Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo jc v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 a Ma^ Ček. račun: Ljub- ^ JEST Mana ■ w m 10.349 M ^^M m ^MV ^^m ^^m M ^^m Praga-Dunaj MHHIVV ^r iflbHP Uprava: • • • jeva 6, telefon 2992 nočna 2996, 2994 in 2050 - Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Poliiiha tretje internacionate Tudi lajiku v političnih zadevah ne more biti neznano, da .sovjetski diktatorski režim zunanje politično prav slabo zastopa koristi svoje domovine. O tem se je mogel vsakdo prepričati v teku letošnje pomladi, ko so se nevarno zaostrili dogodki na Daljnem vzhodu. Gotovo bi sovjetska vlada izvršila zločin nad lastnini narodom, ko bi deželo pahnila v vojno, katere porazen izid bj za Rusijo komaj bil dvomljiv. Toda dejstvo, da si je Japonska upala izriniti Kusijo iz najvažnejše postojanke na vzhodu, dokazuje veliko notranjo slabost sovjetske države. Ministrski predsednik sovjetske unije Molotov je v svojem znanem govoru 20. aprila mogel samo resignirano ugotoviti dejanski položaj in izraziti željo po mirnih in prijateljskih odnošajih na vzhodu. Drugega mu tudi ni ostalo. Boljševiki se pri vsej strahovladi, ki jo izvajajo nad ruskim narodom le z največjo težavo drže na vladi. Vsak vojni zapletljaj bi jih takoj utegnil za vedno pokopati. Toda Moskva ni le središče največje države na svetu, ki se razteza preko sedmine zemeljske površine. Moskva je ludi sedež komunistične inter-nacionale, ki je razprcdla svoje trojke po vseh deželah in državah sveta. Moskva je komunistični Rim, kamo/ zrejo pravoverni komunisti vseli dežel polni vere in upanja, da tamkaj bijojo za vse prole-tarske nadloge zlata in razumevajoča srca, da tamkaj napeto mislijo noč in dan možgani, kako osvoboditi proleturijat kapitalističnega jarma. Natančnejši premislek o politiki, ki jo vodi Komintern«, bi pa utegnil v svetovnem proletari-jatu nekoliko omajati vero v to zlato moskovsko srce. . Prva leta je vodil komunistično internacionalo znameniti fsinovjev, bistra glava, čigar politika je šla za tem, da komunizem izrabi težko gospodarsko stanje, v katerega so zašle vse države in s pomočjo nezadovoljnosti ljudskih množic zaneti komunistično svetovno revolucijo. Rusija tedaj še ni poznala gospodarske krize, kakor jo pozna danes. Deviška zemlja je nudila prostrano in potrpežljivo polje vsakojakim komunističnim eksperimentom. ki naj bi delovnemu ljudstvu prinesli obljubljeni paradiž na zemlji. Toda obljube in pričakovanja se niso izpolnila. Ne-le, da je tudi so-vjetc zajela svetovna gospodarska kriza, njihov petletni načrt je izčrpal in zmedel sovjetsko gospodarstvo in danes je sovjetski delavec prav tako v potu svojega obraza - slabši in taniši kruh, ki mu ga odkazujejo na karte, kakor je bil to kdaj-koli slučaj. Stalin je vrgel mogočnega Sinovjeva kljub temu, da se mu je po kratki opoziciji popolnoma podvrgel. Tudi Buharin je kmalu padel, na kar je vodstvo internacionale prevzel sedanji ministrski predsednik Molotov, ki je znana brezvoljna in brezizrazna kreatura v Stalinovih rokah. Trenutno vodita Kominterno Manuilski in Pjatnitzki, člana vodstva komunistične stranke, o katerih zgodovina dosedaj še ne ve mnogo poročati. Med tem pa so o komunistični inteniaeionali prodrle v svet vedno redkejše vesti. Potihnili so v začetku lako pogosti pozivi k svetovni revoluciji. Nasprotno se vedno pogosteje čuje iz Moskve poziv »bratskim strankam v inozemstvu., zlasti ob prilikah skupnih prglclarskih proslav, kakor je n. pr. 1. maj, naj komunistične stranke vodijo boj za okrepitev sovjetske države in brambo sovjetske unije . Stvari so se torej v toku letu precej zasukale. Sovjeti se sami čutijo ogrožene na znotraj in zunaj. Manjka denarja za svetovno revolucionarno propagando, nasprolno, inozemske komunistične stranke naj pomorejo Moskvi. Istočasno pa je Kom interna bolj in bolj postajala orodje sovjetskega zunanjega ministrstva, ki, kakor znano, ue vodi politike vedno pod »proletar-skinii ' vidiki. Komunistična internacionala v Moskvi je danes nekak špijonažni organ v rokah tajne ruske državne politike, ki obenem neti in pospešuje nemire, ako se ji kje nudijo prilike. Kako se tretja internacionala vse bolj oddaljuje od svojega prvotnega cilja, lo je svetovne revolucije in vodstva proletarijata, dokazuje najbolj sovjetska politika do Italije in Turčije. Proletarijat naj bi si dobro zapomnil, da sla baš (i dve diktatorski in fašistični državi najintimnejši zaveznici sovjetov. Človek bi mislil, da bo boljševizem iskal diplomatskih stikov, — ako jih že išče —, z državami, kjer ima delovno ljudstvo kaj besede iu vpliva, kakor v Franciji, Angliji ali Nemčiji do zadnjega časa. skratka, da bo navezal odnošaje z. demokratskimi državami. Nasprolno pa sc dan za dnem vrste v sovjetskem časopisju najhujši napadi na omenjene države, proli fašističnemu terorizmu pa ne najdete niti najmanjšega glasu. Pri tem pa jc znano, da fašizem ni le zatrl socialistične stranke, kar je gotovo po godu kremeljskim mogotcem, ampak jc v krvi zadušil tudi vsak komunizem. Vendar Moskva proti leinu ne ugovarja, pač pa neprestano napada Francijo, ki nudi zavetje italijanskim komunističnim beguncem. Sovjetska Rusija je sklenila že 1924 trgovsko in prijateljsko pogodbo s fašistično Italijo in od tedaj so prijateljski od nosa j i med obema državama vedno tesnejši. Naravnost prisrčno razmerje pa vlada med sovjeti In diktatorsko Turčijo, kjer Kemal paša ne najde dovolj dreves, da bi nanje pobesil komunistične delavce. Koncem aprila letošnjega leta je bil turški ministrski predsednik tsmet paša sprejet v Moskvi z največjim sijajem. Sklenjena je bila prijateljska In vojaška pogodba med obema državama. istočasno pa so sovjeti, ki na vse načine pusle •trndoti svoj proletarijat, spravili skupaj celo S milijonov dolarjev posojila za Turčijo. Medlem se Več vojnih ladij! Najlepši uvod k zopetni otvoritvi razorožitvene konference . . . London. 2". avgusta. Otvoritev razgovorov o razorožitvi, ki se bodo nadaljevali v Ženevi mesecu septembra, daje tukajšnjemu časopisju povod, da posveča svoje politične članke, ki so se doslej sukali večinoma okoli gospodarske konference britanskega imperiju \ Ottavvi. zopet vprašanju, ali je razoročitev sploh možna ali ne. Omenili smo že govor lorda l.lovda, ki je nedavno tega dejal, da bi bilo najboljše jamstvo /u svetovni mil. če bi Anglija olirunila o/iroma |Kivečala svoje brodovje. Sedaj pa prihaja sDoilv TelcgraplK. ki skuša opravičiti težnje po neokrnjeni ohranitvi, če že nc po pomnožitvi angleških pomorskih vojnih sil s leni. da opo/arju na Francijo, ki dn neumorno gradi dalje vojne ludje, ker ui vezana v tem oziru |ki nobenih mednarodnih dogovorih. Angleški list trdi, da ima Francija danes trikrat več podmornic nego Velika Britanija, in da nadaljuje gradnjo ladij tega tipu v tolikem tempu, da bo v kratkem imela nad 100.000 ton podmornic, dočim jih imajo Anglija, USA in Japonska vsaka samo okoli 50.000 ton. Nadal je poroča Dail\ Telegrnph« kot senzacijo, ki jo pa ima iz zanesljivih virov angleške admirulitete, da namerava Francija velik del svojega brodovja osredotočiti v Kanalu, dočim jc dosedaj večina francoskega brodovja bila porazmeščena v Sredozemskem morju. Za enkrat je Francija odposlala v Brest 2 križarki, 7 rušilccv in 7 podmornic, toda to brodovje sc bo šo povečalo |x> številnih podmornicah, ki imajo svojo bazo v Clier-bourgu, ter z novimi kri/arkami. ki se bodo v kratkem dogradile, j tako da bo severno francosko brodovje moč--nejše od sredozemskega. I'a dislokaciju Irancu skega vojnega brodovja se utemeljuje > tem. da sc je treba primerno zavarovati proti naraščajočemu nemškemu vojnemu brodovju, ki ra/|xilaga z najmočnejšimi modernimi križarkami tipa Deutschland«. Istočasno sc je vnela polemika med francoskim in italijanskim časopisjem. Italijansko časopisje jc namreč nn ugotovitev Tenipsa«. da «o imele zadnje italijanske vojne vaje nu morju /a |Kxllago napad na francoske transporte iz Afrike, odgovorilo z objavo številk, ki naj dokazujejo ogromno prednost francoske vojne mornarice. Tako n. pr. trdi tudi :Giornale di Italia«, da ima Francija, ki ima v sedanjem trenutku 661.KOM ton vojnega brodovja, namen, da to brodovje do leta I9V> i/pojiolni na "24 tisoč1 479 ton. to jc. da hoče do takrat vsako leto /.graditi ua novo 40.000 Ion brodovju. l eta 1956 bo francosko brodovje |h> številu svojih ton prekašalo tonu/o Italije in Nemčije skupaj. Razume se. da francosko časopisje nc molči na te napade fašističnega časopisja, ki ten-denčno meče samovoljno okoli s številkami. Dejstvo je - piše -I ibertc« - da je Italija z velikimi žrtvami dosegla na morju enakost s Francijo, kar sc tiče velikih kri/urk, ki imajo po 10.000 ton. Italija ima namreč 10 križark tega tipa. točno toliko, kolikor jih ima Francija. Toda Italija ima nad Francijo celo prednost, in sicer v tipu malih naglih križark. ki predstavljajo v vojni nevarne pirate. Italija jc namreč /gradila, o/iroma bo /e v kratkem času ! imela to takih morskih roparic, medtem ko je proručiniski odsek fra* oskegu parlamentu konstrukcijo 4 takih križark, ki jih je Francija začela leta 1931 graditi, ustavil. lo priliko upoiuhlja 1 ibertc«. da svari francoski parlament pred izvedbo sledenj, ko. likor se tičejo mornariškega ministrstva. Vlada jc sklenila, du v mornariškem proračunu prihrani 300 milijonov frankov, toda ta sklep stile sme izvesti, ker bi sicer bila nevarnost, tla bi bilo Iruncosko brodovje leta I93(j slabše od italijanskega in nemškega, če štejemo obe ti državi skupaj. I)ej-iv<> je, tla bi se v tem slučaju gradbena programa francoske vojne mornarice za leto I9">I-3J iu zu leto 1932-33, ki sta bila že sprejeta, ne mogla izvesti. C'c bi se šteti nje raztegnile na gradilo oziroma d ograd bo ladij, ki so >e /i začele graditi ali pa so že spuščene v morje. |>otein bi prišli v položaj, da bi imela Francija leta 1933 za 100 tisoč ton ladjevja manj. nego sj p- začrtala. List zaključuje svoja izvajanju z apelom na vlado, da naj nikakor ne ustavi ritma novih brodogrntlenj in tla naj se ne da po kakšnih mednarodnih diskusijah ali dogovorih odvrniti od namere, tla z.gra-tli brodovje, k.ikm je Franciji za svojo nacionalno obrambo danes bolj |>otrebiio nego kdaj-koli preje. Prijatelji miru iu razorožitve seveda nad takimi članki, naj izhajajo v angleškem, italijanskem ali francoskem časopisju, s skrbjo in žalostjo zmajujejo / glavo. Fašistična revolucija v Obsedno stanje — Mornarica na strani vstašev London, 23. avg. ž. Po vesteh iz Montevidea jr položaj v Braziliji zelo kritičen. Borbe med vladnimi četami in vstaši se voijijo v San Paolo na več krajih. Iz uradnih krogov poročajo, da so sicer vladne čete povsod premagale vstaše, vendar pa zgleda, da vstaši sploh niso bili polisnjeni, temveč da razvijajo vedno bolj energično akcijo. Vstaši so v Sao Pnolu gospodarji položaja, vsled česar se jo začel pokret širiti na ves hraziljski teritorij, zlasti pa š« na južne zvezne države. V Rio de Janeiru, glavnem mestu republike, so se pojavili nemiri. Pristaši vstaškega pokreta, ki ima izrazit fašistični značaj, so priredili demonstracije proli sedanjemu predsedniku republike Vargasu. Demonstrante je pripeljala neka ženska, ki je bila oblečena v vsta-ški kroj. Ta ženska jc nesla zastavo pred vstaši. Policij« in vojaštvo sta morala takoj nastopili proti demonstrantom, vsled česar je prišlo v mestu do hudih krvavih spopadov, v katerih je bilo vef mrtvih in mnog« ranjenih. 1'rcd poslopjem doloT-negn ministrstva sta eksplodirali dve bombi, vendar vsled te eksplozije ni bilo človeških žrtev in tudi matorijalna škoda jc majhna. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Davi jr vlada proglasila obsedno stanje. Zatrjuje se, da je vojaštvo zvesto vladi, med tem ko se v mornarici širi revolucionaren pokret. Več bojnih ladij je na strani vstašev. Odločno se zatrjuje, da vstaški pokret podpirajo številni italijanski kolonisti v Sao Paolu in da italijanska konzularna predstojništva odkrito delajo nn tem. da dajo vstaški voditelji pokrotu fašističen značaj. Hitlerjeve i groze Radi smrtne obsodbe političnih morilcev izvajajo Hitlerjevci najhujši pritisk na vlado Berlin. 23. avg. Ig. Razsodba izjemnega sodišča v Beutheuu, ki je obsodila na smrt 5 pristašev narodnih socialistov, je naglo povzročila po vsej Nemčiji veliko razburjenje. Pruska vlada se bo morala že v par dneh baviti s lo razsodbo. V uradnih krogih se posebno naglaša. da bo treba takrat, ko bo Slo za to, ali naj se obsojenci pomilostijo, upoštevali v prvi vrsti, da se obenem varuje tudi avtoriteta države. Zasilna naredba vlade s strogimi kaznimi proti terorju, ni bila izdana zato, da bi postala iluzorična že pri prvih kaznih. Najprej se bo treba odločiti o predlogih, ki so bili stavljeni, tla se postopanje obnovi. S tem hoče narodna socialistična stranka zavlečl izvržitev obsodbe. Člani izjemnega sodišča bodo zavzeli svoje stališče o izvršitvi smrtne obsodbe šele poleni, ko se bo izdala pismena razsodba. Pri presoji vloženega predloga za po-milostitev pa bo tudi vpoštevati. da se je kaznivo dejanje izvršilo komaj poldrugo uro potem, ko je stopila zasilna naredba vlade v veljavo, dalje bo treba vpoštevati mladost obsojencev in njihovo pijanost, ko so izvršili kaznivo dejanje. Glede pomilostitve bo moralo reči prvo besedo prusko pravosodno ministrstvo. Deutsche AUgeineine Zeilung poroča, da je Hitler poslal stotnika Riihna v Berlin k državnemu kaneleruju von Pnpcnii. da osebno intervenira radi smrtne obsodbe. Medtem pa vodstvo narodno socialistične stranke v Miinehenu poskuša vse mogoče, da pomaga na smrl obsojenim pristašem. Hitlerjev pravni svetovalec Frank II. je brz.ojavil Hindenbur-gu in Papenu. da protestira z vso e.gorčenosljo proti strašni razsodbi in da pričakuje takojšnjo pomilostitev obsojencev, ker je to potrebno in zadnja inož- je ludi zvedelo, da so lani skušali sovjeti skleniti pakt celo s krvavim Horlyjem... Brez dvoma je v označeni politiki Komiuterne golov premišljen sistem, ki gre za tem, da se nezadovoljne države /.bere iu organizira proti ostalim in tako pospeši mednarodne spore. Toda Ireba je ugotovili, kako brutalno sovjeti žrtvujejo bratske stranke«, ako uiso v liniji njihove geueralne politike. Istotnko je nad vse značilno za -paeifistično-Rusljo, du dosledno izbfgnva demokratične elemente in da povsod ruši temelje in pogoje mirnega sožjlja med narodi. Drin. nost za zagotovitev in ohranitev notranjega miru. Pravni svetovalec vrhovnega vodstva narodno socialističnih napadalnih oddelkov dr. Liitlgebrune trdi, da je taka razsodba prava justična zmota, ter izjavlja, da se bo odločno poskrbelo za to, da se taka razsodba ne bo izvršila. Tiskovno vodstvo narodno socialistične stranke je izdalo oklic, v katerem pravi, da v Nemčiji ne bo nobenega miru, dokler se ta strašna razsodba ne ukine. Hitler je brzojavil obsojencem: »Tovariši! Spričo take strašne krvave obsodbe, se čutim, z vami vezanega z neomejeno zvestobo. Otl tega trenutka dalje je vaša svoboda samo še vprašanje naše časti. Boj proti taki vladi, pod katero je bila taka obsodba mogoča, je naša dolžnost! Narodno socialistična stranka je danes objavila tudi oklic Hitlerja, v katerem pravi: >Krvava objektivnost gospoda von Papena bo za vedno določila stališče narodnih socialistov nasproli državnemu kabinetu. Pokret narodnih socialistov bo lahko opravil tudi s lo vlado, ki obsoja lia smrt. G. von Papen je zapisal svoje ime v nemško zgodovino s krvjo narodnih bojev. Vse lo kar bo vsklilo iz lega, sc v bodoče ne bo moglo več pomiriti s kaznimi. Sedaj se bo začel boj za življenje naših petih tovarišev. Na to Hitlerjevo izjavo zatrjuje vlada, da je trdno odločena, da na noben način ne bo pustila, da bi kdorkoli vršil nad njo i>oliiičcn pritisk. Svoje odločitve bo ukrepala samo po danem pravnem položaju. Berlin. 23. avgusta. \ V Čeprav je žc dclj časa v Nemčiji navada, da se jMisamcznc stranke poslužujejo v politični borbi dokaj ostrih izrazov in nezmernih izjav in velja to še posebno za Hitlerja samega in za njegovo časopisje. je sedaj Hitler objavil manifest, ki je po svoji obliki uprav brutalen. Hitlerjev manifest je napravil v Berlinu najgloblji vtis. Okolica državne vlade sc sprašuje, ali jc primerno, da sme votlja nacionalnih socialistov napadati državno avtoriteta brez vsakega takta in zmernosti. Izdava vlade Berlin. 28. avgusta. Ig. Nit grožnje narodnih »cialMov railj smrtnih obaodli v Boiithonu, sta državna in pruska vlad« izdali nastopno izjavo: Radi nasiinili dejani v m,(ianjcpoiitičncm boju, so sc moralo na predlog državno vlado izrcoi najtežjo kazni proti političnemu terorju. Od onega trenutku daljo, ko jo stopila v veljavo ta naredba. so jo morala naroillia uveljavljati enako proti vsakomur brez ozira nn stranko. V primeril potrebe In državna vlada uporabila vsa sredstva, da pribori državnim predpisom nepristransko veljavo in no ho trpola, da hi so kakn stranka upirala njenim naredham. Ravnntako tudi pruska iu državna vlada no bosta dopustili nobenega noliticnogii pritiska pri tem, ali moreta porabiti pravico pomilostitve. Strastni očitki strank naj so rajo naperijo proti povzročiteljem krvavih dogodkov, no pa proti državni oblasti, ki jo morala v interesu colo-kupnosti seči po lako ostrih odredbah. Državna vlada Imi odločno zavrnila vsak poskus kr.ilvo to meljnih načel pravno državo in šcuvanja političnih strasti k novim izgredom. Slabi izgledi za parlament, delo Berlin, 23. avgusta. AA. Razburjenje, ki je zavladalo v liitlcrjevskih vrstah široni vse Nemčije zaradi smrtnih obsodb nacionalnih soc. v Beutheuu, bo imelo še hude politične |k>-slcdice. Politični krogi smatrajo, du bodo prve seje novega parlamenta, ki se sestane 30. avgusta, prav burne in du jc treba pričakovati velie-mentne nastope liitlcrjevskih poslancev proti vladi in komunistom. Nemški nacionnlci so s temi dogodki kar zadovoljni, ker potrjujejo njihovo trditev, da jc delovanje normalnega parlamenta v sedanjih okoliščinah v Nemčiji nemogoče. Nacio-nalno-socialistični nastopi v novem imrlamentu btitlo nemara lc pospešili sklep vlade, tla pravkar izvoljeni državni parlament razpusti. Taki ekscesi ne liorlo izostali v novem parlamentu, zlasti če bo prve seje vodil« komunistična prvakinja Klara Zctkin. Po drugi strani pa prihaja vlada do prepričanja, da bi nove volitve na sedanjem položaju ničesar nc izprcmenilc in tla bi ga kvečjemu še poslabšale. Zato se je /adnje dni ideja o prizitlijalnem kabinetu, ki naj l>i sodeloval s parlamentom takt) rekoč nad strankami in s pozitivnim programom tlela, močno okrepila. O pogajanjih meti nacionalnimi socialisti in centrumoin, ki bi lahko ustvarila popolnoma nov položaj, pa ni podrobnih poročil. Ljubljanski veSesejem »Ljubljana v jeseni« 3.—12. scptcmhra 1932. Kulturna in gospodarska razstava / lime« tljstvo (ra«stava mleka, sira. inetlu. zelenjave, jajc, vina) / Perutnino / Kunci / Govela živina (3. in 4. sept.) / Konji (11. sept ) / Psi (8. sept.) I Alpluskn razstava, tujski promet / Razstava slo venske kn|lf{e, umetnosti, lotofjrnlii. Razslava »Domačo ognjišče« / Industrijski in obrlni oddelek / Revija narodnih noš (4. sept.) Tekmovanje harmonikarjev (11. sept.). 50"/0 popust na železnicah. Legitimacije po Din 30'— se dobo pri denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljetarnah Pax Romane*:. Tako redni kongresi niso več zadostovali in »l'ax Ro-mana< je posebno zadnja leta začela prirejati regionalne dijaške mednarodne kongrese, katerih je posebno letošnje leto zaznamovalo obilo. Vršil se je v aprilu kongres med nemškim, francoskim, belgijskim in holandskim dijaštvoni v Loreni, priredil se je mednarodni katoliški pacifistični kongres v Bruxellesu, mladinski katoliški časnikarski kongres v Lilleu, mednarodni studijski teden v Fribourgu, je obravnaval razmerje katolicizma do boljševizma — silno zanimiva predavanja je prinesla dominikanska revija La Vie lntellecluelle« — ih je v Parizu stalno delovala komisija Pax Romane za mednarodno intelektuelno sodelovanje, v kaleri so mnogo sodelovali tudi jugoslovanski zastopniki. Letošnji kongres pa se je vršil v Ik>rdeauxju in Lourdesu, da v tej dobi najtežjih borb človeštva i dijaštvo prosi priprošnje pri Mariji za božjo pomoč skorajšnje rešitve. Vsakoletni kongres obravnava najvažnejši problem mednarodnega življenja, do katerega mora vse katoliško dijaštvo zavzeti svoje stališče, da lako poleg drugih mednarodnih kulturnih organizacij pri vseh vprašanjih izrazi svoje načelno stališče. Letošnji kongres je zato obravnaval problem L'Eglise et la Paix — Cerkev in mir , ker vsled kočljivosti ženevskih razorožitvenih razpravljanj glas katoliških zahtev v tem smislu pač nikdar ni bil lako nujen ko danes. Tekom cele konference so vodilne katoliške kulturne organizacije iskreno podpirale odločno pošteno hotenje vodstva razorožitvene konference, a v aktivnem sodelovanju pač nobena ni prekosila delavnosti tajništva »Pax Romane , ki je po svojih zastopnikih v ženevskih kulturnih pododborih pomagalo povsod radevolje in požrtvovalno. Zato kongres le še bolj jasno podčrtava svoje načelno stališče, ko od svojih pristašev iin članov zahteva, da naj bodo predvsem nosilci resnice in krščanske ljubezni, ker bodo le tako najboljši služabniki lastne domovine, a obenem graditelji trdne zgradbe miru. Za nas katoličane mir ni nikaka negativna vrednota, neka vrsla ne-vojne. priprosla non bellare — neborbenost«, ampak nekaj globoko pozitivnega, ki ima temelje v človeški volji in njegovem srcu, ki je dar svetega J)uha — prava ljubezen Kristovega srca. Tako so vsi problemi narodnega življenja postajali mednarodni. Cerkev pa je danes edina sila, ki je ohranila globok in izrazil nauk o človeškem bratstvu. Seveda samo krščanska ljubezen ne bo mogla ustvariti mednarodnega miru, toda brez krščanske ljubezni nobena organizacija miru ne bo uspela. »Pax Romana naj ne bo, ko en sam silen napor za prodor krščanske ljubezni v medsebojne odnošaje človeštva. Vzporedna praktična predavanja niso nkala drugega, ko približanje podrobnega dijaškega življenju tem načelnim principom. Če ima vsak narod svoj poseben tip človečanstva, potem inora le organska združitev držav in narodov zasigurati popoln razvoj vseh človekovih sposobnosti. Tako bomo v vprašanju vojne, miru in mednarodne sprave kmalu morali uvideti, da moramo v izvajanju pravice storiti mnogo več nego smo storili dozdaj. Predvsem pa bomo morali pogumno odkrivati vse, kar je dobrega in lepega v sosednem narodu, da lako pri|)omoremo čutu pravičnosti do nadvlade. »Pax Romana , po svojih narodnih članih v mednarodnem okviru more le pospešili in olajšati to delo. Vkljub že izredno dobro izvedeni notranji organizaciji >l'ax Romane je kongres še sklenil, da se mednarodni sestanki katoliškega dijaštva še pomnože. Prvemu poskusu regionalnega dijaškega sestanka med francoskimi, belgijskimi in nemškimi dijaškimi zvezami v Loreni letošnje spomladi, naj prihodnje lelo .sledi še več takih regionalnih kongresov. Tako se bo vršil predvsem v Krakovu prvi nemško-poljski sestanek katoliškega dijaštva, ki bo obravnaval načelno vprašanje: krščanska zamisel moderne države, a v razgovorih med dija-Stvom gotovo ne bo opustil jasne izmenjave misli o poljsko-nemških odnošajih. Drugi tak regionalni kongres se bo vršil v Heiligenkreuzu pri Dunaju, ki bo zbral dijaštvo Srednje Evrope in Ralkana. Tretji kongres se bo vršil v Švici, najbrž v Ženevi, in bo obravnaval problem: katoliško dijaštvo in mednarodno življenje. Četrti kongres pa se bo vršil v Belgiji, ki naj znova zbere nemško in francosko katoliško dijaštvo k iskrenemu razgovoru. H koncu so kongresu podale poročila podkomisije »Pax Romane«, tako misijonska, novinarska iii komisija za Unijo cerkva, za kalero je podal poročilo njen predsednik dr. Ljubomir Novakovič, univ. prof. iz Zagreba. Kongres je fioveril tudi univ. prof. v Neaplju, dr. Palmierija, da ustanovi podkomisijo, ki bo vodila stike z vsemi bivšimi člani -Pax Romane: in eveutuelno ustanavljala krožke prijateljev >Pax Roniane< v posameznih državah. Tnko i kongres >Pnx Romane«, te najmlajše dijaške internacionale, dokazuje, kako močan in razveseljiv je danes povsod pokret katoliške mladine. »Pax Romana je od začetka poudarjala, da ne bo zmogla nikdar nič brez globoke katoliške aktivnosti vsakega posameznega člana. Zmiraj ob-i širnejša delavnost >Pax Romane« tako le dokazuje, da sloni na čvrstih in solidnih federacijah, ki hočejo iz prepričanosti svojih članov uvedbo katoliškega redu v razdrapanost našega življenja. Inozemski uvoz zelo prizadet po Ottatvi London, 28. avg. O rezultatih gospodarske konference angleškega imperija v Ottavvi se danes izvejo mnoge podrobnosti, ki doslej niso bile znane in ki v inozemstvu zbujajo začudenje in razočaranje. Dočim je namreč Anglija, preden so se (Kidali njeni zastopniki v Ottawo, izjavila, da ne bo dopustila nobenih novih carin, oziroma da ne bo zvišala nobenih carin na blago iz nebrit. držav, se sedaj vidi, da se je temu principu v veliki meri izneverila, da zadovolji svoje dominione. Tako bo zelo občutno zadeta svetovna trgovina po uvedbi davka na žito (2 šilinga na kvarter), na baker (2 penee na funt); nadalje so se zvišale carine na maslo (15 šilingov na cent), na jajca (1 do dva šilinga na gros) in na sir (za 15 procent). Nadalje se je izvedla omejitev uvoza mesa, kar bo dalo prednost uvozu iz Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi tega bodo hudo prizadele Argen-tinija, ki je izvažala v Anglijo žilo in meso, Danska, ki je izvažala zlasti slanino, in Nizozemska, ki je dobavljala Angliji predvsem maslo in jajca. Najmanj bo prizadeta Nemčija, ki uvaža v Anglijo fa-brikate in polfabrikate. Hudo so pa Iudi razburjeni v Rusiji, ker se je Anglija, kakor znano, napram Kanadi obvezala, da bo nastopila proti rUskemu dumpingu, kar bi posebno občutno zadelo uvoz ruskega lesa In drugih ruskih agrarnih produktov. Vendar pa so v Rusiji prepričani, da angleške obveze niso točno formulirane in da pušžajo Angliji veliko akcijsko svobodo. Razume se, da bi Rusija, ako >bi Anglija znatno omejila ali pa celo preprečila uvoz ruskega lesa, odgovorila s tem, da bi odkazala naročila angleških strojev. Kar se tiče Anglije, ima gotovo precejšen dobiček od carinskih ugodnosti, ki so jih dovolili dominijoni angleški industriji, vendar podrobnosti 0 tem še niso znane. V okviru britanskega impe-rija pomenijo sklepi ottawske konference, da se je opustilo načelo gospodarskega nacii naliima. Priznal so je princip, da imajo rarine samo ta namen, da se izravna razlika v produkcijskih stroških dveh tekmujočih industrij, ne pa v tem, da se na sebi življenja nezmožne nacionalne industrije umetno ohranijo pri življenju. Na vsak način se je v Ottawi v okviru britanskega imperija začelo 1 rušenjem carinskih zidov kit najboljšim sredstvom iz sedanje gospodarske miierije. Zborovanje katehetov lavantinske škofije Maribor, 23. avg. Ob izredno številni udeležbi se je vršilo včeraj dopoldne v dijaškem semenišču zborovanje katehetov lavantinske škofije. Bilo je navzočih okoli 70 udeležencev, med njimi odlični gostje, tako pomožni škof Tomažič in zastopnik ljubljanskega katehetskega društva, g. prof. dr. Pečjak in svetnik Čadež ter urednik lista Krščanska škola«, prof. dr. Heffler iz Zagreba. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društva stolni dekan dr, Vraber. Poteklo je v lepi vzajemnosti in razmotrivala so se važna vzgojna vprašanja in druge važne zadeve, ki se tičejo verouka na naših šolah, Prof. Saniurio prevzema vso odgovornost Madrid, 23. avg, ž, General Sanjurio je izjavil preiskovalnemu sodniku, da (irevzame osebno odgovornost za zadnji vojaški prevrat, ki ga je organiziral on sam v interesu države. Manifest, ki ga je poslal španskemu narodu, je sestavil on sam in želi tudi, da bo sam obsojen. Dunajska vremenska napoved. Nocoj je še pričakovati krajevnih neviht, jutri pa bo hladneje s severo-zapadnimi vetrovi, deloma zelo oblačno. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, nekoliko oblačno, precej vroče. Možne so lokalne nevihte. Brez posebnega naznanila Zapustila nas je po dolgem mukapolnem trpljenju in se preselila v večnost tiasa iskreno ljubi jenu mati, stura mati, prababica, tetu in tašča, gospa Ivana Lušin roj. Pogoretee vdova posestnika in trgovca rl ruplo blagopokojnc prepeljemo po slovesni blagoslovitvi v Četrtek, dne 25. t. m. ob 2 popoldne iz Jenkove ulice št. 20 v Sodražico. V Sodražici se bo vršil pogreb istega dne ob pol 5 popoldne nu ondotno župno pokopališče. Blago pokojnico ohranimo v blagem spominu. Ljubljana-Sodražica-Maribor-Ljutomer, dne 23. avgusta 1932. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani ŽALUJOČI OSTALI Hrci posebnega naznanita Zapustila nas jo danes po dolgem mukapolnem trpljenju moja nadvse ljubljena mati oz. tetu, gospa Alojzija Smotej roj. Fiirst vdova po uradniku previefena s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 25. t. m. ob' 4 popoldne iz hiSe žalosti, Poljanska ccsta št. 17, nn pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. avgusta 1932. ' ŽALUJOČA HČERKA _ Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Heffler je podal zgodovinski pregled delovanja katehetov na Slovenskem in Hrvatskem ter je pozival še k nadaljnemu skupnemu delu. Dekan Alojzij Čižek je izčrpno zajel vprašanje novega katekizma ter podal izkustva, katera je pokazalo praktično delo s knjigo. Sledil je razgovor, v katerem so pokazali kateheti svoja mnogoštevilna izkustva iz praktičnega življenja, napravile so se smernice za bodoče delo in razmotrivalo se je tudi o težkem položaju katehetov v sedanji dobi. Razgovor o vseh različnih vprašanjih je zavzel toliko časa, da se je moral preložiti referat prof. Bogoviča »o vzgojnih problemih solidarnosti« na Osebne vesti Belgrad, 23. avgusta. 1. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani so.postavljeni: za svetnika 5. skupine v prometnem trgovinskem oddelku Anton Petrovič, dosedaj postajenačelnik na Rakeku za višjega kontrolorja 5. skupine v istem oddelku Franc Goreš, dosedaj na postaji Zidani most, za postajenačelnika v Rakeku, Franc Bizjak, dosedaj na postaji Bistrica Bohinjsko jezero, za višjega kontrolorja 6. skupine in šefa prometne službe v Zidanem mostu Ivan Medved, višji kontrolor iste skupine in postajenačelhik v Zalogu, za kontrolorja 7. skupine trgovinskega oddelka Jožef Hlebce, dosedaj kontrolor in postajenačelnik v Vuhredu-Marenberg, za kontrolorja 7. skupine na postaji Ljubljana glavni kolodvor Josip Brajnik, dosedaj postajenačelnik v Medvodah. — V resoru ministrstva za trgovino in industrijo je postavljen pri glavni podružnici drž hip. banke v Ljubljani Dragotin Banjac, za vršilca dolžnosti upravnika. Belgrad, 23. avgusta. 1. Za predmetnega učitelja na dež. trg. akademiji v Mariboru je postavljen v 6. skupini Franc Škof. — V resoru mi-, nistrstva za gozdove in rude je napredoval za knjigovodjo v 8. pol. skupino pri direkciji državnega rudnika v Velenju Cvetko Kavčič, za pomožnega skladiščnika v 9. skupini pa je postavljen Bel Lavoslav. Pogreb dr. Schobra Dunaj, 23. avg. ž. Danes ob 10 dopoldne sta prišla na policijsko ravnateljstvo predsednik republike Miklas in dr. Dolfuss, ki sta delj časa ostala pri odru pokojnega dr. Schobra. Nato sta oba državnika obiskala vdovo in ji izrekla sožalje. Žalili sprevod je po prvem blagoslovu v poslopju policije krenil v cerkev, kjer se je izvršila ponovna blagoslovitev. Zalili sprevod je šel nato pred parlament, kjer so se od pokojnika poslovili predsednik republike Miklas, tajnik dr. Dolfuss in podpredsednik narodne skupščine TaUschitz. Pogreba se je udeležilo veliko število občinstva. Vojaške oblasti so poslale k pogrebu 1 peholni polk, 1 nrtiljerijski polk in eskadron konjenice, sodelovali pa so tudi vsi ostali častniki in vojaki, ki niso bili v službi. Nadalje so bila v žalnem sprevodu gasilna društva, reševalno društvo, katerega predsednik je bil dr. Schober že dolga lela, nadalje vsa kulturna društva, diploniatje ild. Od parlamenta je šel jiogreb na Schvvarzenbergplatz, kjer je bila položena krsta s pokojnikom v avtomobil in odpeljana v njegov rojstni kraj Perg, kjer bo jutri dopoldne pokojnik položen v družinsko grobnico k večnemu počitku. 27 milijonov siromakov Xewynrk, 23. avg. Revija »Fortune«, ki je Izvedla tozadevno anketo, objavlja, da bo pozimi leta 1932 v Združenih državah število ljudi, ki so prlmorani živeti od javne dobrodelnosti, znašalo 27 milijonov. Spričo naraščajočega padanja produkcije ho namreč število brezposelnih delavcev to zimo znašalo najmanj II milijonov, iz česar se dobi številka 27 milijonov, ako se upoštevajo družinski člani. Danunziada Besanzano, 23. avg. tg. D'Annunzlo je včeraj še obiskal prof. Piccarda in mu izjavil, da njegove sanje sedaj niso več Dalmacija, ker bi vojna z Jugoslavijo ne bila nič drugega, kakor gostilniški prepir, temveč da so sedaj njegove sanje v stratosferi, da bi mogel stopiti v zvezo z zvezdami. Ko pa je ITAnnunzio zapuščal letališče, pa je vendar tudi izjavil tam zbranim letalskim častnikom, da ki IT? h nipirnvin, r»o,*ific+innin» iiinoan, tri I« J.) Piccardu, ostane italijanski vojni klic: Split 1 prihodnji sestanek. Zborovanju je sledil občni zbor, ki je pokazal marljivo delovanje društva katehetov lavantinske škofije. Priredili so se mesečni sestanki s strokovnimi referati in društvo je sodilo pri sestankih o novih verskih učnih knjigah ter se sploh trudilo, da da versko nravnemu pokretu in vzgoji mladine v šoli in izven nje isto obliko, ki bo v današnjih razmerah zagotovila najboljše uspehe. Katehetsko društvo je podpiralo dijaško počitniško prireditev v Št. Vidu nad Ljubljano ter je skušalo organizirati dušeskrbje v mladinskih počitniških kolonijah. Važen je bil sklep občnega zbora, da se priredi skupno s hrvatskimi in ljubljanskimi kateheti jugoslovanski katehetski kongres, na katerem bi se razmotrivala razna sodobna vzgojna vprašanja s krščanskega stališča. Sledile so volitve novega odbora. Ker je dosedanji predsednik stolni kanonik dr. Maks Vraber zaradi prezaposlenosti želel, da se ga več ne izvoli, je bil predlagan in izvoljen naslednji odbor: predsednik prof. Ivan Bogovič, podpredsednik prof. dr. Somrak, tajnik prof. Richter, odborniki: prof. Živortnik, Peter Gratus Kostanjšek, dekan Čižek, dr. Meško, župnik dr. Pšunder, A. Spari in J. Kokošinek. Evropski krožni polet Milan, 23. avg. tg. Italijansko letalo »Breda-f, ki ga je vodil pilot Schuster z mehanikom Muratlg-rijem, je danes ob 12.10 padlo na tla pri Piazza della Albinga blizu Genove, ker se je,pokvarilo eno krilo letala. Letalca sta liolela v zadnjem trenutku pristati, vendar se jima to ni posrečilo. Mehanik Murattori je mrtev, pilot Schuster pa je hudo ranjen. Tudi drugo italijansko letalo, ki ga je vodil pilot Angeli, je moralo v sili pristati, vendar k sreči brez nezgode za oba letalca, ki sta ostala nepoškodovana. Radi teh dveh nesreč je italijansko ministrstvo za zrakoplovstvo umaknilo italijansko štafeto iz evropskega krožnega poleta. Rim, 3. avg. AA. Evropskega poleta s športnimi letali se sedaj po prvi etapi udeleži le 38 letalcev od prvotnega števila, ki je bilo mnOgo večje. Davi so tekmovalci odleteli iz Rima. Druga etapa vodi iz Rima preko Firenze, Bellinzone, Torina, Cannesa, Lyona, Stutgarta do Pariza. Klasifikacije tekmovalcev bodo sestavili po zadnji, tretji etapi, kjer je treba poleg hitrosti upoštevati tudi tehnične tekme, ki so bile pred polelom v Berlinu. Velika letalska nesreča Varšava, 23. avgusta. AA. Med pogrebom vojaškega letalca Pietraskieviča, ki se je ponesrečil v Poznanju, so tri letala krožila nad pokopališčem in vrgla nn pokopališče po že ukoreninjenem običaju vence. Iznenada pa sta dve letali trčili v zraku, nakar je sledila huda eksplozija. Obe letali sta padli na tla in Zgoreli. Oba pilota sta se ubila. Piccard poleti v Ameriko Berlin, 23. avg. ž. Berliner Tagblatt«« poroča, da se profesor Piccard bavi z mislijo, da bi poletel v Stratosfero iz Evrope v Ameriko. V krogu svojih najintimnejših prijateljev je izjavil, da bo sam poskusil tak polet, ki misli, da ne bo pretežak in da bo vožnja trajala smo U ur. Francoski manevri Pariz, 23. avg. ž. Od danes pa do 26. t. m. bodo v vzhodni Franciji veliki letalski manevri s sodelovanjem čet na kopnem, ki se bodo učile vzdrževanje zveze in skupnega sodelovanja med eskadrami v zraku. Pri leh manevrih bo sodelovalo tudi civilno prebivalstvo v velikem obsegu. Manevri se bodo vršili v področju Reimsa, Metza in Hidenhof-na ter ob lotarinŠkih rudnikih. Avstrija sprejeta tozanski protokol Dunaj, 23, avgusta. AA. Korbiro poroča: Po ponovni razpravi o lausanskem protokolu, ki jo bila potrebna zaradi veta zveznega sveta, je parlament v drugič sprejel zakon o tem protokolu a 87 proti 82 glasovom. Angleški finančnik v Ameriki Newyork, 23. avg. ž. Vsled vesti, ki so nastale v zvezi z obiskom guvernerja angleške banke v Ne\vyorku, izjavlja predsedništvo Federal Reserve Bank, da se temu ne sme pripisovati nikakega pomena. Nenaden prihod guvernerja britanske narodne banke Norma na v Združene države je izzval v ameriški javnosti veliko pozornost. »Journal of Commerce« pravi, da nI dvoma, da je lo prvi korak za skupno močnejšo akcijo za stabilizacijo vaiut po vsem svetu in sicer na popolnoma novi bazi.