................umi PO TURNEJI V MARIBORU IN KOPRU Jutri zaključek razstav italijanske knjige v Sloveniji Ravnatelj dr. Manzini iz Gorice je imel v Mariboru predavanje o knjižničarstvu V Italiji in Gorici Jutri v nedeljo se zaključi v Kopru razstava moderne italijanske knjige, ki so jo odprli dne 5. februarja v okusno prirejeni dvorani muzeja. Kot smo Se poročali, so se uradne otvoritve poleg predstavnikov krajevnih oblasti, udeležili tudi gorički župan dr. Gallarotti, odborniki Agati, De Simone in Lodi ter občinski tajnik dr. Pa-lin. Prisotni so bili tudi deželni odbornik Cocianni ter iz Nove Gorice predsednik občine dr. Štrukelj in ravnatelj tamkajšnje knjižnice Rajer. Ob otvoritvi je ravnatelj Studijske knjižnice iz Kopra Srečko Vilhar prisrčno pozdravil vse goste in poudaril željo, da bi se Se bolj okrepili kulturni odnosi med obema sosednjima narodoma. Z enako iskrenostjo mu je odgovoril ravnatelj državne knjižnice iz Gorice dr. Gnido Manzini, ki se je zahvalil oblastem z obeh strani meja za pomoč pri organizaciji razstave italijanske knjige po nekaterih mestih Slovenije. Pravtako se je zahvalil knjižničarjem za njihovo dragoceno sodelovanje in pomoč. Kot rečeno, bodo razstavo jutri, 14. t. m., zaključili in knjige vrnili državni knjižnici iz Gorice, ki je razstavo pripravila ■ ob sodelovanju slovenskih knjižničarjev. Del razstavljenih knjig pa bo . dr. Manzini izročil slovenskim in italijanskim knjižnicam in drugim ustanovam v Kopru in v Istri. Omenimo naj Se, da je tudi v Mariboru, kjer je bjla, odprta v tamkajšnji knjižnici od‘ 25; januarja do 3. februarja, ista razstava lepo uspela. Obiskali so jo Številni meSčani in med njimi zlasti precej dijakov. Zadnji dan razstave, dne 3. februarja, je imel v prostorih knjižnice v Mariboru dr. Manzini predavanje o problemih javnih knjižnic v Italiji, o izposojanju knjig ter o delovanju državne in ljudske knjižnice v Gorici. Predavanja se je udeležilo Številno občinstvo, med katerim so bili knjižničarji, dijaki in profesorji. Popoldne nekaj po 17. uri pa so pravtako nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh 24-letne-mu Dariu Nanut« iz štandreža, Ul. Tabai 24. ki se je okrog 15. ure ponesrečil v svoji delavnjci. Ko je hotel prestaviti električni varilec se je malo pretegnil in poškodoval v križu. V bolnišnico so ga pripeljali z avtom Zelenega križa. Nenadna smrt delavca iz Moše V četrtek popoldne okrog 16.30 je postalo slabo na,.$e,hj v. ljjj^i Mochetta, kjer je bil zappslerj, pri podjetju CalcisOnzo iz Zagra-ja, 28-letnemu Sevgiu Cucitu iz Moše. Dva delavca sta mu takoj so ga v bolnišnico San Giusto v Gorici, kjer pa je že pol ure po prihodu umrl. Danes ga bodo prepeljali v civilno bolnišnico zaradi avtopsije. Po drugi verziji pa naj bi Cucitu ne postalo slabo, ampak naj bi bil padel z 2 metra visokega zidu in se poškodoval. Najdeni predmeti Na poveljstvu mestnih stražnikov v Mazzinijevi ulici v Gorici hranijo naslednje najdene predmete, ki so jih najditelji prinesli v varstvo: dve zapestni url, zlato otroško zapesnico, naočnike iz bele kovine, pham, ogrlico, zntjtjsUeno knjigo, tri ženska kolesa in' tri moška kolesa, ženski dežnik,, , otroški čeveljček in, .telovadno copat©. Kdor dokaže, da je njihov lastnik, naj Zima polomila drevje v Tavorjani Snežni meteži in hud mraz v zadnjih dveh tednih so povzročili po nekaterih krajih v Beneški Sloveniji precejšnjo škodo. Tako na primer so na področju občine Ta-vorjana ugotovili precej škode na kostanjevih drevesih, ki jih je sneg polomil ali celo izruval. Po prvih cenitvah presega ta škoda milijon lir. Jutri lov na lisico v Doberdobu in Dolu Vodstvo občinske lovske rezerve v Dolu sporoča, da bodo imeli jutri, v nedeljo 14. t. m. lov na lisi-co v Dolu. Zbirališče ob 8. uri zjutraj v gostilni pri Rozi na Palkišču. Istega dne bodo imeli lov na lisico tudi v lovski rezervi v Doberdobu. Zbirališče za udeležence je ob 8.15 v gostilni Viktorija v Doberdobu. Tako v Dolu kot v Doberdobu se lahko i udeležijo lova tudi nečlani, če imajo v redu orožni list in dovoljenje za lov ob meji. ■iiiiminMiiiiiHimiiiiii priskočila na. pomoč in odpeljali I se ■ zglasi na poveljstvu. """"""a.“‘""a...'""'"'"mi.. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI V bolnišnici je v odsotnosti bolnika izmaknil 90 tisoč lir iz omarice Kradel je v Standi in v gostilni, kjer je bil za natakarja Pred goričkim okrožnim sodiščem se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 27-letni Sergio Giovanni, ki stanuje v Gorici Ul. Croce 6. V obtožnici je rečeno, da je ukradel nekemu bolniku v bolnišnici Fatebenefratelli v Ul. Diaz v Gorici 90.000 lir. Tatvino je izvršil dne 20. avgusta lani med 18.40 in 21.15, ko je pacient Eugenio Chiudina, kateremu je denar ukradel, odšel iz svoje sobe v pritličje, da bi gledal televizijo. Sergio Giovanni je izrabil to njegovo odsotnost in vzel iz nočne omarice omenjenih 90.000 lir ter jih skril na dvorišču svojega doma. Policija je pri preiskavi takoj osumila Sergia Giovannija in v resnici je ta tatvino tudi priznal ter povedal za skrivališče denarja, kjer je policija v resnici naila ukradeno vsoto, od katere je manjkalo samo 2000 lir, ki jih je Sergio Giovanni izročil svoji ženi. Pri včerajšnji razpravi je bolničar tatvino priznal in izjavil, da ga je premagala skušnjava. Državni tožilec je predlagal 6 mesecev zapora in 46.000 lir globe. Sodišče pa je obtoženca obsodilo na dva meseca zapora in 60.000 lir globe z zakonitimi olajšavami. Branil ga je odv. Munafo. Sodišče je nato preložilo razpravo proti 67-letnemu Antoniu Simoniju iz Fogliana, Ul. Dober-d6 45, ki 'je obtožen pohujšanja mladoletnih V.D. in C.D. in zaradi pohujšljiVih dejanj na javnem prostoru. Sodišče je odložitev utemeljilo z zdravniškim pre-' gledom obtoženca. Pri naslednji razpravi je. sedel na zatožni; klopi 38-letni natakar Candido Frascarolo, ki stanuje v Gorici Ul. Rocca 2, pod obtožbo, dp je kradel V Standi in v'gostilni Belvedere v Ul. Terza Ar-mata, kjer jč 'bil v službi kot natakar od oktobra 1963 do oktobra 1964. V Sfandi so ga presenetili lani 26. junija, ko je skušal odnesti skrito pod plaščem steklenico viskija, katero je potem skril med blago pod neko prodajno mizo. Ker je v tistem času zmanjkalo še 19 drugih steklenic žganja, so mu naprtili tatvino vseh. V gostilni Belvedere pa je po izjavi gostilničarja Ferdinanda Duponta odnesel dežni plašč, starinsko uro in razne druge pred mete. Obtoženec je odločno tajil tat- vino v otandt, uslužbenka pa je potrdila, da ga je videla pri kraji. Glede tgtvine v gostilni je dejal, da je vzel z obešalnika plašč, ki je tam visel že kakih deset dni, ker je mislil, da ga je kdo pozabil. Tudi krajo drugih predmetov je zanikal in dejal, da mu je ukradeno vazo podarila gostilničarjeva žena. Kljub njegovim izjavam o nedolžnosti • ga je sodižče spoznalo za krivega ter ga obsodilo na -t.ri mesece in 20 dni zapora in na plačilo 90.000 lir globe. Branil ga je odv. Costa. Državni tožilec dr. Tavella, predsednik sodišča dr. Senisi, sodnika Pači in Mancuso. VERDI. 17.00: «Le ore nude«, R. Podesti in P. Ler9y, čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22. uri. GOR,SO. iT.15: «La spada nella roc-cia«, dokumentarni barvni film Walt Disneya», sledi barvna sli-' kanica «La volpe d’argento»; zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: «Tre dol-lnri di plombo«, Fred Beir in E. Morandis, italijanski barvni film; zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.15: «Contratto per uccidere«, Lee Marvin in A. Di-chinson, ameriški barvni film, mladini pod 18. letom Vstop prepovedan ; po Hemingwayjevem romanu; zadnja predstava ob . 21.30. CF.NTRALE. 16.30: «Maciste nelle miniere del re Salomone«, Rev Park in B. Guida, Kinemaskope v barvah. """.............'■»»"•"«»■.............................. SNEŽNE RAZMERE NA GORIŠKEM Tri nove vlečnice v pogonu na Lokvah, Laznah in na Livku Jutri dopoldne uradna otvoritev nove vlečnice na Lokvah Jutri, v nedeljo, bodo na Lokvah tudi uradno izročili svojemu nanje, nu’ novo smučarsko- vlečnico, ki 'je že prejšnjo nfedeljo z uspehom prestala na praktično preizkušnjo. No va vlečnica ima zmogljivost po 360 oseb na uro, skupaj s staro, ki je tutji v, .pogonu, j pa preko 500. Uradna svečanost se bo začela ob 11. url dopoldne v hotelu Poldanovec na Lokvah. Istega dne bodo dali v pogon tudi vlečnico na Laznah ter na Livku nad Kobaridom. Tako bodo imeli goriški smučarji sedaj dovolj priložnosti za smučanje, dokler bodo snežne razmere ugodne seveda. Kar se teh tiče pa nam je Goriška turistična zveza iz Nove Gorice sporočila, da je bilo včeraj zjutraj stanje snega po raznih go-riških smučiščih naslednje: Lokve 50 cm srena in —6 stopinj; Livek 70 cm srena in —5; Črni vrh nad Idrijo 45 cm srena in —6; Log pod Mangartom 80 cm srena in —4; Bovec 48 cm srena in —5; Kobarid 10 cm srena in —6; z Voj- skega pri Idriji sicer nimamo podatkov, vendar pa je tam dovolj snega, le dostop je nekoliko bolj težaven, ker cesta ni plužna. Tudi v Kanalski dolini je dovolj snega. V Trbižu in Žabnicah so ga včeraj namerili 60 cm ter so imeli kar -11 stopinj; na Višarfah pa Je še tri metre snega. Tudi jutri zjutraj bo odpeljal do Trbria smučarski vlak iz Trsta in Gorice DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, telefon 29-72. dežurna cvetličarna Jutri, 14. februarja bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FER, DINANDO, Ul. 24 Maggio št. 22, telefon 23-39. temperatura včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 7,2 stopinje nad ničlo ob 13.50 in najnižjo 1,6 pod ničlo ob 1.30. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 56 odat. ODBOJKARSKO PRVENSTVO MOŠKE B LIGE Jutri Bor proti gasilcem iz Ravenne Tekma bo ob 10.30 uri v telovadnic šole Morpurgo Po presledku dveh nedelj bomo lahko Jutri spet prisostvovali nastopu Bora. Slovenska šestorka nas je medtem presenetila z dvema zaporednima zmagama proti gasilcem iz Padove in Mester, tako da je neki popoldnevnik zapisal, da je Bor kot nalašč treniran, da zadaja pekoče poraze gasilskim enotam. Jutrišnji nasprotniki Bora bodo spet gasilci, tokrat iz Ravenne, ki letos prvič nastopajo v B ligi. To moštvo je po začetnih negotovih korakih krepko pritisnilo na plin in trenutno deli drugo mesto s Ce-lano. Že iz samega dejstva, da je na višini Čelane, ki je premagala v Trstu Bor s 3:0, lahko sklepamo, da bo našim fantom trd oreh. Ekipa Ravenčanov je do sedaj izgubila le dve tekmi. Prvo, v prvem kolu in na domačih tleh proti beneškim gasilcem (to je pripisati še neizkušenosti v B ligi), drugo pa v Milanu proti CSI. To tekmo pa so izgubili z minimalno razliko, to je 3:2. Bor bo jutri zaigra) svojo zadnjo možnost, da se povzpe vsaj na drugo mesto v končni lestvici. Ce pa bi tekmo izgubil, potem bo obtičal na sredini lestvice. Kot vidimo je ta tekma izrednega pomena za slovensko šestorko. Zato vabimo vse zveste navijače Bora, da se polnoštevilno zberejo ob igrišču in s krepkim navijanjem pripomorejo plavim, da premostijo tudi to oviro. V ostalih tekmah je prognoza na strani domačih ekip. Le v Bergamu, kjer gostuje milanski CSI, je stanje negotovo. Tekma bo nedvomno zelo zanimiva, saj se bosta spoprijela med seboj prvi in drugi v lestvici: CSI bo namreč gost Čelane. Tekma BOR — Gasilci (Raven-na) bo v telovadnici šole Morpurgo (Čampi Elisi) z začetkom ob 10.30. Občinstvu priporočamo točnost. RITTER DANES VELESLALOM ZA POHORSKI POKAL IH ZLATO LISICO 15-letna Francozinja Steurer favoritinja za zmago Tudi Mittermayerjeva in Obreehtova med najboljšimi (Od našega posebnega dopisnika) MARIBOR, 12. — Z jutrišnjim ženskim FIS A tekmovanjem na Pohorju se bo zaključil mariborski smučarski teden. Zastave bodo ponovno spustili z drogov, pohorske strmine pa bodo ostale brez sedanjih ograj, ki so ločevale tekmovalno progo od gledalcev. Na drugem FIS A slalomu bo v zgodovini smučarskih prireditev na Pohorju nastopilo skupno 41 tekmovalk iz 12 držav Evrope, Azije in Avstralije. Med temi so odlične------------------ smučarke iz alpskih držav, ki ve- ljajo za velike favorite in prave naslednice lanske zmagovalke Fran- ROMA Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpanesi, Losi, Schnellinger; Leonardi, De Sisti, Manfredi-ni, Tamborini, Francescon. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Delfino; Franzin, Masiero, Morini; Fru-stalupi, Lojacono, Dordoni, Da Silva, Barison. LR VICENZA Luison; Zoppelletto, Savoni; Tiberi (De Marchi), Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Viniclo, De Marco, Colausig. CAGL1ARI Colombo; Martlradonna, Tid-dia; Cera, Spinosi, Vescovi; Vi-sentin, Rizzo, Cappellaro (Gal-lardo), Greatti, Riva. GENOA Da Pozzo; Bruno, Vanara; Colombo, Rivara, Baveni; Bict-cli, Giacomini, Cappellini, Žigoni, Gilardonl. CATANIA Vavassori; Lampredi, Rambal-delil; Bechelli, Bicchierai, Fan-tazzi; Danova (Calvanese), Ci-nesinho, Rozzonl (Calvanese), Magi. Facchin. MESSINA Recchia; Garbuglia, Clerici; Derlin, Ghelfi, Landri; Bagatti (Morbello), Schutz, Morelli, Gioia, Brambilla. GORIŠKI NOGOMET Sovodnje in Juventina igrata jutri v Marianu in Gradiški Podgorci na domačem igrišču imajo največ izgledov za uspeh Jutri čaka nogometaše iz štan-dreža zelo težka tekma, saj bodo morali nastopiti proti prvaku na lestvici Itali na njenem igrišču v Gradiški.' Vendar pa ni da bi že kar v naprej vrgli puško v koruzo, saj so se Juventinci v podobnih primerih že večkrat prav dobro odrezali in poskrbeli za presenečenje. Z dobro in disciplinirano ter borbeno igro bi se jim lahko tudi sedaj kaj takega posrečilo. Za odhod v Gradiško naj se ob 13. uri zberejo v baru pri Milanu naslednji igralci: Marson, Pa-škulin, Oblok, Puia, Furlan, Tabaj, Ferfolja, Petejan, Montico, Batistič, Bizaj, Rosolen in Močilnik. Tudi Sovodenjci gostujejo in sicer v Marianu proti močnim domačinom, ki so zmagali tudi že v prvem srečanju. Za odhod naj se zberejo ob določeni uri naslednji igralci: Faganel, Ferfolja, Marinič, Marega, Gabrijelčič, Cavdek, Petejan J. in Petejan K., Pelicon, Ker-ševan, Devetak, Krašček, Sfiligoj in Čeme. Podgorci pa igrajo jutri na domačem igrišču, kjer bodo imeli v gosteh ekipo iz Morara, ki je precej nižje na lestvici. Zato imajo Podgorci tudi največ izgledov za uspeh. BOLOGNA Rado; Furlanis, Pavlnato; Tumburus, Janich, Fogli; Ma-raschi, Bulgarelli, Nielsen, Ten-torio, Pascutti. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Cella, Rosato; Meroni, Ferrini, Hitchens, Moschino, Simoni (Albrighi ali Crippa). MILAN Bariuzzi; Pelagaili, Trebbl; Be-nitez, Maldini (David), Tra-pattoni; Lodettl (Mora), Rivera, Altafini, Amarildo, Ferrario. FIORENTINA Albertosi; Robotti. Castelletti; Brizzi, Gonfiantini, Pirovano; Hamrin, Maschio, Morrone (Orlando), Bertini, Brugnera (Morrone). VARESE Lonardl; Marcolini, Maroso; Ossola, Beltrami, Soldo; Vol-pato (Andersson), Szymaniak (Andersson), Traspedini, Cuc-chi, Vetrano. ATALANTA Pizzaballa; Anquilletti, Noda-ri; Bolchi, Pesen ti, Colombo; Petroni, Milan, Nova, Mere-ghetti, Maglstrelli. FOGGIA Moschioni; Valadč, Micelli; Bettoni, Rinaldi, Micheli (Fa-leo); Favalli, Lazzotti, Nocera, Majoll (Gambino), Patino. INTER Saiti; Burgnlch; Tagnin; Ma-latrasi, Guarnerl, Picchi; Do-menghini, Mazzola, Peirč, Cor-so, Canella. I.AZIO Gori; Zanetti, Dottl; Carosi, Pagni, Gasperi; Mari, Governa-to, Petris, Christensen, Fa-scetti. Atalanta—Foggia 1 Fiorentina—Varese 1 Genoa—Catania 1 Inter— Lazio . .1 Vicenza—Cagliari 1 Mantova—Juventus X 2 Messina—Bologna 2 X Roma—Sampdoria 1 X Torino—Milan 2 1 X Potenza—Palermo 1 X Spal—Reggiana 1 Lucchese—Arezzo X Taranto—Cosenza 1 2 X cozinje Marielle Goitschel. Letos vse govori v prid Francozinje Florence Steurer. Dekleta, ki so se sinoči zbrala v hotelu «Sla-vija» v Mariboru, niso hotela dati nobenih izjav, toda med pogovorom je bilo mogoče zvedeti, da je specialistka za veleslalom 15-letna Francozinja Steurer, odlične pa so tudi Švicarka Heidi Obrecht, Nemka Mittermeyer in Avstrijka Eda Kainz. Te sicer niso tako slovite kot Marielle in Christine Goitschel, Annie Famose itd., toda vsakemu poznavalcu smučarskih razmer ta imena niso popolnoma neznana. Ce hočemo opozoriti na nekaj imen smučark, ki vzbujajo pozornost, moramo po temeljiti selekciji pokazati kot na favoritinjo številka ena Francozinjo Florence Steurer, ki ima stalno mesto v najboljši francoski ekipi. V kolikor bo Steurer-jeva nepazljiva, se lahko zgodi tudi neprijetno presenečenje. Delegat FIS A tekem Emanuel Antal je za bralce Primorskega dnevnika povedal naslednje: ((Presenetili so me predvsem Švedi, ki so poleg kondicije pokazali dovolj tehničnega znanja. To je bilo opaziti predvsem na slalomski progi, na kateri so bili Jugoslovani kaj nebogljeni. Ledena proga pa je dandanes pri podobnih tekmovanjih obvezna spremljevalka najboljših, ki imajo toliko znanja, da jo znajo ukrotiti. O moških tekmah lahko trdim, da so uspele, kar so potrdili vsi udeleženci. Vreme nam je bilo naklonjeno, zdržale so tudi proge, ki so bile res dobro pripravljene.« * * * Na sprejemu za funkcionarje, tekmovalce in druge častne goste, ki je bil v hotelu «Slavija» v Mariboru, je bilo zelo živahno. Na plesišču so se mešale govorice kar iz 14 držav. Tu smo opazili tudi zadnjo prijavljenko za tekmovanje za Pohorski pokal in Zlato lisico predstavnico dežele Vzhajajočega sonca Misuzu Suzuki. Hotelski orkester je neutrudno igral, tako da so bile polke, valčki, twist in drugi ritmi skoraj «non-stop». Ob mizi s švicarsko sestavo je bilo razpoloženje na višku, kar se je poznalo tudi naši izbranki za intervju Heidi Obrecht: ((Kakšno je vaše mnenje o Pohorju 1965 in kaj menite o favoritih?« ((Komaj sem čakala, da sem po enoletnem premoru zopet prišla v Maribor. Vreme in odlični snežni pogoji so pravo nasprotje lanskemu tekmovanju. Res je škoda, da ni Pohorje vsaj za 200 m višje, saj bi se s tem močno podaljšala zimska sezona in tudi s snegom ne bi bilo takšnih težav kot doslej. Kar se tiče konkurence je letos precej močna« je dejala Heidi Obrecht. «Menim, da bodo najbolj trd oreh Francozinje in Avstrijke. S tem mislim seveda na Steurer-jevo in Mittermeverjevo. Sama si želim samo to, da bi na Pohorju osvojila vsaj takšno mesto kot sestra Therese v Davosu.« «In kam po Pohorju?« «Na FIS B tekme v Maria Zeel v Avstriji« je dejala prikupna Heidi Obrecht. JANEZ UJCIC iiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiaiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii,li,i,ii,lll,IMIIIIIi,„i SMUK ZA «3-Tre» Avstrijec Stefan Sodat pred Italijanom Mussner jem Danes veleslalom, jiitri pa slalom MADONNA DJ CAMPIGI)IO, 12. -—. Avstrijec Stefan Sodat je danes presenetljivo zmagal v slnukil mednarodnega tekmovanja. «3-TrŽ«, ki je potekala na 2.800 m dolgi progi Pancugola s 744 m -višinske razlike, še bolj preseneča drugo mesto Italijana Gerarda Mussnerja, ki si je verjetno zaradi majhne napake na zadnjem delu valovite proge zapravil zmago. Na ciljii. je —1—‘ imel samo 5 stotink sekunde' slabši čas kot koroški smučar, ki je odlično in zelo drzno vozil. Avstrija je s Sodatom in Messnerjem, ki je bil tretji, postavila resno hipoteko na naslov v kombina- ciji. Francozi so danes razočarali saj so osvojili s skoraj neznanim Jallifierom komaj 12. mesto, medtem ko sta se morala Malquiohd in Mauduit zadovoljiti še s slabšo uvrstitvijo. Ta dva bosta brez dvoma jutri v veleslalomu boljša, vendar bosta s težavo preprečila, da bi Avstrijec Messner zasedel prvo mesto v tej panogi. Tudi mladi švicarski zastopniki so povsem zadovoljili, saj se jim je posrečilo uvrstiti do desetega mesta kar tri tekmovalce. Še bolj so se izkazali Italijani: med prvimi desetimi najdemo kar štiri mlade predstavnike «plave» reprezentance. Po Mussnerju je bil najboljši Renato Valentini, ki se je nepričakovano, a zasluženo u-vrstil na četrto mesto. Izid današnjega tekmovanja v smuku je naslednji: 1. SODAT STEFAN (Av.) 1’49”59 2. Mussner Gerardo (It.) 1’49”64 3. Messner Heini (Av.) 1’49”88 4. Valentini Renato (It.) 1’50”95 5. Schlunegger Hans (Šv.) 1’51”08 6. Rohr Hanspeter (šv.) 1’51”29 7. Manninen Raimo (Fin.) 1’51”78 ~T 8, Maccari Bruno (It.) 1’52’T3 9. Pitteloud Alby (šv.) 1’52”24 10. Zandegiacomo R. (It.) 1’52"34 11. Schweiger (Av.) 1’52”47 12 Jallifier (Fr.) 1'53”1 13. Sprecher (šv.) 1’53’TO 14. Dibona (It.) 1’53”13 15. Meiquiond (Fr.) 1’53”21 16. Wurner (Nem.) 1’53”26 17. Staffler (Av.) 1'53”62 18. Rauter (Av.) 1’53”78 19. Mahlknecht G. (It.) 1’53”87 20. Zogg (Šv.) 1’53”92 21. Sperotti (It.) 1’53”97 22. Recher (Av.) 1’54”03 23. Klapf (Av.) 1’54”41 24. Plorer (Av.) 1’54”53 25. Hakklnenn (Fin.) 1’54”80 26. Berloffa (It.) 1’54”83 27. Mauduit (Fr.) 1’55”45 28. Gartner (It.) 1’56”19 29. Doux (Fr.) 1’56”25 30. Alpiger (Šv.) 1'56”52 EKIPNA LESTVICA 1. Italija A 0,00 točk 2. Avstrija A 1,14 3. Švica A 3,42 4. Avstrija B 12,82 5. Italija B 14,44 6. Francija A 22,00 7. Švica B 26,16 8. Nemčija 27,20 9. Italija C 30,84 10. Francija B 32,92 11. Velika Britanija 44,10 12. Španija 46,10 AMATERSKI NOGOMET — Jutri na igriščih tri enajstorice proseškega Primorja Jutri bo eno moštvo več predstavljalo proseško Primorje na domačih nogometnih igriščih. Začelo se bo namreč mladinsko prvenstvo, za katero se je prijavil tudi proseški nogometni klub. Ta mlada enajsterica bo Jutri prestala ognjeni krst v Nabrežini, kjer bo imela v gosteh verjetno nevarno Ponziano. Prva ekipa, ki nastopa na prvenstvu II. amaterske kategorije, bo v gosteh moštva S. Anna. Tekma bo ob 11. url na igrišču v Ul. Fla-via za občinskim stadionom. Jniorska enajstorica Primorja pa bo nastopila pri Sv. Ivanu, kjer se bo ob 13. uri spoprijela s S. Gio-vanni. V DAVOSU ZA ALPSKI POKAL Danes smuk za moške in ženske Številni padci med včerajšnjim non stop trainingom DAVOS, 12. — Danes so zabeležili na progi Parsen, kjer Je bR non stop training za jutrišnji smuk za alpski pokal, precej padcev. Padel je tudi Italijan Carlo Senoner in ista usoda je doletela avstrijski predstavnici Traudl Eder in Rosemarie Brauer. Medtem ko sta se Senoner in Brauerjeva reši- la brez poškodb, je morala Eder-jeva po zdravniško pomoč. V ženski konkurenci sto bili najboljši Nemka Heidi Biebl Schmidt in Avstrijka Traudl Hecher, medtem ko so bili najboljši med mo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiimiiiiiiimiiiiiiiiMHiiuiiiiiiiiiiiiii KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE A LIGE Končno zmage za ekipe naše dežele Kljub uspehu, Safog še v krizi Ekipe iz naše dežele, ki so bile v preteklem kolu košarkarskega prvenstva moške A lige poražene, so bile v nedeljo bolj uspešne in vse, z izjemo videmske petorke La-voraton, tudi premagale svoje nasprotnike. Ginnastica Triestina je gostila peterko iz Roseta. Bivša Maggetti-jeva ekipa spada letos med slabša moštvo te lige. Zato zmaga domačinov ne predstavlja velikega uspeha, ker je bilo pričakovati, da bodo tržaški atleti brez' težave odpravili gostujočo ekipo. Domač! trener Salich se je lahko oddahnil šele ko so morali, zaradi petih osebnih napak, z igrišča najboljši atleti Roseta. Igralci Gin-nastice so nato lažje prodirali do nasprotnikovega koša in so si končno nabrali zadosten naskok, s katerim so lahko kljubovali finišu Roseta. Tudi Lignano je spet prišel do zmage. Gostil je Robur iz Ravenne in bilo je pričakovati, da bo gostujoča ekipa zaigrala zelo ostro, za zmago. Na igrišču pa je bila bolj popustljiva in je le od trenutka do trenutka pokazala svoje pravo lice. Porcelli in tovariši pa' so pridno izkoristili trenutke pavze in so si v teh delih tekme nabirali točke, tako da so imeli skoraj vedno Čvrsto v svojih rokah vajeti igre. Kljub zmagi je Safog še vedno v krizi. V nedeljo je gostil nevarno peterko iz Vicenze. ki ga je večkrat spravi! v podrejeno vlogo in je celo po prvem delu tekme vodila. Pred odmorom je zato kazalo, da bodo morali soški atleti št enkrat praznih rok z igrišča. V drugem delu tekme pa so bili Goričani toč-nejši v svojih metih, v zaključnih minutah pa so imeli gostje samo štiri igralce v polju in domača ekipa si je končno lahko zagotovila zmago. Lavoratori iz Vidma je igral v Reggio Emiliji. Videmčani so se dobro branili v prvem delu tekme, saj je bila njihova obramba skoro nepropustna. Dolgo so bili domačini nemočni pred tako ostro o-brambo, potem pa ko so jo enkrat razbili, ■ so z lahkoto povišali svojo prednost. Tudi vodeči Pesaro je s težavo zlomil začetni odpor Novatecne. Dolgo so se gostje upirali nadmoč-ni ekipi, ki je zaokrožila sebi ugoden rezultat šele ob zaključku prvega polčasa. I. P. UMETNO DRSANJE MOSKVA, 12. — Češkoslovaški par Eva in Pavel Roman je osvojil evropski naslov v plesu na ledu. Za njim sta se uvrstila angleška para Jenet Swabridge - David Kickinbrotton in Yvonne Suddik -Roger Kennerson. Med posameznicami je po 4 obveznih likih v vodstvu Avstrijka Regine Heitzer pred Sally Ann Stapleford. Angležinjo ZA ITALIJANSKI NASLOV Benvenuti prisilil Tommasa Truppija na predajo v 5. rundi BOLOGNA, 12. — Tržačan Nino Benvenuti je nocoj ohranil naslov italijanskega prvaka srednje kategorije. Benvenuti je prisilil v dvoboju za naslov izzivaCa Tommasa Truppija iz Brindisija v peti rundi na predajo. škimi Švicar Edmund Brugmana, Avstrijec Gerhard Nenning, Švicar Jean Deatwiller, Francoz Jean Clau. de Killy in Italijan Felice De Ni-colč. Traudl Hecher — že dve zmagi v Davosu 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Sneg na Tridentinskem Pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča snečne razmere v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Razmere se nanašajo na 10. II. 1965. V vseh krajih so številne Žičnice, vlečnice, sedežnice itd. KRAJ CM KRAJ CM AhflalO . Monte Paganella 50/210 (2 T, 4 V) Baseiga Di Pine — (2 V) Campitello di Fassa • Col Rodella 50/170 (2 S, 5 V) Canazei alla Marmolada 55/290 (12, 2 S, 9 V, ISk) Casteilo Tesino • Passo del Brocon 50/140 (2 V) Cavalese • Passo di Lavaze /140 (8 V) Fai della Paganella — (12, IV) Folgaria - Sommo Alto 35/95 (IS, 9 V, ISk) Lavarone . Vezzena — (IS. 4 V) Madonna di Campiglio ‘ 110/200 (3 2, IT, 2 S. 9 V) Male . Dimaro - Ossana — (3 V, ISk) Malosco — (2 V) Moena • Passo 8. Pellegrino 35/130 (6 V) Molveno • Croz delFAltis. simo — (2 S, IV) Monte Bondone 40/130 (3 T, 6 S, 2 V) Panchia di Fiemme — (1 V) Passo della Mendoia • Mohte Penegal 45/70 (2 V) Passo del Tonaie . Passo Paradiso 80/200 (1 2, IT, 6 V) ■ 1 Passo d) Costalunga 110 1 :n s, 2 v) Passo Pian delle Fugazze — Passo Pordoi 170 (12, 2 S) Passo Roile 180 (IS, 8 V, ISk) Passo Sella 165 (IT, IS, IV) Peio 50/80 (12, 3 V) Pizolo — (1 V) Pozza di Fassa • Monte Biiffaure 30/140 (IT, 5 V) Predazzo - Bellamonte 25/30 (3 V, ISk) Primiero — (1 V) S. Giacomo di Brentonico — (1 V) San Martino di Castrozza 90/360 (12. IT, IS, 6 V) Serrada . Dosso Martinella 40/95 (IT, 2V) Vigo di Fassa • Ciampedie • Gardeccia 30/160 (12, 3 V) Ziano di Fiemme — (IV) 2 — žičnica; T Sk — skakalnica velekabina; S — sedežnica; V — vlečnica; Vsi gorski prehodi prehodni Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Občni zbor, nekaj sej in članskih sestankov s predavanji je res bilo v prostorih gostilne Narodnega doma, toda od vsega početka je bila podoba, da tam ne bo obstanka. Zato se je skušala najti rešitev v prostorih gostilne pri cerkvi, ki je bila last svetoivanskih zadružnikov in so ji zaradi tega pravili «go-stilna pri šocjah« ter jo je upravljal svetoivanski cerkovnik Stranj. Iz tega zapisnika je nadalje opaziti, da se je takoj začelo misliti na ustanovitev raznih odsekov. Mladine je bilo veliko in je bilo razumljivo, da jo je najbolj pritegoval prav šport. Zato je bilo v vsakem mladinskem društvu zelo razvito športno delovanje. Svetoivančani so se takoj odločili za nogomet in lahko atletiko, kar naj bi vodil Bambič, ter za hazeno, ki naj bi bila pod vodstvom Žerjala. Glasba pa je bila pri nas že kar tradicija in ni moglo biti drugače, kakor da se je takoj ustanovil glasbeni odsek pod vodstvom Zadnika. Med zamislijo in praktičnim delovanjem pa . je bila ogromna vrzel in sve-toivanska mladina je imela še veliko muk, preden se ji je z naj večjimi napori posrečilo doseči že kar zavidljive uspehe. Končno se je na tej seji sklenilo, da se-poskrbi še za društveni pečat. Seveda Bambič bi ne bil Bambič, če bi sam ne takoj napravil osnutka. Pečat je bil tak, kakor ga vidimo v naslovu teh spominov. Kliše sem dolgo vrsto let hranil, potem pa se mi je nekam izgubil, morda so mi ga pri kaki od številnih hišnih preiskav tudi vzeli. Vsekakor je bil pečat točno tak, kakor ga vidimo. Na ustanovnem občnem zboru je bila določena vpisnina ter članarina v znesku dveh oziroma ene lire na mesec ter prispevek za podporne člane v znesku 20 lir, plačljivih enkrat na leto. Te denarne dajatve pa niso bile kake simbolizirane dolžnosti. To so bili sklepi, ki so jih morali člani strogo spoštovati in izvajati, kajti neredki so bili primeri, da je bil marsikateremu članu prepovedan vstop v društvene prostore, dokler ni poravnal članarine, ali pa celo, da je bil črtan iz članstva Pa še nekaj opazimo iz tega prvega zapisnika. Naveden je seznam mladinskih ali njim sorodnih društev, katerim naj se javi naš novi odbor. Ta seznam je naštel naslednja mladinska društva in organizacije: Zveza mladinskih društev — Trst, M.D. Prosveta — Sv. Jakob, M.D. Prosveta — Opčine, M.D. Zarja — Rojan, M.D. Šparta — Skedenj, M.D. Obzor — Sv. M. Magdalena, M. D. Ladja — Prosek, M.D. Sv. M.M., M.D. Tabor — Sežana, M.D. Rocol — Rocol, M.D. Zarja — Bazovica, M.D. Višava — Konkonel, M.D. Gaj — Bani, M.D. Jadran Hrpelje — Kozina, M.D. Dekani — Dekani, O.K. Sloga — Opatija in Dijaški krožek Nicolč Tommaseo — Trst. Ne morem trditi, da je bil ta seznam društev popoln, kajti še veliko mladinskih društev je bilo ustanovljenih kasneje kakor na pr. M.D. Zastava — Lonjer-Katinara. V enem poznejših zapisnikov, in sicer v zapisniku III. od-borove seje z dne 11. 5. 26 pa je zabeležena pripomba, da je treba javiti novoizvoljeni odbor tudi S.D. Adrija na Proseku. Dalje čitamo v zapisniku IV. ‘ odhorove seje sklep, naj ((tovariši Bambič Milko, Žerjal Drago, Zajec Franjo in Antončič Pe- pi napravijo v nedeljo, 23 t. m. obisk pri g. Sili, svetoivan-skemu župniku, na katerem naj mu oficielno javijo ustanovitev našega društva«. A iz zapisnika V. odborove seje, ki je bila 25. 5. 26, izhaja, da se je prijavil društveni odbor tudi Gospodarskemu društvu ((Narodni dom«, Svetoivanskemu pevskemu zboru in svetoivanski podružnici ((šolskega društva«. Morda se bo komu zdelo čudno, da se je našemu društvu zdelo potrebno javiti odbor tudi župniku Sili, vendar pa moram pojasniti, da se v tisti dobi, in to še zlasti v času fašističnega terorja, Slovenci na Tržaškem skoro niso razlikovali po svetovnonazorskih prepričanjih, ampak so bili v borbi za narodni obstanek bolj enotni kakor kdajkoli. Zaradi tega je treba vzeti ta društveni korak kot nekaj povsem umljivega, še Standardna nogometna enajstorica m. d. Sv. Ivan posebno, ker je bil župnik Sila pri Svetoivančanih zelo priljubljen duhovnik. Javljanje novoizvoljenega odbora vsem mladinskim društvom je bilo skoroda pravilo. Vsako društvo je namreč pismeno vabilo vsa ostala društva na svoj občni zbor. Ta so praviloma vabilo sprejela in poslala po dva ali po več zastopnikov. Tako je bilo na občnih zborih včasih skoro več zastopnikov kakor pa članstva. Ko so pa društva prejela še pismeno obvestilo o novoizvoljenem odboru, so tudi pismeno odgovorila, da so ga vzela na znanje. To vse je bilo tako domače in družinsko, da je Zveza mladinskih društev (ZMD) veljala res kakor kaka mati številnih otrok, ki živijo med seboj v neskaljenem miru in razumevanju. * * * M.D. Sv. Ivan je od vsega početka štel v svoji sredi nekaj ljudi, ki bi zaradi svoje sposobnosti lahko dvignili društvo med vodilne na Tržaškem. Žal pa so okoliščine nanesle tako, da se je večina tega sposobnega kadra že po nekaj mesecih razšla. Danilo Udovič na pr, ki je nekaj mesecev marljivo delal in imel na članskih sestankih več predavanj, je kmalu odšel na ljubljansko univerzo. Strgar Rado je tudi odšel v Jugoslavijo, Voj ček Martelanc je zaradi svoje izrazito levo usmerjene miselnosti že v rani mladosti šel v svet, od koder se ni nikoli več vrnil. Drago Žerjal, ki bi zaradi svoje dinamičnosti in organizatorske sposobnosti lahko pri Sv. Ivanu veliko pomenil, se je zaradi takratnega stališča ZMD, naj nihče ne trosi svojih moči sočasno v dveh mladinskih društvih, raje odločil za m.d. «Zarja» v Rojanu, katerega organizator in duša je bil vse do njegovega pobega v Jugoslavijo. Ostal je le še Milko Bambič. Razigran in šegav kakor je v bistvu ostal še danes, je približno eno leto reševal razmere Sv. Ivana. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8 II. TELEFON 93-80» ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine «e naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst