P°avi^n-a Pečana v gotovini postale I gruppo *
Cena 50 lir
TRST, nedelja, 15. januarja 1967
Leto XXIII. - St. 12 (6596)
Dogodki na Kitajskem in njen dejanski vojaški potencial
Slavni nemški strateg Clau-
«ewitz je dejal> da je VQjna le
nadaljevanje politike z drugi-sredstvi. Politika, ki jo vo-1 neka država, pa je dejanski az njenega gospodarskega in ^oveškega potenciala. Zato je razumljivo, da se spričo vesti o + . °lu in homatijah na Ki-JSkem ter prav zadnje ve-® i. da grozi Cangkajšek, da bo kaPadel s svojimi 600.000 voja-■ I ^tajsko, upravičeno vpra-kakšen je vojni poten-n 1 kitajske. Na to vprašanje c®«**0 odgovori Pierre Dar-rt, dopisnik francoskega li-sta «l’Express».
*Ni treba da zgradimo 430 nit- lelal kakor Američani. Mi j ,1 ne potrebujemo vojaških 'ka lPotrel3na Pa nam je jedr-la bomba- Nadeli ji bomo kri-ko k k° la^ko letela, in ta-^°mo pridobili dvajset let na Času.«
wTak° je dejal na kongresu v oii-Hanu leta 1959 Lin Piao. ri maršal Peng Teh-huei je
pomignil
mrak
z rameni in zamr-
,. 0 je nesmiselno bahanje, a, b° uničilo našo domovino.« ~ Qa takoj ko se je nehal kon-e .?> so starega maršala «odža-p. h) in ga nadomestili z Lin v a°m- ki je postal poveljnik Pet kitajskih armad. Manj kot *et kasneje se je iz peska J'Puščavi Tou Fan dvignila a-niska goba. Kitajska je to-SJ. Pristopila h «klubu« atom-n sil dve leti prej, kot so p, uii največji optimisti. Lin 0 je torej dobil skoraj ne-m°g°co stavo.
Eani je Kitajska izstrelila pr-tin Ti,aketo tn je imela več sto-^ kiloton. Bila je «strupena» , je skoraj dosegla moč vodi-k°Vlh bomb.
baTretia kitajska atomska bom-bil z dne 9. maja 1966 je že obla>*StruPena» ter je njen nip u pfPela vseboval precej š-drs, k°iičine litija. Ameriški je-zuin1 .slr°ko vn jaki so takoj ra-mej61’ da ^ Kitajci že razu-be w na post°pek izdelave bombic , Metoda, ki šo jo upora-j! * kitajski znanstveniki, je
U<MnknSta ln drzna in kaže na meto*°vit°, če že ne rafinirano
pridni
obi'i termonuklearno gori-
je n a°' 2 upovabo litija 7,
pridoh> a ruda’ 80 si Kitajci v0 ”Ui termonuklearno gori-
UporaKi V^eno v bombo A, ki se D1Ja kot. sDrožilec. Ta
°mba
eksnr" ■ Praizvaja med samo sta °Z^° devterij in tritij, ki no tpotrebna za termonuklear-deia Uzii°- Skratka, bomba izlita Sama svoje gorivo. Težki za f.V Vodik stane 20 dolarjev l°t0n nt ^teže in povzroči 26 ki-
je^*taiski znanstveniki so ra-slab0 f ali boml:50> ki ima bolj tost i,errnonuklearno učinkovi-da ;. 0 so storili raje, kakor Cah . točili izotope v delavni-boii’ h 0 da bi bila bomba ba ^"tonosna«. Toda taka bom-napoj Za':itevala mnogo večje
časa
bremena ter tudi za njeno izdelavo.
rtiUcji JSka> ki se ji v tej tekmi deiovo ni zSubljala časa za iz-takih 'v-6 <<čistih» bomb, to je kcliči’ ** ne ustvarjajo velikih Kitaj11 ra<ti°aktivnega pepela.
je bilo glavno, da so enaknej dol)iIi orožje, ki bi bilo terijj. močno kakor tisto, s ka-iperi» razPolagajo Rusi in A-segij anl- bodo kmalu do-
resničTPr°gram so kmalu u-bilizir1Ll 12 treh razlogov: mo-stvenit11 in osredotočili so znan-le uStJe’ katerih energije so bi-metp,, eriene vse k enemu sa-Pič z sm°tru; niso se prav n°stn111611111 za Prevelike var-be te6 ukrePe pri izdelavi bom-sr6d 1 nls° uporabljali dragih stvemvV’ da bl zaščitili znan-čenip,^6 in delavce pred žar-tajskp (Znanstvenik je na Ki-kakšr,m Voiak revolucije in ne Va zaf° <<vlšie bitje« ter dobi-Po ra° tUdl nizk0 P>ačo.) Konč-PP k^P.°laga Kitajska z veliki-kraiir,161naml Uti j a zlasti v po-rah Aitfj1^1 KianS ter v go-
aradi tega je razumljivo, da
so Kitajci pridobili tudi mnogo na ugledu. Ameriški specialisti so prepričani, da bo Kitajska najkasneje v letu dni razpolagala z «umazano» termonuklearno bombo, ki ne bo okužila le okolice cilja, marveč velika ozemlja. Priznavajo, da bodo lahko kitajski znanstveniki izdelali že leta 1969 raketo, katere domet bo znašal od 3000 do 5000 km in ki bo razpolagala z jedrsko konico.
Ta domet pa pravzaprav najbolj ograža Ruse, saj zapopa-de vse rusko ozemlje, medtem ko so ZDA oddaljene 12.000 km. Zaradi tega množi Amerika sedaj svoja oporišča in zaloge bomb H okrog in okrog ogromnega kitajskega ozemlja. Njen elektronski sistem za odkrivanje morebitnega napada se vedno bolj spopolnjuje. Predvsem vsebuje ta sistem trojno verigo radarjev OTH (Over The Hori-zon — nad obzorjem), ki bodo odkrili takoj rakete, ko bodo izstreljene, na daljavo 10.000 km. Ta sistem se naslanja na odsevne lastnosti jonosfere. Vsak radar OTH tehta 180 ton in razpolaga z radioelektrično centralo, ki je močnejša od «Evrope št. 1». Sistem je spo-polnjen z drugimi radarji, ki so postavljeni na satelite in ki nadzorujejo področja z več kot 10.000 km premera.
Poleg tega izkorišča ameriško letalstvo že pet mesecev nove satelite Samos, ki krožijo na polarnih orbitah in ki razpolagajo s televizijskimi kamerami, kakršne je imel «Lunar Orbi-ter« za fotografiranje kraterja na Mesecu. To je vojaška apli-
kacija tehnike, ki ji pravijo «vesoljski sestanek«.
Tako so Američani s kamerami, ki so postavljene na satelitih, tako natančno fotografirali «gobo» kitajske atomske bombe, kot niso zmogli niti Kitajci sami. Odkrili so namreč eksplozijo od 28. decembra v Lop Noru eno uro prej, preden so Kitajci javili vest o tem. Seveda je Pentagon takoj obvestil o tem ves svet.
Ameriški sistem za odkrivanje eksplozije kitajskih bomb in izstrelitve raket je odpovedal samo enkrat, to je 29. oktobra 1966. Tisti dan so rdeči gardisti plesali od veselja na kitajskih ulicah, ker so proslavljali izstrelitev kitajske rakete z jedrsko konico. Pri tem pa je šlo samo za izstrelek s 500 km dometa. Ravno zaradi tako kratke razdalje je niso mogli odkriti. Balistični domet 3000 km predpostavlja balistično krivuljo okrog 600 km. V tem primeru bi z ameriškimi napravami odkrili izstrelitev rakete.
Ne glede na veliko nesorazmerje sredstev in kljub velikim zalogam atomskega orožja in raket, s katerimi razpolagajo velesile, nadaljuje Kitajska svoje napore. Po mnenju ameriške obveščevalne službe razpolaga Kitajska že sedaj s 50 bombami A in tudi s prvimi raketanp. Nekateri strategi se tolažijo s tem, cta so kitajske rakete še zelo preproste. Toda Lin Piao misli drugače. Takoj po zadnji eksploziji je dejal:
«Orožje, ki lahko v delčku sekunde ubije milijon ljudi, vsekakor ni primitivno.«
Zimski okras hiše
Foto M. Magajna

PRVI DAN ZASEDANJA CK PSI-PSDI
De Martino ugotavlja resne pomanjkljivosti Tanassi pa govori o »velikih uspehih« levega cenlra
Sklepi centralnega komiteja bodo imeli resne posledice za vladno politiko - Predlogi, da Nenni ponovno prevzame politično tajništvo stranke - Zasedanje se bo nadaljevalo v nedeljo in se bo zaključilo šele v ponedeljek - Proglašena dvodnevna stavka uslužbencev poldržavnih ustanov - V Turinu se je začel «sovjetski teden»
RIM 14. — Ob 10.30 se je v prostorih v Ul. Lungara sestal centralni’ komite PSI-PSDI, ki je pričel važno tridnevno zasedanje, posvečeno odnosom združene stranke do vladne politike. Prvi je poročal De Martino, nato pa Tanassi in njuni poročili sta glede nekaterih bistve-
nih vprašanj, predvsem ocene dosedanjih rezultatov politike levega centra, odnosov s komunisti in demokristjani, ter končno glede zaključkov in predlogov bistveno različni.
Prvi je spregovoril De Martino, ki je ugotovil, da je treba prenehati preprosto «apologijo» združevanja, kot da bi šlo za čudežen dogodek in kot da bi se avtomatično spremenil odnos sil in bi združitev sama po sebi okrepila vpliv socialistov. Zato je treba resno preučiti položaj, pri čemer je treba govoriti tudi o strukturi stranke in ne se izogibati kritiki.
De Martino je ugotovil, da so resni znaki nezadovoljstva in razočaranje med množicami in v vrstah stranke, pri čemer je poudaril, da stranke ne moremo ocenjevati po izjavah, temveč predvsem po njeni politični akciji.
Politika levega centra ni neizbežna, vendar je v skladu — v skladu tudi v prihodnosti — z značilnostmi italijanske družbe ter političnih sil te družbe. Zato za socialiste ni alternativa v vsej levici, ki bi temeljila na sodelovanju s komunisti. Sedaj manjka osnova za tako sodelovanje, povrh pa ni možnosti, da bi dosegli večino. Podobne ugotovitve veljajo tudi za KD, ki je tudi ob zadnjih razpravah potrdila vso veljavnost politike levega centra. Ce zapustijo demokristjani levi center, se morajo usmeriti k skrajni desnici, česar KD ne more storiti, saj bi s tem odprla poglavje polno neznank in nevarnosti.
Politika levega centra ni bila mišljena kot neka začasna taktika, temveč kot velika politika demokratične preosnove, kot zgodo-
vinsko srečanje med socialisti in demokristjani.
Po prvem razdobju so nastale težave zlasti v zvezi z gospodarsko konjunkturo. Ko so se socialisti borili, da bi imelo gospodarsko načrtovanje dogovorjen značaj, so se trudili, da se petletni načrt spremeni, da ga bodo lahko dobro sprejeli industrijski mogotci. Prav v teh stališčih, ko se predpostavljajo zasebni interesi javnim, je osnovni razlog za preusmeritev levega centra, ki je postal bolj umerjen. To je povezano tudi z notranjimi stališči v KD in kar predstavlja tudi resnični in glavni razlog za počasno izvajanje programa.
Drugo negativno poglavje bilance levega centra je v čisto številčnih odnosih med demokristjani in socialisti, pri čemer se ne upošteva, da gre v resnici izključno za politično vprašanje.
De Martino je v zvezi s temi ugotovitvami poudaril, da mora centralni komite ugotoviti splošno težnjo razvoja in če se ne spremenijo tendence, je treba proučiti, če se prekine sodelovanje za določeno razdobje, da se omogoči premislek vsem in da se o-mogočijo pogoji, da bodo socialisti lahko odgovorno sodelovali v vladi. Ne gre za »verifikacije« vladnega programa, temveč za dokaz, da vlada lahko ustvarja, da sta učinkovita vlada in parlament, če tega ne bo — je ugotovil De Martino — bo stranka prisiljena prekiniti sodelovanje.
De Martino je navedel vrsto vprašanj, za katere so zakonski predlogi že pripravljeni in jih je treba takoj sprejeti. V tej zvezi je navedel zakonski predog o otroških vrtcih, preureditev proračunskega ministrstva, odobritev petletnega načrta, naglo odobritev
proračunov, tako da bo mogoče poleti razpravljati o zakonu o deželah, o reformi bolnišnic in zakonu o šolstvu. Istočasno mora vlada takoj predložiti finančni zakon o deželah in volilni zakon, s čemer se bo potrdila obveznost, da bodo sklicali volitve za dežele tri mesece po političnih volitvah. Preostali del poslovne dobe pa je treba izkoristiti za odobritev zakona o urbanistiki, delniških družbah in o družinskem pravu.
Zadnji del govora je bil posvečen mednarodnim vprašanjem, pri čemer je De Martino obravnaval predvsem vprašanje vojne v Vietnamu, pravilno politiko do Kitajske (kjer so glede vstopa Kitajske v OZN preveč podlegli ameriškemu pritisku) in vključitve Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost.
Tanassi je v svojem govoru že nekako za njega tradicionalno obravnaval «krizo komunističnega sveta«, češ da komunizmu ni u-spelo uresničiti politične svobode in internacionalizma.
V ospredju pa je bila ocena levega centra, ki je po njegovem «poipolnoma zadovoljiva« iz naslednjih razlogov: 1. Politika levega centra je po krizi 1960. leta onemogočila totalitaristične poskuse. 2. V novem političnem o-zračju je bil izvoljen za predsednika države Saragat. 3. V okviru politike levega centra je bila u-resničena socialistična združitev. 4. Na gospodarskem področju Je levemu centru uspelo premostiti resno krizo v razdobju 1963-64 brez resnejših težav, pri čemer so se izognili najresnejšim posledicam za delovne ljudi.
Tudi Tanassi je nato ugotovil, da glede programa ne morejo biti «povsem zadovoljni«, kar pa je predvsem rezultat nezadovoljive konjunkture, posledica preobsežnega zakonodajnega dela, včasih pa tudi posledica zaviranja KD, ki ji včasih uspe odločati o politiki vlade.
Treba je usmeriti vse sile, da
se v razpoložljivem zakonodajnem razdobju uresniči čim več od programskih zahtev. V tej zvezi je Tanassi navedel petletni načrt, zakon o preureditvi ministrstva za proračun, zakon o šolstvu, zakon o državnih otroških vrtpih, reformo davčnega sistema, reformo bolnišnic, reformo delniških družb itd. Glede dežel pa je samo omenil obveznost vseh članov vladne koalicije, da se sprejmejo zakoni o deželah z navadnim statutom.
Vzporedno z razpravo o teh splošnih političnih vprašanjih je prišlo v okviru CK tudi do razprav in sestankov, kako bi preuredili vodstvo stranke in se v tej zvezi govori o raznih pobudah, da bi Nenni prevzel dejansko politično tajništvo in ne bi bil samo nekak «častni predsednik«. Takšen predlog je izrekel Mancini, ki se je zvečer sestal z Nennijem in kateremu se je kasneje pridružil še De Martino.
V današnjo razpravo so posegli številni člani CK. Prvi je spregovoril Rossi, ki je odkrito zastopal stališče, da je treba iz programa opustiti ustanovitev dežel, češ da bi z njimi onemogočili uresničitev vseh drugih stvari.
Videmski poslanec Fortun^ je ugotovil, <ia je bistveno ugotoviti, če obstaja politična volja, da se v sedanji zakonodajni dobi u-resniči čim več možnega. Po njegovem mnenju ni pristojnost CK formalno odločati o padcu vlade, temveč mora jasno povedati, če so socialisti še pripravljeni sodelovati, če se ne pospeši izvajanje programa.
Namestnik tajnika Cariglia meni, da različna stališča niso oddaljena in da ne bo težko rešiti obstoječih vprašanj. Tudi on pa je postavil na prvo mesto izpolnitev različnih obveznosti, pri čemer se je možno izogniti ustanovitvi dežel.
Giolitti je dejal, da ni treba nič pregledovati in ugotavljati za ze-
leno mizo, temveč je treba izvršiti »verifikacijo'« v akciji. KD je že izjavila, da je pripravljena uresničiti celoten program, treba je v praksi preizkusiti dobro voljo in za to je edina pot v politični akciji stranke. Glede dežel je dejal, da se mora večina obvezati za naglo razpravo v parlamentu, tako da se omogoči njih ustanovitev. Vsa ta vprašanja pa so zapletena, ker stranka ni rešila notranjih vprašanj učinkovitosti, in je treba za nekatera praktična vprašanja takoj najti ustrezne rešitve, za načelna pa je suverena in demokratična rešitev v kongresih. V tej zvezi je predlagal, naj se čim prej prične sklicanje kongresov sekcij in federacij, kot predvidevajo prehodna določila združitvene listine.
Tajnik milanske federacije Cra-xi je mnenja, da sta uvodni poročili sicer različni, vendar obe stavljata KD pred alternativo, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kaj ni
in kaj je «fair»
V členu 2 posebnega statuta londonske spomenice o soglasju, ki so jo 5. oktobra leta 1954 podpisali predstavniki italijanske, jugoslovanske, britanske in ameriške vlade (Brosio, Velebit, Harrison in Thompson), je torej že dvanajst let in tri mesece zapisano, da bomo Slovenci na Tržaškem uživali enake pravice in da bo za nas veljal enak postopek kot za ostalo prebivalstvo. Posebej pa je v tem členu 2 rečeno, da ta »enakost pomeni«, da bomo uživali med drugim tudi tiste pravice, ki so naštete v istem členu pod točko «c», in sicer da bodo pripadniki slovenske etnične skupine «pravično zastopani na upravnih položajih« ali povedano v italijanščini: «una equa rappresentanza nelle cari-che amministrative« ali v angleščini (saj je celotno besedilo memoranduma in posebnega statuta sestavljeno tudi v angleščini): «a fair representation in administrative positions«.
Starejši bralci našega dnevnika se gotovo spominjajo, da pred podpisom memoranduma takega »pravičnega zastopstva« Slovenci nismo imeli, čeprav je bil kakšen Slovenec tu ali tam vendarle na kakšnem «položa-ju». Zato smo bili prepričani, da bo spričo obveznosti sprejete v posebnem statutu zares prišlo do resnično pravičnega aU »;:air» zastopstva. To pa se ni zgodilo, Kar smo morali večkrat ugotoviti. Se več! Stanje se je celo poslabšalo in tudi o tem smo že večkrat pisali, danes pa moramo očitek ponoviti, ker je prejšnji teden ob slovesni otvoritvi letošnjega sodnega leta tržaško prizivno sodišče objavilo sestavo odsekov in uradov s svojega pristojnega območja za leto 1967. V seznamu soanih uradnikov m drugih funkcionarjev, ki so v tej sestavi, tudi letos ni nobenega Slovenca, razen — kot smo včeraj poročali — enega, ki je član goriške komisije za brezplačno obrambo. Se pred petimi in več leti je bilo drugače. Slovenec je bil kakšen sodnik, a med člani raznih komisij in uradov je bilo več kot deset Slovencev.
Pred tedni smo bili prisilje ni opozoriti, da niti med pred sedniki volišč — na novembr skih volitvah — razen dveh, ni bilo nobenega Slovenca, medtem ko jih je bilo v prvih letih po londonskem sporazumu tudi do dvajset in več. Pripomnili smo. da smo «fair» zastopstvo pričakovali tudi po ustanovitvi dežele in da smo se morali bridko razočarati. Zgodilo se je namreč, da deželna uprava, kljub členu 3 deželnega statuta, ki jamči enakopravnost, med tisoč nameščenci ni uvrstila niti toliko Slovencev, kolikor je prstov na eni roki.
Zato je prav, da vprašamo oblastvene predstavnike 50-mili-jonskega naroda, do kdaj bo trajalo to njihovo teptanje prostovoljno, demokratično sprejetih obveznosti ne le v mednarodnih organizmih, temveč še predvsem v republiški ustavi in deželnem statutu? Ali je res treba čakati, da se ustanovi tisti urad za proučevanje člena 3 deželnega statuta, ki ga je
mm
De Martino in Nenni v razgovoru
tako slovesno obljubil v lanskem decembru deželni predsednik v imenu deželne vlade?
Toda beseda «fair» ne pomeni samo «pravično» ali «equo». To je širši pojem, ki bi moral veljati za ravnanje slehernega demokrata, zlasti za vsako narodnostno manjšino, za manjšino, ki pripada enemu najmanjših narodov v Evropi, pa še posebej. Prav z njo bi morali dejansko ravnati «fair».
Zato vprašujemo dalje: ali je «fair», da se turistom tega majhnega naroda, ki jih je: vsak dan polno po ulicah, trgovinah, hotelih in gostilnah našega mesta, ne privošči niti tista prijazna beseda »Dobrodošli«, ki je napisana na vseh vhodih v mesto v jezikih najmanj treh ali štirih mnogo bolj oddaljenih narodov in držav? Sicer pa «fair» ravnanje tega niti ne zahteva; to zahteva že sama srednjeevropska, povsem konvencionalna vljudnost in olika. Prav včeraj je ugleden tržaški turistični funkcionar domačim novinarjem razlagal, kako turisti iz sosedne Jugoslavije predstavljajo pravzaprav zelo močno postavko v tržaškem turizmu. Mar ne bi bilo več kot logično, da se jim zaželi dobrodošlica? Tudi tržaški Slovenci smo tisti, ki jih sprejemamo v goste in zato smo tudi mi poklicani, da odgovorne organe opomnimo,j naj z gosti ravnajo vsaj olikano. Zato ni prvič in verjetno tudi ne bo zadnjič, da o tem pišemo. Doslej, žal, brez u-speha.
To seveda ni nič čudnega, saj oblastveni organi ne ravnajo «fair» niti z nami, ki bi morali biti enakopravni državljani, ko pa vendar izpolnjujemo vse državljanske dolžnosti. Pa niti naši protifašistični borci ne zaslužijo toliko «fair» ravnanja, da ne govorimo o spoštovanju njihovih žrtev, da bi imeli na pokopališkem spomeniku napis tudi v njih materinem jeziku. Za tako ravnanje zares ne bi bili potrebni ne ustava ne statuti ne mednarodne obveznosti: dovolj bi bilo v takih in podobnih primerih ravnati tako, kot velevajo pravila kulturnega obnašanja v tej naši stari Evropi, ki je dala človeštvu velikane, o katerih se uči Šolska mladina po vsem svetu. Čemu jih povzdigujemo, čemu jih postavljamo bodočim pokolenjem za zgled, če se pa istočasno nočemo ravnati po njihovih plemenitih naukih? Da, resnično, ne bi bili potrebni ne ustavni ne statutarni ne mednarodni predpisi. če bi ravnali z nami «fair».
Saj predpisi in paragrajt niti ne morejo zajeti vsega, kar je potrebno za resnično enakopravnost. Pomislimo le. da nas tolikokrat naš someščan in sodržavljan ne razume, ker našega jezika ne razume Ne le, da se ni potrudil, da bi nas razumel! Niti radoveden ni skoraj nihče toliko, da bi ga zanimalo, kaj se pogovarjata ob njegovi prisotnosti dva njegova someščana v jeziku tega majhnega naroda. Kako redek pa je tisti naš «večinski» someščan, ki bi vsaj iz radovednosti — pa čeprav s slovarjem v roki — pogledal, kaj piše naš dnevni in tedenski tisk in kaj oddaja slovenski radio, kaj so napisali naši tukajšnji pesniki in pisatelji, kaj uprizarja naše gledališče. Saj je konec koncev vse to sestavni del časnikarstva republike Italije, sestavni del kulture Italije, pa čeprav ni italijansko časnikarstvo in italijanska kultura.
(Izgovor poznamo in «ctemo-kratična» večina lahko «demo-kratično» preglasuje z ena in pol proti petdeset to našo željo, da bi bilo vsaj več radovednežev. V tej želji smo tudi prejeli predlog naše sotrudni-ce, ki je nad radovedneži verjetno obupala (kar mi še nismo) in bomo od današnje nedelje dalje objavljali italijanske prevode mladih slovenskih lirikov. Mislimo, da je z naše strani tako ravnanje zogotovo «fair». Želimo, da bi naši bralci nanj naše večinske someščane opozorili tako, kot je želja tudi naše prevajalke.)
ZAKLJUČEN OBISK KIESINGERJA V PARIZU
VEDNO OSTREJŠI BOJ MED DVEMA SKUPINAMA NA KITAJSKEM
Posvetovanje in vzajemno sodelovanje glede usmeritve bonske vlade do Vzhoda
V obeh prestolnicah so «zelo zadovoljni» z izidom pogovorov - Posvetovali se bodo tudi glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče - Na obeh straneh govorijo o <poživitvi» francosko - nemške prijateljske pogodbe
PARIZ, 14. — Drugi dan obiska bonskega kanclerja Kiesin-gerja v Parizu se je začel davi v Elizejski palači, kjer je Kiesingerja sprejel de Gaulle. Njun privatni razgovor je trajal eno uro. Sledila je delovna seja, katere so se udeležili tudi Pompi-dou in zunanja ministra obeh držav ter glavni predstavniki o-beh delegacij. Po sestanku je Kiesinger izjavil, da je zelo zadovoljen s potekom posvetovanj, ker «so pokazala, da nam je u-
spelo znova spraviti v življenje francosko-nemško pogodbo«. Pripomnil je, da so bili pogovori zelo realistični. Zlasti so podrobno govorili o evropskem vprašanju ter o odnosih med Vzhodom in Zahodom, da vidijo, «a-! li francoska politika lahko ko-1 risti za uresničenje upanja Za-1 hodne Nemčije, da izboljša svoje odnose z vzhodnimi državami«. Dalje je Kiesinger izjavil, I da bo po njegovem mnenju konferenca šestih na vrhu spomladi v Rimu.
Med posvetovanji so govorili o ! možnosti sodelovanja med Franci-| Jo in Zahodno Nemčijo glede od-; nosov med Vzhodom in Zahodom. Predstavnik zahodnonemške delega. cije je Izjavil, da je najvažnejši izid
singerjemsklep o posvetovanju in vza-jemnem sodelovanju, kar se tiče usmeritve bonske politike do Vzhoda.
Iz francoskih virov se Je zvedelo, da sta vladi, kar se tiče tehnološke plati, sklenili ustanoviti francosko-nemško delovno skupino, katere naloge bodo določili čez tri mesece, in sicer na prihodnjem sestanku zunanjih ministrov obeh držav. Ministra bosta tedaj pregledala, kaj se lahko stori glede tega med šesti, mi državami evropske skupnosti.
Zvedelo se je, da se bosta finančna ministra Debre in Strauss sestala v kratkem in obravnavala gospodarska vprašanja, zlasti pa jeklarska vprašanja obeh držav. Na obeh straneh so tudi mnenja, da bi se morala ministra za obrambo o-beh držav posvetovati in proučiti vprašanja varnosti za prihodnjih
deset let.
Na sprejemu na nemškem poslaništvu Je kancler Kiesinger danes popoldne izjavil, preden je odpotoval v Bonn, «da ni upal, da bo mogoče tako napredovati med razgovori z generalom de Gaullom«. Zunanji minister Brandt pa Je Izjavil: »Prepričan sem, da bo poživitev francosko - nemške pogodbe sedaj mogoča v konkretni obliki. Menim, da smo poživeli francosko-nemško pogodbo v duhu, v katerem je bila sklenjena in v vsej njeni vsebini.«
Podtajnik za Informacije von Ha-se je na tiskovni konferenci v Bonnu Izjavil, da je kancler Kiesinger prepričan, da je njegov obisk v Parizu pripomogel k poživitvi francosko - nemške prijateljske pogodbe Dalje Je Kiesinger dejal, da so pogovori pokazali, da ni nobenega spora med politiko obeh držav. Von Hase Je izjavil, da je bil najvažnejši rezultat pogovorov sklep, da tesno koordinirajo politiko Pariza in Bonna do držav vzhodne Evrope. Glede tega je francoska vlada baje zagotovila bonski vladi ne samo
dogovorov med de Gaullom in Kie-
SIHANUKOVE IZJAVE O POSREDOVANJU V HANOJU
Severnovietnamsko prebivalstvo je pripravljeno boriti se do konca
Nadaljuje se ameriška ofenziva v «železnem trikotniku»
I ; PNOM PENH, 14. — Kamboški i " predsednik Sihanuk je prve dni ja-; . nuarja na budističnem kongresu iz-1 javil, da so ga zahodni diplomati ‘ J zaprosili, naj stopi v stik s Hano-\ ? jem in z južnovietnamsko osvobo-) J dilno fronto, da ugotovi, ali se že-, : lita pogajati za konec vojne v f < Vietnama in južnovietnamske osvo-i 'bodilne fronte in sem jih vprašal, > • ali so pripravljani ustaviti boje In ( ] sprejeti pogajanja, ker vem, da •š so utrpeli Izgube zaradi ameriške-1 ga bombardiranja Hanoja in drugih ’ - mest, med katerim je bilo ubitih ' i mnogo otrok, žensk in starcev.« Si-, i hanuk je dodal, da so “mu odgovo-, | rili: «Ne moremo sprejeti pogajanj, r , kajti, tudi če bi se taka pogajanja r . začela, nam ne bi zajamčila neod-* . visnosti in svobode. Ne bi nam ' : omogočila združitve dežele, t. j. '1 združitve severa z jugom. Američa-} ni hočejo pogajanja, da dosežejo trajno razdeljenost Vietnama s po-. lovico dežele pod njihovo oblastjo.
Zaradi tega ne moremo sprejeti poji gajanj.«
Zahodnonemška delegacija, ki sta
namu. Niemoeller je izjavil, da je med svojim potovanjem dobil vtis, da je severnovietnamsko prebivalstvo pripravljeno boriti se do konca, «tudi če bi morala vojna trajati drugih 40 let«. Ponovil Je, kar je včeraj že izjavil na rimskem letališču.
V	Južnem Vietnamu se nadalju-
je ameriška ofenziva na področju ((železnega trikotnika« sevemozahod-no od Sajgona. Pri tem sodeluje nad 16.000 ameriških vojakov ob podpori letal, oklepnih vozil in buldožerjev.	,
V	bližini ameriškega oporišča Cu Lai je skupina vojakov- osvobodilne vojske napadla ameriško postojanko in se je po hudem spopadu umaknila. Ameriška letala pa so včeraj in danes nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama, čeprav v manjšem obsegu zaradi slabega vremena.
Severni Vietnam je obtožil danes ameriške in južnovietnamske vojake, da so začeli «divje pokole« proti južnovietnamskemu prebivalstvu med operacijami ob delti Mekonga. V nujnem sporočilu mednarodni
- [ Jo vodila bivši predsednik evangelijskih cerkva v Hessenu Niemoeller | nadzorstveni komisiji obtožuje ha 1 in glavni tajnik organizacije »Cha- nojska vlada ameriške in sajgonske | ritas« Huessler, se je danes vrnila • v Bonn z obiska v Severnem Viet-
vojake, da so streljali na prebivalce v pokrajini Klen Hoa ob delti
Mekonga ter ubili 10 otrok in ranili drugih 25 oseb, med katerimi 16 otrok. V pokrajini Long An so ameriški in sajgonski vojaki pobili vse ljudi, ki so jih srečali, jih obglavili ter razstavili njihove glave v vaseh.
Mre o zlatu
MONTREAL, 14. -- Francoski minister za gospodarstvo in finance Michel Debre Je izjavil v kanadski francoski trgovinski zbornici v Kanadi, da je žlato še vedno edino veljavno 1 medharOdbo plačilno sredstvo. Zato se je treba vrniti k zlatemu sistemu, ker sedanji sistem «gold exchange» (zlato in devize) o-m goča dolarju, da zavzema prvo mesto v mednarodni valutni izmenjavi. Za i tega je mednarodni sistem izpostavljen nevarnosti inflacije zaradi večanja količine dolarjev na svetu, ki ga povzroča primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci. Ker lahko izdajajo n-^m^jeno količino dolarjev, da krijejo ta primanjkljaj, ZDA investirajo v tujini in kupujejo tuje industrije v večji meri, kakor bi to bilo normalno ob korektnem funkcioniranju «gold ex-change*.
Začeli so čistko v kitajski vojski in aretirali večje število častnikov
Demonstracije v Pekingu pred ministrstvom za kulturne zadeve in spopad pred sedežem vlade - Odpoklic številnih kitajskih diplomatskih predstavnikov
svoje razumevanje, temveč tudi svojo podporo, ((bodisi da nastopi kot tolmač v državah vzhodnega bloka, kakor kot predstavnik nevtralnih držav«. Kiesinger pa Je rekel de Gaullu, da se bonska vlada strinja s Francijo za izvajanje politike po-mirjenja ln sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami. Izjavil je tudi, «da mora imeti nemško ljudstvo zaupanje v Francijo in da te ne sme zgubiti z vidika velikega smotra nemške združitve.«
Von Hase Je nato ugotovil enakost pogledov obeh vlad na razna izredno važna vprašanja. Pripomnil je, da obe vladi z naklonjenostjo gledata na Italijanski predlog za sestanek na vrhu med šestimi državami skupnega tržišča ob deseti obletnici rimske pogodbe.
Glede pristopa Velike Britanije k skupnemu tržišču sta obe vladi izrekli mnenje, da Je treba najprej poslušati mnenje Wiisona med njegovim potovanjem po evropskih prestolnicah in šele potem bodo lahko začeli posvetovanja med šestimi vladami Jn tudi med Bonnom in Parizom, da se odločijo, kakšno stališče naj zavzamejo.
Ob zaključku obiska kanclerja Kiesingerja v Parizu je francoski zunanji minister de Murville izjavil: «Iz francosko-nemških pogovorov je prišla v ospredje očitna želja tako na nemški kakor na francoski strani, da se kolikor mogoče razvije sodelovanje med obema državama. Ti razgovori so bili realistični, kolikor sta obe strani sproščeno, izčrpno in konkretno obrazložili stališče ln smotre o vsem, kar nas zanima. To Je sicer bil pred met teh sestankov. Predvsem smo govorili o odnosih med Vzhodom ln Zahodom in smo ugotovili nekako vzporednost med stališčem obeh vlad. Glede tega se je nemška politika občutno približala francoski politiki, kar Je v korist vseh. zlasti Nemčije.«
Glede francosko - nemškega sodelovanja na vseh sektorjih je de Murville izjavil: «Zelo smo zadovoljni z razgovori, ker so dobra etapa v razvoju tega sodelovanja.«
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so govorili tudi o neširjenju jedrskega o-rožja. Glede gospodarskih yprašanj se bosta finančna ministra obeh držav sestala v kratkem. Predvsem bosta govorila o jeklu.
Zahodnonemški zunanji minister Brandt je poudaril, da je treba organizirati mir v Evropi in zlasti sodelovati za pomirjenje z Vzhodom. Glede stališča Zahodne Nemčije o tem se je skliceval na izjavo bonske vlade, ko je Kiesinger prevzel oblast.
Predsednik francoske vlade Pom-pidou pa je zlasti govoril o tehnoloških vprašanjih. Poudaril je tudi važnost valutnih vprašanj in izjavil, da se je treba o tem posvetovati med šestimi državami.
Na neko vprašanje je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da so govorili tudi o odnosih z ZDA, ni pa dodal drugega.
PEKING, 14. — Uradno glasilo kitajske vojske zahteva danes čistko vseh poveljnikov, ki nasprotujejo Maocetungu. V članku, ki ga je danes oddajal pekinški radio, piše list, da skupina poveljnikov v vojski sledi kapitalistični liniji in vodi ((dvojno igro«. List dodaja, da je potrebna «odločna borba«, da se iz vojske izločijo ((buržoazni reakcionarji«.
Pekinški dopisnik japonskega
lista «Mainichi» piše, da se je začela v vojski obširna čistka. Nov manifest, ki se je pojavil v Pekingu, javlja, da so bili številni protirevolucionarni elementi, ki jih je vodil Liu Cin Cen, podravnatelj političnega oddelka. aretirani, in vse njihove dokumente so zaplenili. ■ Manifest pravi, da je «črna tolpa« vojakov, ki nasprotujejo Maocetungu, imela svoje tajno skrivališče v Lančovu. Napad na skupino je izvedla ((uporniška skupina dolgega pohoda«, ki pripada udarni enoti številka 750 v Lančovu, to je mestu v srednjeseverni Kitajski. Izvršitelji te operacije so aretirali več desetin Maocetun-govih nasprotnikov, ki so se zbrali v svojem skrivališču. Skupina je zaplenila vse dokumente. Voditelj «črne tolpe« je bil Liu Cin Cen, ki je vodil krajevni odbor za ((kulturno revolucijo« v vojski do pred dvema dnevoma, ko je bil odbor reorganiziran na ukaz Maocetunga.
Japonski list izraža mnenje, da je imela odporniška skupina v Lančovu veliko važnost v strujah, ki nasprotujejo Maocetungu. Isti list govori o drugih manifestih, ki so včeraj obtoževali bivšega vrhovnega poveljnika vojske Cu Teha, da deluje sporazumno s predsednikom republike in s tajnikom stranke.
Pekinški radio javlja, da se je danes 10.000 vojakov udeležilo v prestolnici zborovanja dobrodošlice albanski vojaški delegaciji. Navzoč je bil tudi zunanji minister Cen Ji.
V Pekingu je na tisoče rdečih
iiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiminiiuiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiNi
Thompsonove poverilnice
MOSKVA, 14. — Novi ameriški poslanik v Moskvi Thompson bo izročil poverilnice pred odhodom Podgornega v Italijo. V Rimu pričakujejo Poagomega 24. t. m. in s Thompsonom se bo verjetno sestal prihodnji teden. Kakor Je znano, Je Thompson prišel v Moskvo pred štirimi dnevi in je prinesel za so-Johnsonovo osebno pismo Za sovjetske voditelje. Davi se je pogovarjal 20 minut z zunanjim ministrom Gromikom.
..................................iiiiiiiiimiiiiiiiimiiinimiiii............................■■■
POSVETOVANJA V SKUPNEM TRŽIŠČU
VVilson in prideta danes
Brown v Rim
Skušala bosta zvedeti za mnenje glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče
i RIM, 14 — Predsednik britanske i bodo med obiskom v Parizu mog! •
I	1 vlade Harold Wllson bo v sprem- zbrati malo podatkov o stališču fran-
II	stvu zunanjega ministra Browna coske vlade za primer začetka po-- ji prišel jutri zvečer v Rim. V pone-f) deljek se bosta VVilson in Brown ( : sestala s predsednikom vlade Mo-j > rora in z zunanjim ministrom Fan-
fanljem. Zvečer Ju bo sprejel predli ' gednlk republike, ki bo ob 20. url i i priredil večerjo na čast gostom, i e Ob 20 30 pa bo predsednik republi-s' ;< ke priredil sprejem v Kvirinalu. V 1 i torek se bosta VVilson ln Brown . 1 ponovno sestala z Morom in s Fan-
I	fanljem, popoldne pa se bosta vr-, n Ha v London. Se prej Ju bo spre-
:	jel papež, s katerim bosta govorila
o Vietnamu.
Od 24 do 25 januarja bo VVilson t obiskal Pariz, kjer bo govoril na , zasedanju evropskega sveta v Strass 1 burgu.
II	Sedanji razgovori z vladami Se-. t stih držav evropske skupnosti sle-
[ dljo decembrskemu sestanku držav 51 članic EFTA. ki Je bil v Londonu ^ J Tedaj so države članice EFTA iz-', rekle ugodno mnenje glede brltan i skih pobud za vstop v skupno trži-; ( šče. VVilson Je 10 novembra sporo £ čil, da Je vlada sklenila začeti stl
•	ke na visoki ravni z državami skupnosti. da vidi. ali so pogoji za zače-
1 tek koristnih pogajanj za morebi-: ten vstop Velike Britanije v skup nost.
VVilson ln Brown se želita posve-, tovati o stališču šestih držav skup-; nosti, da se potem vlada odloči, ali r naj začne pogajanja ali ne. Glavna - vprašanja, o katerih bodo govorili ) v raznih prestolnicah, se tičejo kme-> tljstva, gibanja kapitala, reglonal-
*	nlh gospodarskih politik, vprašanj 1 Commonwealtha ln nekaterih plati
rimske pogodbe. V Londonu pred-j videvajo ugovore nekaterih vlad, J zlasti francoske glede vloge funta ; iterllnga, cene zlata in vprašanj obrambe. V Londonu se bojijo, da
gajanj. Predvidevajo namreč, da bo francoska vlada zavzela previdno stališče, ne da bi znova zaprla vrata Veliki Britaniji, toda tudi ne bo z navdušenjem sprejela njene kandidature. Zato so toliko važnejši razgovori v drugih petih presto brcah, ker bo brez njih podpore težko premagati francoski odpor.
Ustavno sodišče Jugoslavije bo pregledalo vse zvezne zakone
Ustavno sodišče Slovenije zanika ustavnost osnovnega zakona o pokojninskem zavarovanju
Zasedanje
PSI-PSDI
(Nadaljevanje s 1. strani)
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Ustavno sodišče Jugoslavije v pismu zvezni skupščini opozarja na nekatera vprašanja v zvezi z razmestitvijo med zakonodajno funkcijo zveze in republik. Ustavno sodišče trdi, da mnogi zvezni zakoni niso v skladu z današnjim razvojem samoupravnega sistema, ker v njih prihaja do izraza koncepcija, da morajo urediti čim več odnosov in onemogočajo na ta način, da se posamezni odnosi ustrezneje uredijo v okviru republik, občin, samoupravnih in delovnih organizacij. Danes, ko so
Harold Wilson
politični in drugi pogoji, da se samoupravni sistem nadalje razvija, je potrebno, da se tudi z zveznimi zakoni spodbuja nadaljnji razvoj sistema samoupravljanja, in sicer s tem, da se opustijo preživele koncepcije, da Je zvezna zakonodaja primarna in edini vir prava. Ustav, no sodišče sodi, da bi bilo potrebno s tega vidika postopoma preveriti zvezne zakone.
Na predlog ustavnega sodišča Slovenije je ustavno sodišče Jugoslavije sprožilo postopek za presojo u-stavnosti osnovnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Za razliko od prve vloge, s katero je svoj čas ustavno sodišče Slovenije odrekalo ustavnost posameznim zakonom in določilom tega zakona, tokrat u-stavno sodišče Slovenije trdi, da koncepcije zakona glede uresničenja samoupravnih pravic, načina financiranja in načina revalorizacije pokojnin, ki spravljajo državljane v neenakopraven položaj pri uresničenju njihovih pravic, niso v skladu z ustavnimi načeli. Ustavno sodišče Jugoslavije je predlog ustavnega sodišča Slovenije poslalo zvezni skupščini, od katere pričakuje odgovor na pripombe in dokaze u-stavnega sodišča Slovenije.
B. B.
DUNAJ, 14. — Zaradi velikih' snežnih viharjev v Avstriji so nastale velike zamude v železniškem prometu v raznih krajih Spodnje Avstrije. Na progi Semmering (Dunaj — Trbiž) Je od 15.35 prekinjen promet med Elchbergom in Biten-steinom, ker je veter podrl več dreves in Jih zanesel na železniško progo.
MOSKVA, 14. — Predsednik sovjetske vlade Koslgin Je prispel danes na otok Sahalin. V tem tednu se je Kosigin pogovarjal s krajevnimi partijskimi funkcionarji in z vojaškimi oblastmi v Vladivostoku.
omogoči odločnejšo akcijo vlade. Kriza bi bila možna samo zaradi očitnega neizpopolnjevanja obveznosti ali resnega izzivanja KD. Glede notranjih vprašanj pa je podprl zahteve po enotnem političnem vodstvu, kot neodgovorne pa je ocenil predloge po sklicanju strankinega kongresa.
V razpravo posegli še neka-
i drugi člani centralnega komiteja, nadaljevala pa se bo jutri, ko uO predvideni govori Mancinija, Preti ja, Lombardija, Bal-lardinija, Lezija, Cattanija, Venturinija in Romite.
Odločilna pa bo razprava v ponedeljek, ko bo prišlo na dnevni red glasovanje, ki bo zelo verjetno o dveh resolucijah, še bolj pa je zapleteno in odgovorno vprašanje že omenjenega strankinega vodstva. Če bi Nenni ponovno prevzel vodstvo stranke, bi to bilo nesprejemljivo z njegovim položajem podpredsednika vlade. To pa bi istočasno pomenilo, da bi moral neki vidnejši bivši socialist prevzeti mesto podpredsednika, za kar je edino u-strezno ime De Martina, s čimer bi seveda prišel na dnevni red položaj Tanassija. Vse to pa bi pomenilo tako temeljito vladno preosnovo, ki ne bi bila bistveno različna od krize in sestave nove vlade.
Zaostruje se tudi sindikalni položaj in vse sindikalne organizacije uslužbencev poldržavnih u-stanov so proglasile za 18. in 19. januar dvodnevno stavko, ki se bo nadaljevala 24. januarja na način, ki ga bodo kasneje določili. Stavka je proglašena v zvezi s pol -*ajem uslužbencev zavarovalnih ustanov in znanim vladnim zakonskim dekretom o njih prejemkih, ki ne smejo biti višji od 20 odstotkov prejemkov državnih uslužbencev. Stavko so proglasili v zvezi z razpravo v senatu o tem dekretu. V uradnem poročilu pravijo, da je zlasti predstavnik vlade vztrajal na stališču, s katerim se je poslabšal položaj kategorije, ki je bil dosežen s svobodnimi sindikalnimi pogodbami.
V Turinu se je svečano začel »sovjetski teden«. Veleposlanik Rigov je začel manifestacijo in omenil nara-iajočo gospodarsko izmenjavo m. d SZ in Italijo ter dejal, da bodo italijanski strokovnjaki v kratkem odpotovali v SZ, da sodelujejo pri t-’ -tvi avtomobilskega podjetja na Volgi. O-menil je tudi bližnji obisk predsednika vrhovnega sovjeta Podgornega v Italiji, ki bo predstavljal «važen korak v razvoju odnosov med sovjetsko in italijansko državo«. Ugotovil je, da so med obema državama nomembne mož"osti sodelovanja in interes, da je zagotovljen v Evropi mir.
kei šimbun« poroča, da so rdeči gardisti zasedli pekinški radio. Sam radio je davi ob sedmi uri po pekinškem času sporočil, da je sedaj pod nadzorstvom rdečih gardistov.
Dopisniki japonskih listov poročajo tudi, da je predsednik republike Liu šao Či preklical svojo samokritiko. Dopisniki poročajo, da je Liu Sao Ci «po treznem razmišljanju« sporočil, da umika svojo samokritiko, ki jo je bil podal lanskega oktobra pred centralnim komitejem, ker je mnenja, da obtožbe proti njemu, češ da je vodil prevratno dejavnost, niso utemeljene. Zlasti poudarja Liu šao Či, da ni grešil, ko je organiziral propagandne skupine z nalogo, da širijo komunistično doktrino v vsej deželi.
>Jo poročilih japonskih listov je bil včeraj »krvav« spopad pred sedežem pekinške vlade, kjer je danes zelo napeto. To se je zgodilo, ker so ((udarniške enote štev. 915» rdečih gardistov aretirale 7 voditeljev urada za proizvodnjo vojaške letalske industrije. Enota štev. 916
gardistov in »rdečih uporniških delavcev« demonstriralo pred ministrstvom za kulturne zadeve v podporo ((kulturni revoluciji«. Iz manifestov je razvidno, da so izvedli v propagandnem uradu komunistične stranke nadaljnjo čistko. Odstavljen je bil voditelj tega odseka Tao Cu, ki so ga v zadnjem času rdeči gardisti močno napadali.
V govoru na zborovanju rdečih gardistov je Maocetungova žena izjavila, da jamči za šest visokih o-sebnosti, in je izjavila, da so ((ljudje z dvojnim obrazom«, toda zvesti Maocetungovi misli. Dodala je, da so ti ljudje napravili napake, toda ugotovljeno je, da sledijo liniji Maocetunga in Lin Piaa. Med temi je tudi zunanji minister Cen Ji. štirje so člani političnega urada komunistične stranke.
Dopisnik japonskega lista «San-
............................................im....milili..........................■iiiiiiiiiii...i...m....iiiiiiiiiiimhiiiiiiihiiuii'111-
prečiti aretacijo in nastal Je ost*1 spopad.
Japonsko zunanje ministrstvo j»?' lja, da se je osebje dvajsetih od kitajskih diplomatskih predstavili' štev v tujini vrnilo v Peking v t**1 letu. Predstavnik ministrstva je javil, da je kitajska diplomata** služba odpoklicala v domovino P0, slanike in načelnike diplomatsltf1 predstavništev v Veliki Britanij1 švedski, Norveški, Finski, Albanlf in Burni, medtem ko je bilo osebj* kitajskih predstavništev v Franclji' Švici in Sudanu skrčeno na po** vico.
Danski poslanik v Pekingu Je i# vil, da so poročila zahodnih časni' karj:v o neredih na Kitajskem k* lo pretirana«. Dodal je, da po nJ* govem mnenju «vlada dobro obvl* duje položaj«. Dalje je izjavil, d»’ Pekingu ni bilo pravih neredov ta da so c^te polne ljudi, ki se udel* žujejo zborovanj in berejo lepa** Dalje je izjavil, da nima poro® o splošnem položaju v drugih *r' jih Kitajske, vendar pa je trdi' «Lahko pa rečem, da so poročil*
rdečih gardistov pa je skušala pre-1 v zahodnem tisku zelo pretirana-*
Killy nenadkriljiv tudi na Lauberhornu
WENGEN, 14. — V današnji tekmi v smuku na Lauberhornu je zmagal Francoz Jean-Claude Killy, ki si je tako še bolj utrdil sloves sedaj najboljšega smučarja v alpskih disciplinah. Dejansko namreč v skupni klasifikaciji za svetovni pokal daleč vodi pred ostalimi. Na današnji tekmi je tudi drugo mesto zasedel Francoz, medtem ko se je takoj za prvim Švicarjem in Avstrijcem uvrstil italijanski tekmovalec Ivo Mahlknecht.
Rezultati:	1 Jean-Claude Killy
(Fr.) 3’06”76; 2. Leo Lacroix (Fr.) 3’07”05; 3. Jean-Daniel Daetwyler (Sv.) 3’07”61; 4. Egon Zimmermann (Av.) 3’07”73; 5. Ivo Mahlknecht (It.) 3’08”43; 6. Joos Minsch (šv.) 3’08”48: 7. Heinl Messner (Av.) 3’ 08”57; 8. Erardo Mussner (It.) 3’ 08”58; 9. Bernard Orcel (Fr.) 3’ 08”66; 10. Franz Vogler (Z. Nem.) in Gerhard Nenning (Av.) 3’09”23; 12. Pierre Stamos (Fr.) 3’09”61; 13. Jules Melquiond (Fr.) 3’09”71; 14. Karl Schranz (Av.) 3’09”77; 15. Gio-vanni Di Bona (It.) 3T0”16; 16. Guy Perillat (Fr.)	3’10”34;	29. Bruno
Piazzalunga (It.) 3’13”51; 32. Tere-sio Vachat (It.) 373”85.
Klasifikacija za svetovni pokal po petih tekmah: 1. Killy (Fr.) 76 točk, 2. Lacroix (Fr.) 50, 3. Mauduit (Fr.) 40, 4. Messner (Av.) 36, 5. Favre (šv.) in Melquiond (Fr.) 20.
1’53”91, 9. Duncan Cullman (ZDA) 1’54”14, 10. Klaus Aidler (Avstrija) 1’54”26.	------------
Pilic zmagovalec v Capetownu
Na Bormiu Fcrsch 102,5 km na uro
BORMIO	(Sondrio), 14.	—	Na
mednarodni	tekmi v	spustu	za	Va-
nonijev pokal je zmagal zahodni Nemec Dieter Fersch, ki Je 3200 m dolgo progo prevozil s povprečno hitrostjo 102,5 km. Proga je imela 920 m višinske razlike. Tekem se udeležuje 60 tekmovalcev iz 10 držav.
Rezultati:
1. Dieter	Fersch	(Z.N.)	1’51”50,
2. Rebel Ryan (ZDA) 1’51”80, 3. Jo-sef Loidl (Av.)	1’52”27,	4. Alain
Penz (Fr.)	1’53”46,	5. Wolle	Bob
(Fr.) 1’53”50, 6. Stefano Anzi (It.) 1*53”57, 7. Henry Duvillard (Fr.)
CAPETOVVN, 14. — Jugoslovan Nikola Pilič je zmagal v finalu za mednarodno prvenstvo zahodne pokrajine Južne Afrike. Premagal je Avstralca — ki sicer živi v Italiji — Martina Mulligana s 7:5, 6:2, 6:3.
V ženskem finalu je Virginia Wa-de (VB) premagala Rodezljko Pat Walkden s 7:5, 6:4.
CEkviNIA, 14.1 —n'lnge Senoner je zmagal v sedmem tekmovanju za trofejo «Grazia» v veleslalomu. Tekme se je udeležilo okrog sto tekmovalk prve in druge kategorije
FISI.	----------
MONTEVIDEO, 14. — Urugvaj Je premagal Bolivijo s 4:0 (2:0) v prvi tekmi za nogometno prvenstvo Latinske Amerike.
Gorazd Vesel prvi v kombinaciji
TERMINILLO, 14. — Gorazd V* sel, ki je na tekmovanju za sn"1 Carsko prvenstvo časnikarjev del prvo mesto v veleslalomu ** drugo v smuku, Je osvojil zrn«*1 v kombinaciji.
Jutri, v nedeljo, zvečer bo v«1 jetno med televizijsko oddajo športu kaka slika tudi s tega prv®e stvenega tekmovanja.
Jim Clark pred J. Stewartom
LEVIN, 14. — škot Jim Clark Jj na vozilu Lotus 2500 kem zm»r na avtomobilski dirki v Levinu ^ se maščeval rojaku Stewartu za f raz prejšnjega tedna v dirki za liko nagrado Nove Zelandije. Cl»r je 43 krogov (približno 80 km) P** vozil s povprečno hitrostjo 137 *’’ na uro. Postavil je tudi rekord ga s 47”5. Dirko je gledalo okl® 25.000 oseb Vrstni red na cilju:
1. Jim Clark (VB-Lotus) 34’59”:
2.	Jackie Stewart (VB-BRM) 35’2”*
3.	Dick Attwood (VB-BRM) za * krog.
IliillIlliimiiilliliillllinilllllilMiltltilltnillliinilM,Hlinili,,,ini,1111111111,11111,n,l,|f„,|||„l,M|||||||lHlllllŽ
HITROSTNO DRSANJE ZA TR0FEI0 NICOLODI
Individualno PodkoviroV za pokal zahodni Neme
1’53”60, 8. Jaroslav Yanda (CSSR)|le za sedem desetink sekunde. Na
iiiiiHiiiitiiiHiimiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiitiimiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiii
NAMIZNI TENIS
Lestvica italijanske B lige skupina C) po 7. kolu SZ Bor	točk 8
ENEL Milan	8
Alpe Vigano Bergamo	7
Canottieri Olona	Milan	6
Oltrisarco Bočen	2
Mednarodnega turnirja v Chlassu, ki je bil v nedeljo, 8. januarja, se Je udeležil tudi član Bora Boris Košuta, ki se Je uvrstil v I. kategoriji na 8. mesto. Zabeležil je sledeče rezultate:
I. kategorija
Košuta B. - Bonfanti 3:1 (21:15, 21:17, 19:21, 21:19)
Košuta B. - Santalena 3:2 (18:21, 19:21, 21:13, 21:18, 21:17)
Košuta B. - Mugnoz 2:3 (21:18, 21:11, 22:24. 8:21, 17:21)
Dvojice I. kateroglja Košuta B., Macerat.a . Luccio, Santalena 3:1
Košuta B., Macerata - Grimm, Greter 0:3 Lestvice
I. kategorija: 1. Grimm Marcel, Elite Bern; 2. Antal Lajos, ZZ Ženeva; 3. Zanelotti Franco, CSI Milan; 4. Mugnc; Saverio, CISI Milan.
I. kategorija: 1. Geroni Enrico, CSI Milan; 2. Salvaderi Alberto, DLM Milan.
III. kategorija: 1. Pelizzola, CSI Milan; 2. Julita Carlo, AS Humili-tas Asona.
Dvojice, I. kategorija: 1. Zanelot.
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 14.110.000 pa je Italijan De Riva, kiJl V zelo ugodnih vremenskih raz-1 zasedel drugo mesto, pustil za ** merah je potekel drugi tekmovalni boj Madžara Ivankaia, včerajšnj«*1-
zmagovalca na 5000 m ln drUi1 imenitne drsalce.
Rezultati:
1-500 m: 1. Erhard Keller Nem.) 2’05”8, 2. Oleg Samoilov (®Jt 2’06”5, 3. Gennady Podkovirov (®, 2’07”3, 4. Eugeny Grišin (SZ) 2’0r
5.	Horst Freese (Zah. Nem.)
6.	Herbert Hosffl (Z. Nem.) 2’1°'
7.	Aldrich Teply (CSSR) 2T1”9i De Riva Renato (It ) 2’12'T, 9 hard Zimmermann (Z. Nem.' | 13”4, 10. Yaco Jokinen (Fin ) 2’lS'
10.000 m: 1. Gerhard ZtmP,s mann (Z. Nem.) I6’54”3, 2, Reb*: De Riva (It.) I7’00”2, 3, GeO" Jvankai (Madž.) 17’07”1, 4 Garij’ dy Podkovirov (SZ) 17’18"4, 5. *
dan na prireditvi, na kateri so se za Nicolodijev pokal borili najboljši evropski drsalci, Boj za zmago se je najbolj zaostril med Sovjeti bi zahodnimi Nemci. Prvi so si s Podkovirovom osvojili prvo mesto med posamezniki, medtem ko so si Nemci že drugič zaporedoma priborili pokal, pa čeprav z zelo tesno razliko. Tako na 1500 kot na 10.000 metrov so se tekmovalci ostro borili, saj je drugi na 1500 m zaostal
V PRETEKLEM TEDNU
ti - Geroni, CSI Milan; 2. Triulzl Attana, Bergamo - Milan,
Dvojice II. kategorija: 1. Geronl-Scarpatetti, Milan-Basel; 2. Triulzl. Attana, Bergamo-Milan.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO SLOVENIJE
Udeležilo se ga je približno 60 tekmovalcev in tekmovalk. Konkurenca ni bila za najmočnejše zelo ostra, tako da sta Vecko ln Pirčeva s sorazmerno lahkoto osvojila petkrat zaporedoma naslov republiškega prvaka.
Lestvice
Člani A:	1. Vecko 01ympia, 2.
Klevišar 01ympia, 3. Kern 01ym-pia, 4. Koman Ilirija.
Člani B: 1. Sazanov Ljubljana, 2. Mike lin Ilirija
Članice: 1. Pirc 01ympia, 2. Pavlič Jesenice.
Dvojice: moški: 1. Vecko-Klevi-čar, 2. Bevk-Freli H.
Ženske dvojice: 1. Ž.rovnik-Luin, 2 Jeler-Sedej.
Mešane dvojice:	1. Pirc-Vecko,
2. Martinec-Klevišar.
* * *
MEDNARODNO SREČANJE V LUGANU
Člani: Švica - Italija 5:2
Mladinci: Italija - Švica 5:4
* * *
DRŽAVNO PRVENSTVO ANGLIJE
Moški; 1, Harrison, 2. Warren.
Zenske: 1. Mary Shannon, 2. Karen Smith.	T—ar
hard Keller (Z Nem.) 17’36”L
Glancarlo Gloder (It.) 17’37”1, j Samoilov Oleg (SZ) 17'40”9, 8 drich Teply (CSSR) 17'46”3, ! Ha s Ruedi Widmer (šv.) 17'49
10. Rorst Freese (Vzh 11**1,
Nem.)
I*
Individualna klasifikacija po r rih tekih:
1. Gennadv Podkovirov (S. 183,263, 2. Erhard Keller (Z. Ne^( 183,938, 3. Gerhard Zimmenn*1', (Z Nem.) 184,522, 4. Samoilov OK (SZ) 185.312, 5. Renato De *** (It.) 185,753.
Lestvica za pokal narodov:	,
1. Zahodna Nemčija 368,460 to® 2 SZ 368,575, 3. Italija 374.308.
Okrnjeno svetovno prvenstvo v odbojki
ToKIO, 14 — Kitajska se je družila štirim vzhodnim držav** ki so sklenile, da se iz solidarno', z Vzhodno Nemčijo in Severno J' rejo ne udeležijo svetovnega pU^ stva v odbojki za ženske v To**; ker se niso mogle sporazume*1 , organizatorji glede uradnega im**. V. Nemčije in S. Koreje ter p kolarne ceremonije (himne, z*3^ ve). Države, ki torej ne bodo *’ stopile, so poleg omenjenih dv, še: SZ, CSSR, Madžarska, PoD* in LR Kitajska.
KURT KUSENBERG:
0
Na lastni sledi
Prvi se je na Novega leta aan zbudil gospod Banz in se tako hrupno prebijal skozi zakajeno sobo, da je zbudil tudi druge. Ko se je vrnil, so zehali in se pretegovali, možje hrupno, žene nekoliko manj. Sedel je k njim na tla, da jih ne bi po velikosti preveč predah mogoče pa tudi zato, ker se ni počutil preveč sigurnega na nogah. Tu so torej sedeli in se ogledovali, kajti nihče, niti oba gostitelja, niti trije gostje niso imeli lepega videza. Preveč so pili, premalo spali.
‘'Veselo je bilo,» je rekel gospod Pauser. «Toda ne morem se ničesar spomniti, vem sa-mo- da je bilo veselo.»
Ostali so prikimali. V glavah jim je šumelo; nihče ni v stanju opisati potek praznovanja.
Gostiteljica se je zasmejala. •Sodeč po redu v sobi je mo-nalo biti res zelo veselo.« Ime-a Je prav, očarljiva gospa Dienstag: noben kos pohištva stal na svojem mestu, na weh so bile črepinje in luže vode, tla sama pa na več mestih odrgnjena in ožgana.
‘‘Glejte denar,« je rekel go-sP°d Pauser. «Osmojen bankovec. čigav je?«
“Verjetno vaš,« mu je odvrni11 gostitelj. «Ponoči ste sežgati ves svoj denar.«
Gospod Pauser ga je prestrašeno pogledal. «Jaz?» je zavpil. “Zakaj pa?»
“Hoteli ste uničiti tiranstvo denarja. Sicer pa ste nam prigovarjali, naj storimo isto. Govorili ste tako ognjevito, da se nismo mogli upirati.. Bila Je lepa grmada.«
“Za božjo voljo!« je zastokal gospod Pauser. «S čim pa h°rn jutri plačal stanarino?«
“S sežganim denarjem najbrž ne. Toda mogoče vam lahko pomagam. V blagajno sem spravil majhno vsotico.«
Tedaj se je zasmejala gostiteljica, gospa Dienstag: «Mo-tiš se,» je rekla. «To zalogo si Pr&v tako sežgal in poleg še Vse fotografije in dokumente, fi si šel namreč še dlje kot gospod Pauser: hotel si uniči-. svojg preteklost, čudno, da hiši še mene sežgal!«
“Verjetno sem te videl kot svojo bodočnost,« je menil gospod Dienstag.
Gospod Banz je dvignil prst. j^ečesa se je spomnil. «Tako Vaša žena je bila prvi pot-hik, ki je stopil na ladjo.«
“Kakšno ladjo?« je poizvedo-Val gostitelj.
“Vašo, gospod Dienstag — sami ste jo zgradili iz pohi-tva. Mi smo pa morali vlačiti skupaj omare in vsaka je bila kabina. Se spominjate slavja na ladji?«
“Ne. in zakaj sem zgradil ladjo?»
“Ker smo hoteli iti na samo-®h otok — potem ko smo segali denar in uničili pretepst. Ko smo prišli preko so-e> ste hoteli sežgati tudi lad-•*°- Ali se ne spomnite?«
“Ne. in kaj je bilo s slavjem?«
“Bilo je veselo do trenutka, 0 s*e padli v morje. Vendar hP vas potegnili iz vode, pre-®n vas je pograbil morski Pes.«
“Aha,» je rekel gostitelj. «Se-aj mi je jasno, zakaj me boli va rama. Morje je bilo pretrdo.«
tp°sp°d Banz je premišljeval, olečino v rami bi lahko konč-e dobili tudi od gibanja — v 1 smo zelo živahni. Toda . rjetno imate prav; morje je p 0 Pretrdo, čeprav je gospod auser zlil nekaj veder vode tJa- In poleg tega: on je
morski pes.«
“Morski pes,« je zastokal go-P°d Pauser. «Norec sem bil;
JPrej sežgem svoj zadnji de-'ar in nato vlačim vodo! Kakš-ha škoda!«
krivcN nlS°	nobene
Gospodična Quill, poleg go-nhi Ce edina žena, mu je st skočila na pomoč.« Vendar si lastili gospostvo,« mu je rekla.
“Jaz? Kje vendar?«
’<v novi deželi. Izbruhnil je V[),mree prepir, kdo sme ukazo-v.,.1 in predlagali so, da mora 1 nekdo, ki ima posebne sposobnosti.«
,, ''^htpak jaz nimam nobenih s;°*obn°sti!» je odvrnil go-Sp°d Pauser.
Gn^endar — prekosili ste vse. SvQSP°d DienstaS je hvalili moč 1p ie?a glasu, njegova žena
vortu^aSn'ievala’ da Je roJena za nncti lco’ zaradi svoje vzdržni1./ Pijač*, gospod Banz je j« 1 Pest, da bi nas opozo-Jaz na sv°Je telesne prednosti, nost Se+m omenila svojo varč-ste U , 8 vi’ gospod Pauser, bortif°kazali SV°J Pogum. Preče j' *te si s pletilko levo li-n si izruvali zob. Razbili ste
kozarec, zdrobili črepinje in jih pogoltnili. Tedaj smo vas izbrali za vodjo.«
«Nesmisel,» je rekel gospod Pauser, toda prisotni so opazili, da mu je poročilo laskalo. «Tega vsega nisem mislil resno. In tisto z zobom je bila le goljufija; ta mi le tiči v ustih.«
«Toliko bolje,« je menil gospod Dienstag. «Hrabrost in zvijača spadata skupaj. In poleg tega so bila vaša prva povelja izvrstna.«
«Ah?»
«Ukazali ste nam, naj obdelamo tla. S cepini smo vzdignili parketne deščice, vsadili lončnice in jih zalili. Vode za to pa niste nosili, vi, ampak obe dami. Ali imam prav?«
«Točno!» je zaklicala gospodična Quill. «Medve tega sprva nisva hoteli storiti in sva rekli, da je že dovolj vode na tleh, toda gospod Pauser je dejal da je to slana voda, ki bi rastlinam škodovala. On je tudi proti volji gospoda Dien-st.aga, ki je hotel saditi artičoke, ukazal saditi banane.«
«Oh, molčite vendar!« je rekel gospod Pauser in se naredil, kot da se sramuje. «In nato?«
Vsi so se spogledali, kajti nihče se ni spominjal, kaj se je zgodilo nato. Nekaj minut so molče sedeli in brskali po spominu.
«Aha, sedaj sem se spomnila,« je zaklicala gostiteljica. «Ker nas je poljedelstvo dolgočasilo, smo začeli za stavo slikati.«
«Kot se lahko vidi.« Gospod Dienstag je s pogledom obšel stene, ki so bile čez in čez poslikane s figurami, pejsaži pa tudi abstrakcijami.
«Toda jaz vendar sploh ne znam slikati!« je rekel gospod Banz. «Jaz gotovo nisem slikal!«
«Zato ste pa pleskali,« je rekla gostiteljica. «Poglejte, vse pohištvo je modro popleskano. To ste storili vi. Rekli ste, da je to «kolonialni stil«. Tudi šipe ste modro prepleskali, zato je tako temno.«
Gospod Banz ni rekel nobene več. Resnično se je .sramoval. Gospod Pauser bi pa rad še več izvedel o svoji vladi. Ker pa pogovor ni več šel v to smer, se je obrnil h gospodični Quillovi in jo vprašal: «Ali mislite, da boste dobili odgovore na vsa vaša pisma, ki ste jih pisali?«
“Kakšna pisma?« je prestrašeno vprašala gospodična Quill.
«No, pisma, ki ste jih pisali,
da bi obrnili pažnjo na našo kolonijo.«
«Komu sem pisala?«
“Ljudem s položajem in imenom. Angleški kraljici, županom velikih mest, več admiralom, nekaj državnim voditeljem, Dalai-la-mi...»
«Ne, ni mogoče!« je zajokala gospodična Quill. «In kje so pisma?«
Gospod Pauser se je zadovoljno nasmehnil. «V pisemskem nabiralniku. Kje naj bi bila?«
Gospodična Quil je šinila kvišku. “Takoj moram k nabiralniku. Mogoče ga še niso izpraznili.«
“Počasi,« je dejala gospa Dienstag; prijela gospodično Quillovo za roko in jo potegnila k sebi. “Prihranite si to pot. Moj mož je snel ponoči nabiralnik in sedaj leži na našem vrtu.«
“Tako torej,« je rekel gospod Dienstag. “Čislamo sicer neprisiljeno družabnost, toda mislim, da bo najbolje, če zunanji svet o tem ničesar ne izve.« [
Mrtvi Kurent
' 'j,	-V,> v- >! <>'>
France Mihelič
(Opozarjamo na predavanje dr. Kuharja, ki bo v to rek v Slovenskem klubu)
.....................im.n...........n...milil..................im..im.n..............
Tudi dandanes je še živo in aktualno vprašanje klasične kulture in literature
Mislim, da je stvar jasna: čeprav smo pouk klasičnih jezikov, zlasti latinščine, skoraj docela pregnali iz vseh šol po Sloveniji, je ostalo še vedno živo in aktualno vprašanje klasične literature in kulture, če smo še tako na-lahko opravili s poukom latinščine kot nepotrebnim, pa je vprašanje klasične izobrazbe o-stalo vendar odprto. (Seveda te ugotovitve našega sodelavca iz Ljubljane pri nas ne veljajo prav tako.) Kot dve tisočletji nazaj duhovne vrednote stare Grčije in starega Rima niso mogle izginiti, tako tudi danes lahko še veliko nudijo današnjemu človeku. Tudi .našemu, čeprav mu je praktično otežkočeno seznanjanje z dosežki klasične kulture in čeprav je njegov pogled danes obrnjen predvsem drugam, v duhovne probleme in stiske sedanjega časa. Odveč bi bilo na tem mestu razpravljati o vrednotah in pomenu klasične kulture in literature, odveč utemeljevati njun pomen tudi za naš čas. Očitno pa je, da se nekateri vendarle zavedajo pomena te literature in jo izdajajo brez kakega formal-
(Ob izidu novega prevoda Horacovih pesmi in Senekovih pisem)
Iz neke izdaje Horacovih Od (Benetke 1520)
nega priznanja in najbrž ob manjšem zanimanju širšega kroga ljudi, ki imajo v ušesih idejo nepotrebnosti klasike. Mednje sodi vsekakor mariborska založba Obzorja, ki ima med svojimi uredniki gotovo ljudi, ki antični kulturi še priznavajo vrednost. Sicer se ne bi dogajalo, da bi ta založba imela posebno knjižno zbirko IZ ANTIČNEGA SVETA, ki jo ureja ravnatelj ljubljanskega Narodnega muzeja dr. Jože Kastelic in ki je doslej objavila že šest knjig. Prav zdaj pa še dve knjigi kot 7. in 8. zvezek te sicer manj popularne zbirke. V teh dveh knjigah so pravkar prišle na knjižni trg Horacove pesmi v slovenskem prevodu in Senekova pisma prijatelju. Dve sicer močno različni deli, pa vendar zanimivi. Zlasti prva utegne zanimati precejšen krog ljubiteljev poezije in jim posredovati tisto, kar jim sodobna šola ni mogla.
Rimski pesnik Quintus Hora-tius Flaccus (65—8, pred našim štetjem) je eden tistih pesnikov, ki je že v času svojega življenja dosegel veliko slavo, čeprav ste je povzpel iz najnižjega Stanu, saj je bil njegov oče osvobojen suženj, se je zlasti po posredovanju svojega prijatelja Mecena-ta povzpel med najvišje družbene plasti starega Rima in dosegel najvišja priznanja. Cenjen Je bil tudi v srednjem veku, zlasti pa v dobi racionalizma, le nekateri kritiki 20. stoletja mu odrekajo pravo vrednost. Horacov pesniški cpus lahko označimo kot najčistejšo emanacijo antičnega duha, kot je zapisal Kajetan Gantar v svoji spremni besedi slovenske izdaje Horacovih pesmi. V tej spremni besedi Gantar podaja kratek prikaz Horaco-vega življenja ter obširneje analizira njegovo poezijo v okviru njegovih p:snišklh zbirk. V nadaljnjem sestavku Naša srečanja
s Horacom objavlja Gantar podatke o slovenitvah Horaca, o sledovih Horaca v Prešernovih poezijah in o nekaterih drugih naših stikih s tem rimskim pesnikom.
Glavni del knjige predstavljajo seveda Gantarjeve prepesnitve Horacovih pesmi. V prvem delu so prevodi iz Horacovega najveličastnejšega dela, iz zbirke Pesmi (Carmina oz. s kasnejšim imenom Odae), ki jih je Horac izdal 'fteta 23 v treh knjigah. Tu so tudi Horacove pesmi o dekletih in o vinu. Drugi del pbsega prevode pesmi iz Epod in-'.‘satir, zbirk, ki so nastale na začetku
Horacove pesniške poti. S temi pesmimi pa si je Horac ustvaril prvi sloves. Tistemu, ki pozna Horacove pesmi iz šolskih klopi in iz dobesednih prevodov šolskega C iva, se seveda Horacove pesmi v prepesnitvi kažejo v povsem drugačni luči. Seveda so mu znatno razumljivejše, znatno bližje, tako po vsebini kot po obliki. Nekatere sicer oblikovno izzvene bolj trdo, nekatere, ki so prepesnjene v verzih pa so nasprotno močilo 'teodobne. Seve" da bodo dokončno sodbo o kvaliteti pesniškilfti^ejfptJov B.orac.a v Gantarjevem prevodu izrekli., poklicani strokovnjaki. Mi pa kot
1111111111111111(11111111111111111111111111111111111111111 n iiiiiiiiiifiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiHiiiii n im mini 111111111111111111
VRELEC V PLANINI
(Osmi zvezek Ingoliče Vega izbranega dela)
t*O*O4OVOVOVO4OVOVO*O*O*OVO*O*O*-O*O*OVO*O4O*O*O*O*O*O*OVO*OVO*O»OVO*0
FRANCE FORSTNERIČ
Gozd
Temačen sem in hladen kakor gozd.
Nikoli me ne smeš spoznati.
Zaiti moraš v meni, utrujena in zapuščena, z očmi velikimi od vdanosti,
z nogami bosimi od zaupljivosti.
Jaz pa te bom vso ogradil z molčečimi debli prastare zvestobe.
Objel te bom z vitkimi rokami ovijalk in moji dolgi poljubi bodo kakor dotik hladnih listov.
V mahu bodo najine besede dih.
Sanje nama bo prerasla motnodišeča praprot.
In ko bo čas gozdov
neskončno dolga noč,
bo tvoja žrttev zablestela v meni
kakor okamenela lepota
davne resničnosti.
II bosco
Son scuro e fresco come un bosco.
Non devi venirmi a fondo mai.
Devi smarrirti in me stanca e docile, con occhi grandi di devozione, a piedi scalzi, fiduciosa.
Ti cingerč tutta coi silenziosi tronchi dell’antica fedeltk.
Ti allaccerb con le snelle braccia dei rampicanti e i miei lunghi baci saranno come il contatto delle fresche foglie.
Nel muschio le nostre parole saranno un soffio.
Le cupe felci fragranti copriranno i nostri sogni.
Quando nel bosco s'attarderte la lunga notte, il tuo sacrificio brillerte in me come lo splendore pietrificato d’una remota realtte.
t.
Naša sodelavka Jolka Milič nam je poslala italijanske prevode nekaterih slovenskih pesmi. Pravi, da se ji je porodila ta misel ob Guandovi antologiji jugoslovanske poezije z originali in prevodi. Objavili bomo nekatere teh prevodov. Mogoče se bo našel kdo, ki meni,
da bi znal prevesti še lepše ..,
Nova Ingoličeva knjiga VRELEC V PLANINI (izdala jo je založba Obzorja v Mariboru kot osmi zvezek Ingoličevih izbranih spisov) seveda ne pomeni ničesar novega in ne prinaša nikakega odkritja Ingoliča. Kot vedno vsi tisti, ki se pobliže zanimajo za dogodke na našem knjižnem trgu, izdaja založba Obzorja tudi izbrane spise Antona Ingoliča. Zbirka je predvidena na deset knjig, od katerih jih je doslej izšlo osem. In prav osma knjiga, ki je sedaj izšla, nosi naslov Vrelec v planini. Knjiga prinaša izbor Ingoličevih novel in črtic, in sicer tistih, ki govore o zadnji vojni, okupaciji in narodnoosvobodilnem boju. Ingoličeva nove-listika predstavlja pomemben del pisateljeve literarne ustvarjalnosti. Novele na temo vojne pa so tako značilne, čeprav morda vse niso enako umetniško močne, da jih v izbranem delu ni bilo mogoče prezreti. Zato je urednik Mitja Mejak, ki skupaj z avtorjem ureja izbrano delo, uvrstil
v	osmo knjigo izbranega dela desetero novel, katerih tematiko in idejo simbolizira skupen naslov Vrelec v planini. Vse novele iz te knjige so bile objavljene v raznih knjigah. Gre torej za izbor najboljših stvaritev na temo vojne v eni knjigi. Zato je ob tej knjigi tudi odveč predstavljati Ingoliča in njegovo delo. Naši bralci ga dobro poznajo kot enega najbolj plodovitih sodobnih slovenskih pisateljev, kot odličnega in zanimivega pripovednika, kot obdelovalca sodobnih socialnih tem. Kot zanimivega pripovednika, ki je s pisateljsko priza-detostjoi kakršno je narekoval grozljivi' čas, z realizmom in humano socialno poanto, opisoval tudi medvojne usode, pa bodo bralci Ingoliča spoznali v tej knjigi.
Knjiga Vrelec v planini prinaša deset novel, od katerih se prvih osem dogaja v Srbiji in Bosni med vojno v prvih letih okupacije in boja. Predzadnja se dogaja v partizanih na Dolenjskem, zadnja pa opisuje usodo ene izmed številnih pregnanih družin, ki so jih Nemci pregnali v Nemčijo, na njihova posestva pa naselili tuje koloniste. Prva je bila objavljena v samostojni knji-gi, naslednje tri v prvi Ingoliče-
vi	povojni knjigi Pred sončnim vzhodom, novela Vrnitev v Slovenskem zborniku 1945 in v knjigi Oči, naslednje tri v knjigi Na prelomu, zadnja pa v knjigi Sončna reber. Taka razvrstitev izbranih del bo bralcu omogočila, da bo prizadeto podoživljal grozlji-
vo usodnost vojnega časa, hkrati pa smotrno spremljal pisateljev umetniški razvoj in izpoved. Zaradi izpovedane pisateljske moči bo ostala umetniški dokument usodnega zgodovinskega razdobja.
Kakoi je sicer celotna izdaja Ingoličevega izbranega dela namenjena predvsem branju in manj reprezentiranju, tako ni dvoma, da bo tudi osma knjiga izbranih spisov z vojnimi novelami deležna zanimanja pravih bralcev. Zaradi pretresljivih zgodb, realističnega pripovedovanja pa vendar polne človečnosti in sočutja do ljudi, ki preveva vse te novele, zaradi obsodbe vojne in vsakega nasilja nad malimi ljudmi, bodo te Ingoličeve zgodbe, ki so najboljše, kar jih je ustvaril na vojno temo, vedno močno brane.
kronisti beležimo izid Horacovih pesmi v slovenščini kot knjigo, ki bo starorimskega mojstra in duha rimske kulture približala našim ljudem.
Drugo knjigo predstavljajo “Pisma prijatelju« rimskega filozofa Seneke, ki jih je v počastitev tisočdevetstote obletnice filozofove smrti prevedel dr. Fran Bradač. Lucius Annaeus Seneca je bil politik in filozof. Kot politik je ostal nepomemben, čeprav se je sukal med najvišjimi dvornimi krogi za časa cesarja Klavdija in Nerona. Bil je tudi vzgojitelj mladega Nerona, ki ga je dal kasneje tudi pregnati Rima in ki ga je tudi obsodil na .smet. Toda Seneca je pomemben kot filozof, ki je prav v ča^u svojega izgnanstva iz Rima ustvaril svoja najboljša dela. V izgnanstvu so nastali njegovi znani traktati O srečnem življenju, O počitku, O božanski previdnosti, v letih 62 do 65 pa njegove Mo-ralične epistule, nekaki moralno filozofski sestavki, napisani v obliki pisem Luciliju. Ta pisma, ki jih je skupaj 124, je zdaj v slovenščino prevedel znani prevajalec iz klasike Fran Bradač, Jože Kastelic pa je knjigi napisal krajši uvod o Seneki in njegovi filozofiji. Moralna pisma so Senekovo najboljše delo. Njihova vsebina in oblika sta jih približevala poznoantičnemu krščanskemu slovstvu. Seneka je bil tudi priljubljen avtor srednjega veka, močno pa je vplival tudi na Montaignove eseje in lranco-ske moraliste 17. in 18. s^letja.
Morda bodo Senekova i lozof-ska pisma manj privlačna kot Horacove pesmi, morda so nekatera druga antična dela še bolj potrebna slovenitve kot prav ta pisma. Sodijo pa vsekakor med tiste stvaritve antične kulture, ki naj bi jih poznal tudi sodoben izobraženec.
Obe knjigi je domiselno opremil Jože Ciuha.
Armand LanoJ
Povelj ni Watri
Tisti, ki se spominjajo nouxovega romana Ko se un ne morje, ki je bil nagraje: Goncourtovo nagrado in o k rem smo poročali pred mes bodo z zanimanjem vzeli v i novi roman istega pisatelja' slovenščini. Gre za roman VELJNIK WATRIN, ki ga j{ prevodu Severina šalija iz<. 1 mariborska založba Obzorja. * gotovo ne bodo razočarani, k Poveljnik Watrin je resnično lično delo sodobnega fihnco ga pisatelja, morda še boljše > prej omenjeno, nagrajeno č Gre sicer prav tako za pr vojne in dogodkov v njej, za kaz moralnih problemov, ki rode z vojno, okupacijo, pora: in ujetništvom, vendar pa to bi smelo biti razlog, da bij bralci, ki jim tovrstne teme j so priljubljene, odklonili od 'j nja te zares odlične knjige.
Poveljnik Watrin je krajši man. dolg prav toliko, da ga 1 posebnega strahu vzamemo v ke, pa spet toliko, da najdt1 v njem dovolj užitka ob preb nju vseh treh njegovih dei Pisatelj pripoveduje o franco: vojakih, bolje bi rekli, o fraij skih častnikih nekega batalj na nemški fronti v letu 1 Pripoveduje nam o povel jr bataljona Watrinu, konservg; nem poklicnem častniku, ma ju, ki je bil v mirnem času st j in trepet svojih podrejenih, sj pa se pokaže v povsem drugi či. Res da je močno konserv ven, da togo vztraja pri kli nih načelih vojskovanja in še 1 dosledno pri danih poveljih, j čeprav so ta ob umiku in slecj zmešnjavi povsem odveč. T vse bolj ko se francoska voj umika in razpada, vse bolj staja človek, oče svojim vojak, in častnikom. Tudi Watrinu ji kot nasprotnik, pristaš docj drugačnih nazorov, napredno smerjeni poročnik Soubeyrac, je sicer v dokumentih ozna kot sumljiva osebnost. Zar. diametralnih nasprotij pride obema predstavnikoma idej nasprotij do spopadov, ki pte porazom in uničenjem franco! armade vedno bolj slabe, bataljon pride v nemško uje štvo, kjer pride med obema sprotnikoma še do večjega žanja. Watrin celo do take re spremeni svoje nazore, da begne skupaj s Soubeyracom
tu.......
\~ i un— ■» 'ar
Furlanija je dokaj bogata na umetninah. Na sliki so freske na dvoriščni strani gradu v Zoppoli. Seveda so freske tudi znotraj gradu, v katerem naletimo tudi na platna G. B. Tiepola in Pietra Longhija
nekaterimi drugimi častniki ujetniškega taborišča skozi iz pan rov. Na begu Watrin pa| medtem ko se Soubeyrac reši Švedsko s čolnom.
Zgodba je pravzaprav pre preprosta in niti ni taka, da predstavljala kako posebnost. T ko kot v njegovem prejšnji] romanu Ko se umakne mor Lanouxu tudi v tem romanu šlo toliko • a prikaz zunanjih godkov. V prvem delu, kjer srečujemo z bataljonom in nje r : .".Otavnikom v mirnem zaled je zunanje dogajanje sploh zi skromno. V tem delu nam pi telj z odlično karakterizacijo katerih likov, zlasti pa obeh gl; nih nosilcev nasprotnih idej, pri stavlja nasprotja med častn francoske voisk“ ob začetku d: ge svetovne vojne. Kljub sko; sti zunanjih dogajanj pa je satelju odlično uspel prikaz tranjih napetosti. V drugem lu, ki je po dogodkih bolj l giban, se začne prerod gla\ osebnosti, ki doseže svoj vrh VVatrinovi odločitvi, da pobef iz ujetništva skupaj z mladii do kraja nepomirljivimi častni Tudi v tem delu so sorazmero: skromna zunanja dogajanja okvir za pisateljevo reševa: moralnih in psiholoških prol mov, kot pa jedro romana, veda je pisateljeva pripoved ko mojstrska, da je pripove vanje notranje napeto in tudi nimivo za vsakega bralca. Tj nam pisatelj daje tudi pode francoske armade v usodnih nijskih dneh leta 1940 in n poraz, čeprav je bil njegov gl ni namen soočiti v romanu ic ne probleme, ki so rojevali n francoskimi vojaki in mora probleme, s katerimi so se v \ nih dneh ti srečavali Teh prol mov, ki jih pisatelj načenja rešuje, pa je cel kup, toliko 1 jih najdemo morda le redke kateri knjigi, ki govori o vo pobijanju, odporu in vojaške porazu. Prav v tem pa so o ke tega zanimivega pripovedn teksta francoskega pisatelja, govori o francoskih ljudeh, jim včasih krivično odreka vojaške, človeške in tudi dri kvalitete.
Roman Poveljnik Watrin je radi problemov, ki jih načen zaradi vsebine in lepega pri] vedovanja vreden, da ga vza_ mo v roke. Tega prav gotc nikomur ne bo žal.
SI.Ru.
Vreme včeraj: najviSJa temperatura 6.6, najnižja 1.7, ob 19. uri 5.5; zračni tlak 1021.2 narašča, vlaga 74 odst., veter 4 km jugovzhoduik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 15. januarja
Pavel
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46. Dolžina dneva 9.04. Luna vzide ob 10.25 im zatone ob 21.40
Jutri, PONEDELJEK, 16. januarja
Tomislav
KOMISIJA ZA TRST SPREJELA PREDLOG VLADNEGA KOMISARJA
1.200 milijonov lir iz Sklada za Trst priključke k avto cesti Trst-Benetke
za
Od le vsote bo družba «Autovie Venete» dobila 800 milijonov, ANAS pa 400 milijonov lir - Nakazilo se nanaša na priključka državnih cest «14» in «202» na novo avlo cesto
V petek se je pod predsedstvom | skozi dva oboka, v nasprotnem pri-
iupana dr. Franzila sestala komi-iija za Trst, ki je med drugim jroučila predlog vladnega komisar-a o financiranju del za gradnjo priključkov državnih cest «14» in [202» na avto cesto Trst - Videm -3enetke.
Potem ko je ravnatelj družbe «Au. ;ovie Venete« inž. Visintin obra-iložil načrte o teh priključkih, ter po razpravi, v katero so posegli (lani komisije Coloni, Cumbat, Padno in Pittoni, je komisija spreje-a predlog vladnega komisarja. Do-očeno je bilo, da bodo iz sklada :a Trst dali v prihodnjih petih le-ih za omenjena dela na razpolago . milijardo 200 milijonov lir, od caterih bo družba «Autovie Vene-e» dobila 800 milijonov, ANAS pa 100 milijonov. Ta obveznost bo o-a nogočila ustanovama, da dobita v tj Najkrajšem času potrebna denarna 1 iredstva za uresničitev teh del.
Že ob izdaji dovoljenja družbi js [Autovie Venete« za gradnjo avto h :este do Vidma in Benetk, je bi-
3	o rečeno, da bo «odsek On avto h :este, ki je predviden na doseda-
lji državni cesti 202 v dolžini 6,5 trn v smeri proti Sesljanu, ostal Iržavna last. Dejansko bo meril ta i’ >dsek 7,5 km, ker so ga podaljšali jaradi funkcionalnosti v smeri proti j Trstu, da bi se izognili morebit-lim zaprekam, ki jih predstavljajo
*	bbljudeni kraji, ko bodo gradili M iov priključek za povezavo avto j. teste od sedanje glavne ceste 202 z J 'Pbalho cesto štev. 14. Zaradi tega, i‘ 'e bilo tudi omenjeno nakazilo raz-'i deljeno med družbo «Autovie Ve-
dete», ki bo dobila, kot smo že ■i bmenili, 800 milijonov lir, s kate-rimi bodo krili vse stroške za razil Sliritev 7,5 km državne ceste 202;
100 milijonov pa bo dobila ustano-'I va ANAS, ki jih bo uporabila za ‘ 'priključek pri Sesljanu, ker so ta J) "dela izven koncesije za gradnjo av-S fto pesto Trst-Benetke. Poleg tega \ podo zgradili še priključek pri Mo-
•	%fenici, ki pa je v pristojnosti li jjružbe »Autovie Venete» in za ka-i| ‘/-rega bodo porabili 300 milijonov n jur.
U« Iz gornjega izhaja, da so bili s j 'sklepom komisije za Trst, ki je na-jj %azala dvema ustanovama skupno
4	<1 milijardo 200 milijonov lir, dejan-, ttko kriti vsi stroški za gradnjo cehi Kotnega «odseka 0».
' f Kot poročajo, je pobudo za ,, finansiranje omenjenih del iz skla-, da za Trst, dal tržaški župan dr.
’ iFranzil, saj so ta del avto ceste, ki Ježi na državni cesti 202, ter nje-
meru pa bodo morali speljati avto cesto pod železniško progo z gradnjo novih obokov.
Končno bodo pri sedanjem vhodu v avto cesto pri Moščenici zgradili značilne cestne nadvoze in podvoze, da se bo lahko promet z avto ceste preusmeril brez ovir in težav proti Tržiču, Trstu in Gorici; hkrati pa bosta neposredno povezani državni cesti «202» in «14». Vstopna postaja na avto cesti ostane pri Moščenici, kjer je sedaj, ker bo promet po delu avto ceste med Sesljanom in Moščenico brezplačen To bo seveda v korist predvsem Tržačanom, ker tovornjaki ne morejo voziti po obalni cesti in so primorani voziti proti Trstu in iz Trsta po Trbiški cesti, se pravi tu-
di po tistem malem delu nove avto ceste med Sesljanom in Moščenico.
VII. NOVINARSKI PLES
bo 4. februarja
v KULTURNEM DOMU
Pomorščak iz Messine zadel 150 milijonov?
NA POBUDO EVROPSKEGA FEDERALISTIČNEGA GIBANJA
Zastopniki treh obmejnih dežel razpravljajo o medsebojnih odnosih
Številne pobude za izboljšanje stikov med našo deželo, Slovenijo in Koroško
Kakor smo včeraj poročali, je bila v tržaški hranilnici in posojilnici v petek izročena srečka «BE 29920», ki bo še neznanemu dobitniku prinesla 150 milijonov lir. Po zadnjih vesteh bi kazalo, da srečni dobitnik ni Tržačan, pač pa. neki pomorščak iz Messine, in sicer 42-letni Giuseppe Frisone, ki živi v vasi Pace blizu Messine skupno z, ženo in dvema otrokoma. Frisone messatti je vkrcan na ladji pomorske družbe «Adriatica», ki pristaja tudi v Trstu in v pristaniščih Srednjega vzhoda. Ladja je pristala v Trstu v torek, srečka je bila izročena v petek dopoldne, popoldne pa se je Frisone vkrcal na ladjo, ki je nato odplula proti Turčiji. Da je Frisone srečni dobitnik, bi se dalo sklepati, tudi iz brzojavke s prikrito vsebino, ki jo je poslal ženi.
V Vidmu se je včeraj dopoldne i Pobudniki zasedanja so začelo dvodnevno zasedanje širše skupine strokovnjakov s kulturnega in gospodarskega področja, ki jo sestavljajo delegati iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške. Pobudo za zasedanje, ki ima kot glavni cilj pripravo programatičnih točk, o katerih bo stekla temeljita razprava na prihodnjih sestankih, sta dali deželna sekcija Evropskega federalističnega gibanja in celovška orga. nizacija, ki se prav tako ukvarja s federalističnimi težnjami, Euro-pahaus.
Zasedanje strokovnjakov iz treh sosednih pokrajin se je pričelo v glavni dvorani videmske trgovinske zbornice, otvoritvenih svečanosti pa so se udeležili predstavniki italijanskih regionalnih federalističnih organizacij (med njimi voditelj dr.
Morpurgo in glavni tajnik dr. Co-messatti, predsednik mednarodne organizacije Europahaus dr. Buch-wieser, predstavnik dežele dr. Gia-cometti, videmski župan Cadetto, predstavniki trgovinske zbornice ter videmske pokrajine, ter številne druge osebnosti. Prisotna je bila večja skupina predstavnikov avstrijskega gospodarskega in kulturnega življenja, jugoslovansko odposlanstvo pa je vodil ravnatelj inštituta za turizem v Ljubljani F.
Preis.
Pod predsedstvom odv. Di Giaco-ma se je sestal upravni svet leto: viščarske ustanove v Trstu, da bi proučil proračun za prihodnje finančno leto, kakor tudi proračuna za upravljanje gradu Sv. Justa in prireditve «Luči in zvoki*. Predsednik je podal izčrpno poročilo o programu dejavnosti za tekoče leto.
Kar zadeva tržaško občino je bilo ugotovljeno, da se je število gostov v letu 1966, ki so prišli v nase hotele, povečalo za J1& odgtotka y, primerjavi z letom 1965, medtem ko se je celotno število prisotnosti zvi-šalo za 2 odstotka. Italijanskih turistov je bilo v letu 1966 5.3 odst. več, inozemskih pa 21.1 odst. vec kot prejšnje Itn. ce so te številke dokaj ugodne, pa so žal manj zadovoljive številke, ki v primerjavi s prihodi in prisotnostjo zadevajo zadrževanje tujcev v Trstu.
To dejstvo kaže obenem na naj šibkejšo točko in obenem na glavni problem tržaškega turizma, kar je Še zlasti podčrtal predsednik odv. r. priključkov, tako da ne bo več te- Di Giacomo, ki je tudi dejal, da i
t ,zovi zadevni prikllučki, na ozem-N g ju tržaške pokrajine. Samo pri-
t ikliuček pri Moščenici Je v goriški jjfo Pokrajini.
+1 Načrte za gradnjo «odseka O« doji .končuje sedaj profesor Matemini. k V prihodnjem mesecu jih bo pred-.3 {ožil družbi «Autovie Venete«, ki 4 |ih bo nato poslala v odobritev K ministrstvu za javna dela in usta-3 novi ANAS v Rim. Družba »Autovie Venete* na je dobila nalovo, da
.   ..m   «■   .....mm......     III..M..rt.      
SEJA UPRAVNEGA SVETA LKTOV1SČARSKE USTANOVE
Obnovljene in nove pobude za pritegnitev tokov domačega in mednarodnega turizma
Prizadevanja za zgraditev Palače kongresov in novega gledališča - Večja valoriza. eija Krasa in miramarskega parka - Poudarjena pomembnost jugoslovanskega Ilirizma
3 pripravi tudi načrte za priključek J prt Seslianu, ki ga bo zgradila t [ANAS. Predvidevajo, da se bodo Jnaiprej začela in končala dela obeh ',priključkov, tako da ne ho f“-ij6Šav pri vhodu na avto cesto.
:| Po osnovnih načrtih prof Mater-niniia bo imela avto cesta svoj noji vi vhod pri naselju San Mauro v f{ Seslianu v smeri proti Trstu, in iiS Jsicer v bližini strelišča na glinaste ij fcolobe. Kot smo že omenili, načrt ? {predvideva dva priključka: enega F fe državne ceste 202 (Trbiška) in ? enega z dfžavne obalne ceste štev.
* d4 Hkrati pa bo zgrajen nrikliu-1 jpek, ki bo vezal med seboj obe ij ldržavnf cesti Najorej bodo cesto, t ki sedaj meri 10,5 m«tra brez stran-r skih pločnikov razširili na 24 mejil jtrov 5(n bo imela štiri steze z vmes-i ‘no pregrado enako kot celotna avto ,cesta do Benetk. Na tem odseku t -avto ceste bo zraien pri Devinu r1 nadvoz. Glavna dela pa bodo opravili pri Moščenici. kjer se bosta , .cesti nrotl Trstu ločili in kler bodo ‘j "zgradili še en predor in še en Sfinost čez Moščenico. Poleg tega (lobodo Cesto speljali tudi pod oboke : I "železniškega viadukta ter upajo, da 5 Njim bo uspelo speljati po dve stezi
I 'lm„u.....................................................................................m........
ma Trst brez dvoma pomembne turistične privlačnosti tako za Italijane kot za tujce, da pa žal ni sposoben za dalj časa zadrževati gostov in nuditi zadostne elemente zanimanja in privlačnosti. In prav na
i - • .	Ilefonm/a
nova prizadeva, da bi prišlo do u-resničitve nekaterih javnih del stalnega značaja, kot na pr. do urbanistične ureditve griča Sv. Justa, do zgraditve palače kongresov in do realizacije novega sedeža Teatra Stabile. Za te pobude je ustanova pripravljena dati na razpolago pristojnim organom svojo tehnično in finančne' poiBočuae v tem poslovnem letu, tako da bi do omenjene obletnice bil uresničen vsaj eden od zasoljenih ciljev;1[[
Glede raznih prireditev je predsednik podčrtal težave, ki nastaja jo pri pravočasnem sestavljanju po- \
že tako visoko kvoto predvideno za tekoče leto, ki znaša 72,1 odstot; ka, kar predstavlja prvenstvo, ki ga ustanova ima že nekaj let pred vsemi ostalimi državnimi turističnimi organi. Na koncu je upravni svet soglasno odobril proračun turistične ustanove za leto 1967.
Ob tej priložnosti je predsednik odv. Di Giacomo povabil zastopnike tlška v Trstu na delovno kosilo v znani tržaški lokal, kjer je najprej predsednik sam še poglobit ,nekatera vprašanja, načeta poročilu, zlasti prizadevanje ustanove za zgraditev Kongresne palače, za večjo valorizacijo tržaške-
naglasili
zlasti osnovna načela, po katerih delujejo federalistične organizacije v sedanji Evropi, in cilje, ki jih pri tem zasledujejo. Federalisti in pripadniki združenja Europahaus si namreč načelno prizadevajo za odpravo meja v Evropi in za vsestransko razširitev političnega, kulturnega, socialnega in turističnega sodelovanja med narodi.
Po kosilu, ki ga je videmska pokrajinska uprava priredila gostom v neki restavraciji v središču mesta, so se strokovnjaki sestali v prostorih Palače Hotela, kjer se je pričela okrogla miza o skupnih vprašanjih. Tu so se ustvarile štiri delovne skupine, ločene po različnih delovnih resorjih:	vprašanja
prometa in prevozov, vprašanja sodelovanja treh dežel v medsebojnem trgovinskem poslovanju, vprašanja obmejnega prometa in turizma ter vprašanja, ki zadevajo kulturne izmenjave.
V okviru posameznih študijskih skupin se je razvila zelo živahna razprava, prav kmalu pa ie prevladal splošen argument gospodarskih odnošajev med obmejnimi področji. Delo strokovnjakov se bo nadaljevalo danes dopoldne, ko bodo po vsej verjetnosti posamezne skupine sestavile tudi zaključne resolucije. Na podlagi včerajšnjega dela lahko pričakujemo, da bodo te resolucije obsegale mnogo programatičnih točk, ki bodo zelo aktualne tudi za naše ožje tržaško področje. Te toč. ke gredo od izboljšanja telefonskih zvez do zahteve po raztegnitvi videmskega sporazuma za maloob-me^i Lplagovni promet na celotno videmsko pokrajino, pa zopet od usposobitve goriške centralne železniške postaje na mednarodni promet do zahteve po čim prejšnjem popravilu ceste Beljak-Pod-koren, od odprave vojaških služnosti za letalski promet čez Furlanijo do poenotenja prometnih znakov v Italiji, Avstriji in Jugoslaviji, itd. V okviru nadaljnjega delovanja federalističnega gibanja v Italiji pa si tukajšnji krogi prizadevajo, kakor je pokazala razprava v okviru »kulturne« skupine, da bi v prostorih znamenite Palladijeve vile «Ma: nin» v Pgssarianu pri Palmanovi uredili novo Europahaus, ki naj bi bila odprta vsem ljudem, ki zašle-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi k predstavam LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bodo v Mali dvorani Kulturnega doma danes, 15. t. m. popoldne.
Predste. a ob 15.30
Jan Grobowski
Volk in kozlički
Prevod: Janko Kos; režija: Jože Pengov; Osnutki lutk: Slavko Hočevar; scena: Vlado Rijavec, glasba: Helen - Wilson -2eligowska - Franzi Ogrizek, plesi lutk: Jaka Hafner.
Vstopnina: 300 lir.
Predstava ob 17.30 Maria Clara Machado-Michel Simon
Mali strah Bavbav
Prevod m priredba teksta za lutke: Janko Kos; režija: Jože Pengov; osnutki za lutke In kostume: Slavko Hočevar; izvedba kostumov: Majda Pod-vršič in Magda Zajc; scena; Albin Ro""! i:	glasba:	Borut
Lesjak; tehnično vodstvo; Ciril Jagodic.
Vstopnina; 300 lir.
Za obe predstavi predprodaja vstopnic eno uro pred začetkom.
PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC V BORŠTU
priredi v torek, 17. t. m. ob 20. uri na čast vaškega patrona
kulturno zabavni večer
Nastopata domači pevski zbor in dramska družina.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi 29. t. m. ob 16. uri v Kulturnemo domu
Prešernovo proslavo
PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN«
IZ NABREŽINE
priredi DANES, 15. t. m. ob 17. uri v dvorani v Nabrežini
Gregorčičev večer
Na sporedu je govor in nastop zbora «Fant,je izpod Grmade«.
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKE FILME
GORENJSKA 0HCET
in druge predvaja v
torek, 17. januarja SLOVENSKI KLUB — Ul. Geppa 9 — ob 20.30
sredo, 18. Januarja pevski zbor v Velikem Repnu ob 20.30 četrtek, 19. januarja p.d. Slavko Škamperle v Trstu ob 20.30
petek, 21. januarja Slovenski kulturni klub — Ul, Donizet-ti 3 — ob 19. uri četrtek, 26. januarja p.d. Igo Gruden v Nabrežini ob 20.30 soboto, 28. januarja p.d. Lo-njer-Katinara v Lonjerju ob 20.30
Prosimo še preostala prosvetna društva, da sporočijo dan za predvajanje filma pri njih, ker bomo po 5. februarju vrteli filme na Goriškem.
Slovenska prosvetno zveza
Slovenski klub vabi v torek ob 20.30 na revijo slovenskih folklornih filmov v barvah, med katerimi je tudi
GORENJSKA OHCET
Člani in prijatelji kluba so vabljeni, da se prijavijo za izlet v Ptuj, ki bo 4. in 5.11.67. Pojasnila v klubu.
Gledaljjšča
Verdi
Od Jutn do 22. t.m. pri blagajni
postalo poleg tranzitnega turističnega področja predvsem pomembno turistično bivališče, kar bo tudi v interesu našega gospodarstva. Zato namerava v prihodnosti še bolj razširiti področje svoje dejavnosti in to dejavnost usmeriti v tiste aktivnosti, ki ui lahko, čeprav posredno, vplivale na turistični razvoj v Trstu in te d.javnosti stimulirati s konkretnimi ukrepi v okviru svojega proračuna, s proučevanji in izdelovanjem načrtov V okviru priprav za proslave 50. obletnice priključitve Trsta k Italiji, ki bodo v prihodnjem letu, si usta-
polnega m dokončnega koledarja pri- j	^ valorizactj^mframar-
reditev v uasem mestu, kljMb temu sk©ga parka s prirejanjem koncer-pa bo ustanova tuoi za letošnje po- t0V( paietov in dramskih prireditev,
*' ~ ........Omenil je tudi možnost prenosa ne.
katerih turističnih prireditev iz Turina, še posebej pa važnost preventivne propagande. V nevezanem razgovoru je odv. Di Giacomo poudaril tudi naraščajočo važnost jugoslovanskega turizma, kar bo prav tako treba v večji meri upoštevati v programiranih načrtih ustanove. Odv. Di Giacomo je med drugim dejal tudi, da pripravlja ustanova publikacijo o tržaških uiicah in trgih, ki naj bi prispevala k boljšemu poznavanju tržaške zgodovine same. Besedilo za to publikacijo je pripravil pesnik Biagio Marin.
Na koncu se je odv. Di Giacomo zahvalil predstavnikom tiska za pomoč, ki jo je tisk nudil ustanovi, predstavnik novinarskega združenja Danilo Soli pa je v svojem zahvalnem nagovoru zagotovil predsedniku tudi vso nadaljnjo pomoč tiska pri prizadevanjih ustanove ža uspešen razvoj tržaškega turizma.
letje skusala zagotoviti čimbolj pe ster program, ki bo lahko zadovoljil najširše občinstvo, zlasti pa upošteval prisotnost številnih lnozeinsKih gostov v mestu, ob obali in na bliž njih vzhodnih in zahodnih obmorskih kopališčih.
Prav tako je že sedaj zagotovljeno, da bo tudi letos prirejen tradicionalni festival znanstveno fanla-si.cnega timu, restival umetnin ognjev, prireditve v rimskem gledališču, nada.jevanje predstav «Luei in zvoki*, za katere je se vedno veliko zanimanje, čeprav je bil lan ski obisk na njih nekoliko manjši,
gledališča Verdi sprejemajo abonmaje za drugi del operne sezone 1966-dujejo^evroperstične c^fje’ln nazore. 1967- Informacije pri blagajni, telet.
Vilo	' • ‘	•	-----■,oc““
ta
fi
NA SEJI GLAVNEGA ODBORA ZDRUŽENJA
l Delovni načrt združenja stanovanjskih upravičencev
V petek se je sestal glavni odbor -združenja stanovanjskih upravlčen-icev ter izbral iz svoje srede predsedstvo, v katerega so bili izvolje-ini: Claudio Bonicciolli, predsednik;
,. Mario Criscenti in Angelo Pedroc-',chi, podpredsednika; Artemio D A i ; gosto, tajnik; Giuseppe Terdella i upravnik; za članici predsedstva ;. pa sta bili še izvoljeni Bruna Brai. j da in Jole Burlo.
>	Po Izvolitvi predsedstva je giav-Eni svet odobril sledeči delovni na-t črt združenja: 1. odobritev novih ; najemninskih zakonov o «pravičm » najemnini« in o »upravičenem razlogu« za izgon iz stanovanja ter
. ohranitev blokiranih najemnin do - nc rmalizacije na zasebnem stano-vanjakem tržišču: 2. takojšnje izvajanje zakona štev. 167 z uresničit-1 vi jo jr uskladitvijo načrta za dodelitev denarnih sredstev za zida-:: nje ljudskih stanovanj; 3. spremem-
*	ba pravilnikov o dodelitvi ljudskih stanovanj; 4. pregled najemnikov
' v ljudskih stanovanjih, izključitev
>	iz njih tistih družin, ki imajo vi-) šoke dohodke ter pravičnejšo do-
*	ločitev stanarin; 5. demokratizaci
' ja ustanov lastnic ali upraviteljic ljudskih stanovanj z vključitvijo v ■ predstavniška in upravna telesa I predstavnikov najemojemalcev; 6.
*	usklajeno in konkretno pomoč dru-. Snam izgnanih iz stanovanj zaradi
ruSenja zgradb; 7. neizprosna bor-
:... iKtannva Skl OblSK na njin neiunmu manjši,
ruTvijati svojo d^vnost in ustva- kar pa gre na račun slabega vreme-
"\llede vsega tega je odv, Di Giacomo izraza zeljo po večji koordinaciji in tesnejšem sodelovanju med raznimi ustanovami, ki poleti u-pravijajo gledališča na odprtem, kar bi lahko, vsaj do neke mere, olajšalo številne probleme, ki se pojavljajo pri organizaciji poletnih prireditev.
Posebno poglavje Je predsednik posvetil načrtu za propagando in reklamo, ki spada med osnovne naloge ustanove, in kateri je tudi v proračunu odmerjen znaten delež. Propagandna akcija bo tudi letos usmerjena prvenstveno v dežele, ki zagotavljajo največji turistični dotok na naše področje, zlasti proti Nemčiji in Franciji, na osnovi podatkov najnovejših statistik pa tudi proti Angliji. Izdelan je bil obsežen načrt za razširjanjte propagandnega gradiva in turističnih filmskih dokumentarjev s komentarji v vseh glavnih evropskih jezikih. Prav tako bo okrepljena udeležba Trsta pri velikih mednarodnih turističnih prireditvah, reklamni avtobus pa bo še naprej krožil po vseh glavnih evropskih cestah. Ustanova ho posvečala veliko skrb zlasti še udeležencem številnih kongresov, zasedanj in zborovanj državnega in mednarodnega značaja, ki se vršijo vsako leto v našem mestu in predvsem številnim novinarjem in zastopnikom radiotelevizijskih
pravkar urejujejo, in sicer so . namen pred kratkim prejeli od vlade nakazilo 140 milijonov lir. > O poteku zasedanja in zaključnih sklepih bomo še obširneje poročali.
Avtobus v pešca pri Padričah
Sinoči OD 21.10,jp, PSiPSj4&>W Padričah v bližini begunskega taborišča precej huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 76-let-ni Andrea Vattovani. 2e priletnega moškega, ki je hodil po desni stra. ni ceste, je s sprednjim delom vozila zadel avtobus TS 78970, ki vozi na progi Trebče - Trst, Avtobus je upravljal 56-letni Rudolf Caha-rija iz Nabrežine in v trenutku ne. sreče ni bilo v vozilu nobenega potnika. Na desni strani ceste, kjer Je hodil Vattovani, ležijo še vedno kupi snega, a cestišče je še vedno mokro, šofer je skušal zavreti avtobus, toda vsi napori, da ne bi zadel pešca so bili ničevi. Zdi se, da je bil Vattovani nekoliko vinjen. Zdravniki splošne bolnišnice so si pridržali prognozo, ker si je Vattovani verjetno zlomil zatilnik ter je krvavel iz levega ušesa.
23988.
Drugi del operne sezone se bo začel v soboto 28. t.m. z gala predstavo Verdijeve opere Otello. Dirigiral bo Arturo Basile, v glavnih vlo-gah pa bodo nastopili Pier Miranda Ferraro (Otello), Luisa fitaragiliano (Desdemo-ria), Giulio FioraVanti (Jago). Sezona se bo nadaljevala z Giordanovo opero «Fedora», iV^ttČf‘v/enem samem večeru s tremi enodejankami (Viozzi «La giacca danata«, de Banfield «A-lissa« in Bugamelii «Una domenica#). Tem trem novostim tržaških avtorjev bodo sledite Betlinijeva «Norma», Bl-zetdva «Lovci biserov« in Zandonai-jeva »Julija in Romeo«, Sezono bo zaključil nastop London’s festival Bal-leta s Čajkovskega »Labodjim Jezerom«.
Za predsednika je bil izvoljen Claudio Bonicciolli, za podpredsednika pa Mario Criscenti in Angelo Pedrocchi
ba proti gradbenim špekulacijam in z najemninami; 8. okrepiti število članov združenja ter njeno organizacijsko in gospodarsko moč.
Fant iz Saleža z motorjem v avto
Dvajset dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku bolnišnice 18-letni Slavko Škerlj iz Saleža, ki se je včeraj okoli 18. ure zaletel s svojim motorjem v avto, ki ga je upravljal Amelio Ceinar iz Ul. del-lo Scoglio. Motorist je trčil v avto na cesti med Prosekom in Nabrežino blizu proseškega pokopališča. Škerlj se je pobil po desnem kolenu ter po desni roki.
Samomor v Boljuncu
Včeraj ob 17.30 so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnioe truplo Umberta Rasmana iz Boljunca 86. Pokojnik ki je bil star 66 let, se je včeraj popoldne obesil v domačem seniku Truplo samomorilca je odkrila njegova žena nekoliko pozneje.	,
Zdi se, da Je Rasman bolehal. Med drugim je imel baje srčno hibo, a pred časom je bil delj časa v bolnišnici.
Rasman ni bil domačin, temveč se je preselil v vas pred dobrim letom.
Sestanek vodstva Nove delavske zbornice UGIL
Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL sporoča, da se je v preteklih dneh sestalo njeno vodstvo, ki je proučilo splošni gospodarski položaj in perspektive borbe v obrambo gospodarstva v pokrajini.
Vodstveni odbOr je zlasti obravnaval posledice uveljavljenja načrta CIPE za ladjedelstvo in industrijo z državno udeležbo ter negativne plati vladnega zakonskega osnutka za ustanovo tržaškega pristanišča. Odbor je odobril enotni dokument, ki so ga izdale sindikalne organizacije o dosedanji skupni akciji. Nadalje je vodstveni odbor proučil vprašanje centra za sadje in zelenjavo.
Odbor bo nadaljeval proučevanje raznih vprašanj, da uskladi krajevne borbe z vsedržavno akcijo CGIL. Pri tem bodo sodelovale tudi priza-
red-
V telovadnici društva »Societa gin-nastica triestina* v Ul. Ginnastica se je včeraj okoli 11. ure ponesrečil 17-letni dijak Paolo Meriggioli s Trga Popovič 6. Mladenič si je pri telovadbi zlomil levo ključnico ter bo ozdravel v 30 dneh.
Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnišnico z nekim zasebnim avtom.
Danes, 15. t. m. ob 16. uri bo v Preslovi dvorani v Bazovici občni zbor članov zavarovalnice goveje živine.
Prosimo točnost.
Odbor
Odbor, člani in atleti športnega društva «Primorec» iz Trebč čestitajo svojemu predsedniku Marčelu Kralju, ki praznuje danes svoj 50. rojstni dan.
Dr. G. GRUDEN
o r d i n i r a
od ponedeljka, 2. jan. 1967 od 14 do 15. ure v NOVI AMBULANTI
NABREŽINA, 171
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi
smučarski tečaj za otroke začetnike
od 6. leta dalje. Začetek bo v črnem vrhu v nedeljo, 22. januarja ln se bo nadaljeval vsako drugo nedeljo tam, ali kje drugje, kaKOr bodo dovoljevale snežne razmere. Starši, ki ždle prijaviti svoje. 4>ttolw v ta tečaj, naj se takoj zglase v uradu SKGZ v Ul. Geppa 9, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi v četrtek, 19. t. m. ob 20.30
VEČER SLOVENSKIH BARVNIH FILMOV
GORENJSKA OHCET
in drugih
Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Prosimo točnost!
Ljudska prosveta
Mali oglasi
Dr. Hektorju Joganu je žena Neva povila 10. t.m. v Milanu krepkega sinčka Vanjo. Srečnim staršem čestitajo sorodniki in prijatelji, malemu Vanji pa želijo mnogo sreče!
Tržaški filatelistični klub «L. Ko Sir« bo imel v sredo, 18. t.m. redni sestanek, na katerem se bodo delile zadnje novosti. Dlani, ki želijo raz stavljati na prihodnjih razstavah in še niso izročili podatkov svojih zbirk naj sezname prinesejo na sestanek, ker je to zadnji rok za priglasitev.
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiirtrtrtrtrtiiiiiiiitiiirtrtiiiiiiiirtirtrtiiiiiirtirtrtiiitimiiiiiimii
HIŠNO GOSPODINJO, srednjih let s priporočilom, veščo kuhanja, išče družina z dvema deklicama iz Ženeve, Švica. Služba stalna. Plača od. vlsna od sposobnosti, siednJa 60 tisoč lir z vsemi pravicami, veliavnlmi v Švici. Podrobne ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika. GREDE, deske, železje za železobeton in emajlirane ploščice naprodaj po ugodni ceni. Tel. 812224.
• CITHUEN* — Samaritani in Mičeu — Servis v Ulici Rlttmayer 4-a. Razstava ln prodaja avto potrebščin v Ulici Gluha 41
ODDAM trgovino avtomobilskih potrebščin z opremo in inventarjem. Mnogovrstna dovoljenja (licence). Veliko dela. Idealen predet v Trstu. Pisati na upravo lista Ul. S. Francesco št. 20.
RABLJENE 2AGE Cirkularke, tračne žage, komblnlrke za obdelavo lesa na 4 različne načine, svedri, aparati za varjenje. Najugodnejše cene. Bevtlacqua. Trst, Ul. della Tesa 12. Tel. 93.071
KAMNOSEKA SPREJMEM takoj. Vodnik Stane - Kamna gorica 18 p. Šentvid or* Llubljani.
P.d. »Ivan Cankar* obvešča, da b° v ponedeljek, 16. t.m. ob 20.45 odbo" rova seja. Priporoča se točnost.
Nazionale 14.30, 21.45 «11 dottor Živa-go« Metrocolor Iz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A-lec Guinness. Omar Sharif,
Excelsior 14.00 «L’arcidiavolo» Vitto-rio Gassman, Claudine Auger.
Fenice 14.30 «Papš, ma che cosa ha1 i fatto in guerra?« Technicoior. Ja- | mes Coburn, Giovanna Rali i, Sef' j glo Fantonl.	-i
Eden 13.30 «Questa ragazza e dl tut-ti» Technicoior. Natalie Wood. Pre' povedano mladini pod 14. letom,
Grattacielo 14,00 «Tre sul divario« ■ Technicoior. Jerry Lewis, Janeti1 » Leigh.
Ritz (Ulica San Francesco 10)
14.30 «Khartoum» Technicoior. -• Charlton Hestori. Laurence Olivteh Richard Johnson.
Alabarda 13.45 «La battaglia di Alge' 1; ri» Nagrajen v Benetkah. PrepC'1 vedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 14,30 «La notte de* desiderio« Ingrid Thulin, Claudin* Auger. Prepovedano mladini poJ j 18. letom. Drugi teden.
Cristallo 15.00 len sabe?« Technicoior, Gian Maria Volonte. PreP* : vedano mladini pod 14. letom. ;
Garibaldi 14.30 «Agente segreto 0»' I licenza di uccidere« Technicoior | Sean Connery, Uršula Andress. _ j
Aurora 14.45 »Operazione S. Genn»' ro».
Capitol .15.00 <sCome. rubace un miUfh' ne di dollarl... e vivere feUC” j Technicoior. Audrey Hepburn, P4-ter OToole.
Impero 15.00 «Un avventurlero a T* hiti«.
Moderno 14.30 «Un gangster venuF da Brooklyn» Technicoior. Litle T°' ny in njegove najlepše pesmi.
Vittorio Veneto 14.00 «La spia da1 due volti« Metrocolor. Robert Va9' gham, Senta Berger.
Ideale 14.00 «G11 eroi di Telemark* Technicoior. Kirk Douglas, Richat11 Harris.
Astorla (Ul. Zoruttl, fllobus St. 1 14.00 «Judiith« Technicoior. Sophl* Loren, Peter Finch.
Astra 15.00 «Adulterio aU'ltaliana»'
Abbazia 14.00 »Arizona Colt« Techn« color. Giuliano Gemma, Fernzni0 Sancho, Corinne Manshand.
m zastopnikom rauioteievizijskiu d t sindikalne kategorije in pred-evropskih postaj, ki se vsako leto , .	., d jet<a vodstva CGIL.
caoloiala v Treh, aF, merlnarnrtnpm štavnik OMOUIljegd vuuhtva wu,.
V ta namen pride jutri v Trst elan vodstva Fermariello.
sestajajo v Trstu ob mednarodnem festivalu znantveno fantastičnega filma. Gostoljubnost do njih predstavlja prav gotovo najučinkovitejše sredstvo za neposredno propagando preko publiciranja številnih člankov in oddaj po radiu in televiziji.
Na koncu je predsednik odv. Di Giacomo omenil, da so Združeni narodi proglasili leto 1967 za leto mednarodnega turizma. Vse države članice OZN so že pripravile številne predloge za olajšanje potovanj v letu 1967, za pospeševanje medsebojne izmenjave turistov med raznimi deželami, da bi tako prispevali k boljšemu poznavanju med narodi, k poglabljanju kulturnih, duhovnih in političnih vezi. Odv. Di Giacomo je poudaril, da bo le-tovičarska ustanova z veseljem sprejela kakršen koli predlog, da bo tudi Trst v letošnjem letu koristno prispeval k novim Impulzom na turističnem področju.
Predsednik je nato prebral poročilo revizorskega zbora, ki je izrekel ugodno mnenje glede proračuna in priznanje ustanovi, da je za leto 1967 skoraj 73 odstotkov svojih finančnih razpoložljivosti določila za uresničenje svojih ustavnih nalog in s tem še izboljšala
20. t.m. pa bo v Rimu vsedržavni sestanek o udeležbi vsedržavnega tajništva CGIL, tajniš/va FIOM, vsedržavnega vodstvenega odbora za ladjedelstvo ter predstavnikov prizadetih pokrajinskih sindikalnih vodstev za razvoj sindikalne akcije v obrambo ladjedelstva ter industrije z državno udeležbo.
V prihodnjih dneh bo v Trstu sestanek krajevnih sindikalnih organizacij, da bi dosegli spremembo vladnega zakonskega osnutka o tržaški pristaniški ustanovi.
Nesreča jug. mornarja
Včeraj okoli 9. ure zjutraj se je na jugoslovanski ladji «Mosor», ki je privezana ob pomolu v lesnem pristan,*cu, laže ponesrečil jugoslovanski pomorščak Josip Tojck. Pomorščak je opravljal neka dela na pomolu, ko ga je po nesreči povozil po levem stopalu neki traktor, ki je prav tedaj peljal mimo. Ponesrečenca so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti okoli 8 dni.
Včeraj-danes
Darovi in prispevki
Ob spominu na prvo obletnico siri ti dragega brata Zdravka Trampuž daruje Bruno Trampuž z družino 2® lir za Športno združenje Bor,
Namesto cvetja na grob poit. Maf! je Sancin vd. Flego, daruje Marij Trebeč 500 lir za Prosvetno društv Skedenj.
Namesto cvetja na grob pok. Mal je Flego iz Skednja daruje druži11 Bone 2500 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Savoth Saf cina darujejo Pregarčevi 2000 lir 2 Dijaško matico.
V isti ,namen daruje Marija Ke» 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok Sav‘ ta Sancina darujeta Sonja in just O lja 2000 lir za Dijaško matico.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKU
14. januarja 1967 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 25 oseb.
UMRLI SO: 65-letni Vladlmiro Fra-giacomo, 74-letna Armlda Vončina, 73-letni Antonio Stegu, 56jletni Francesco Ferfoglia, 60-letna Carmela Bratina, 75-letni Modesto Ratissa, 27-let-ni Giuseppe Favretto, 76-letni Savino Sancin, 68-letna Maria Rallo vd. Ac. cardo, 62-letna Giusepplna Kovačič por. Pagninl, 67-letni Beniamino Ra. valico, 79-letna Anna Hussu vd. Vi-cig, 82-letna Giusepplna Budin vd. Ferluga, 792etna Teresa Bosser vd. Codeglla, 70-letna Maria Puntar por. Puntar, 76-letni Vittorio Golna, 86. letna Luigia Coilussi, 79-letna Fran-cesca Benčič h, 84-letna , Arduina Ce-cioni vd. Magglni, 86-letna Giusepplna Godina vd. Sancin, 80-letna Vittorla Baildazz! vd. Duca, 42.1etna Jolanda De Martino por. Copacin, 80-letna Teresa Gabriella Kurzroch vd. Toffoll, 86-letni Vitate Nuvoli, 78-letni Antonio Rauber.
OKLICI: strugar Giovannl Ellich In gospodinja Maria Luigia Magris, mizar Egidjo Brezzl ln gospodinja Alba Titonel, električar Alfredo Cusano ln gospodinja Maria Milena Legovic, kapitan Dario Bacchia in trgovka Ne. rina Bruna Zancola, učitelj Llvio Možina in učiteljica Maria Lucia Senica, čistilec Andrea Grisan in šivilja San-tina Conte, elektrotehnik Franko Ren-zl in prodajalka Maria Caterina Bo-nifacio, fotograf Roberto Gerin in fotografka Donata Sani, železničar Dio. mede Garaffa in gospodinja Ines To-solini, mehanik Fulvio Kleiderz in delavka Marina Cattarini, obrtnik Stelio Stranscach in gospodinja Giu-seppina Degrassi, pomorščak Pio Ber-ri ln gospodinja Anna Marhtzuličh, postrešček Raffaele Santomauro In gospodinja Maria Jerebica, uradnik
da Blagi, uradnik Domenico Palagal-li in učiteljica Licia Ianderca, upokojenec Giovannl Trebbi in upokojenka Rosa Coric, strugar Carlo Sancin jn tipkarica Olga Tepsa, slaščičar Tarcisio Benato in frizerka Loredana Rossetto, univ. asistent VValter La. bitzky in manekenka Serena Zors, Lodovico Dal Col in Sylvie Elles.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basillca, Ul. S. Giulia 1; Bu. solini, UT. P. Revoltella 41: INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AI1'Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marctvo, Ul. Ginnastica 44. Mianl, Drevored Mtramare 117 (Barkovlje),
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefo nirati na št 90-235
LOTERIJA
BARI	48	39	37	35	18
CAGLIARI	44	41	88	2	75
FIRENCE	31	58	52	78	68
GENOVA	5	80	27	15	66
MILAN	4	58	61	76	29
NEAPELJ	76	41	61	71	69
PALERMO	52	11	22	33	36
RIM	13	90	32	34	56
TURIN	22	36	80	75	64
BENETKE	80	13	87	76	75
	ENALOTTO				
XXX	1 1 2 X	I I	2	X 2	
Mario de Luyk in reprezentantka Li- lir.
Kvote: 12 točk — 8,034.000 lir, 11 točk — 189.700 lir, 10 točk — 15.000
tAnVAbA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage žene, mame in none
JOLANDE KRAU - CARLI
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili pokojnico in jo spremili na zad nji poti.
Družine Kralj. Kozina in Danieli
Treba« 15 (nnuarla 1967
Po kratki bolezni je dne 13. t. m. dotrpel naš dobri mož in oče
SAVO SANCIN
Pogreb bo v ponedeljek, 16. t. m. ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: žena MARIJA, sin VINKO z ženo BETTY in malim DARKOM, hčerka SIDA in drugo sorodstvo
Trst, 15. jauuarja 1967
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
ANTON RAUBER
Dragega pokojnika bomo soremili danes ob 9.15 z Man-drije V Podlonjerju na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Nina z možem Romanom, vnukinja Adrijana in vsi sorodniki
Podlonjer, 15. januarja 1967

Tržaški dnevnik
NA SLOVENSKIH OSNOVNIM ŠOLAH
Pomanjkanje pomožnih knjig otežkoča pouk in učenje
Pomožno knjigo jr v tretjem, četrtem in Petem razredu dobila le četrtina učeneev
»icah **bžltnib in novoletnih počit-je šPi»r Pra™iku 6. Januarja se čel roH„v P°nedeljek praktično za-
3« zafetn" *pouk na Solah- Tak0 se nam i, dru£° trimesečje. Kolikor zh ni® znano, ni bilo pri ocenah
Senečent nl?\es,efi'|e P°sebnih Pre' nekolika ?bJ4aJn° so učni uspehi ju nat° slabSi v prvem trimeseč-’	se postopoma popravijo.
se('k?r«v, ?rno že v drugem trime-nekato. skega *eta> niso še rešena
bekato c»a leta, niso se rešena
g**	T£
ob J,E bll° upati, da bodo rešena u začetku šolskega leta.
brnwfvsem ie že vMno zelo pereč žolah n UCnib kuT-i v osnovnih Osno,ir, -u° zakonu imajo vsi učenci Po rinili1- So1 Pravico, da brezplač-Pis s«; ? žolske knjige. Ta predale efv„ja veUa tudi za slovenske čini’ t0da ni l|h v zadostni koli-
V P^leJm°. kakšno je zdaj stanje, čenei T1 razredu morajo imeti u-in H0f,ye knjigi: slovensko berilo kniio1Jansk° berilo. Glede teh ker 8ar,Za.„Prvi razred ni pritožb,
PravočaJ111 doblli P° vseh šolah'
natis 0 so namreč napravili popa j. ^venskega berila, obenem vo bcrjjg razPoslan natečaj za no-
*ko	razredu imajo sloven-
ili giprio r !n italijansko berilo. Tuja vse6 teb knjig za drugi razred n leno iZ redu. Ob začetku letoš-jelis n ž°'‘skega leta so učenci pre-Bredica» s^ovensko berilo «MoJa
razreri,!6 ~se začenjajo v tretjem l”: slnv„„ , ta razred veljajo knji-rilo , vensko berilo, italijansko be-rnozna P°m°žna učna knjiga. Po-le ie ,, ,ba knjiga za osnovne šoti ie j ./•Jikega pomena, saj so v s,°vnieo ,fini Predmeti: slovenska rodom,’ ra4unstvo, geometrija, pri. r°uk z®mliepis, zgodovina, ve-Savu«uržavljanska vzgoja (dr-
.rE1zrediii a»Tvzg°ja ie le v 4- in 5-imajo -j - ■ vseb osnovnih šolah
V	četrtem razredu morajo učenci imeti: slovensko berilo, italijansko berilo in pomožno učno knjigo. Slovensko berilo za četrti razred Je zastarelo, razpisan pa je bil natečaj in knjiga bo verjetno izšla za ""ihodnjo šolsko leto. Pomožno učno knjigo je dobila le četrtina učencev, kakor v tretjem razredu Razpisan je bil natečaj, a niso poskrbeli za ponatis stare.
V	petem razredu morajo učenci imeti slovensko berilo, italijansko berilo in pomožno učno knjigo. Slovensko in italijansko berilo imajo vsi učenci (slovensko berilo je izšlo lani), pomožno učno knjigo pa je dobila le četrtina učencev. Razpisali so natečaj, niso pa poskrbeli za ponatis stare knjige za leto'nje šolsko leto.
Kakor smo že poudarili, je za pouk pomožna učna knjiga velike važnosti v vseh razredih, še bolj pa v petem razredu. Td pa zaradi tega, ker mora biti učenec dobro prinravljen za vstop v prvi razred srednje šole. Sedanje stanje kvarno valiva na pouk in f ‘ed šol s slovenskim učnim jezikam in ga je treba odpraviti.
s'ovensldaJ b4enc' tretjega razreda rilo, nk° berilo in italijansko be-breiel» i ožno u4no knjigo pa je v gjavn» e Pida četrtina učencev, v° Dnin* v mestnih šolah. Za no-razred i0žv° u4no knjigo za tretji Pa »J6 M1 razpisan natečaj, niso kor trrtt eb za ponatis stare, ka-govor,, ' minister za šolstvo v od-ga ohi„p?žlanki Bernetičevi, ki smo Cembraf1 v našem listu 28. de-
Sestanek bivših partizanov v Maekovljah
V orostorlh občinske hiše Je bilo v petek 13. t.m. prijetno srečanje med številnimi bivšimi borci iz Prebenega in Mačkovelj. Na sestanku so razpravljali o obnovitvi rokov za predložitev nrošenj za priznanja partizanskih Kvalifikacij in o sedanjem zbiranju vprašalnih ; pol. Zbrali so tov. Emo Možina iz Mačkovelj in tov. Jožeta Kocjančiča iz Prebenega kot posredovalca za pospešitev akcije. Na koncu sestanka se je govorilo o velikem partizanskem shodu, ki bo v poletnem času pod pokroviteljstvom ANPI v Bazovici.
Obvestilo izletnikom v Budimpešto
V soboto, 28. januarja 1967 poteče rok za prijavo udeležbe na našem letošnjem izletu v Budimpešto, ki bo od 28. junija do 2. julija. Doslej se je prijavilo že nad 200 čitateljev Primorskega dnevnika In se torej bližamo številk), ko bo treba vpisovanje zaključiti, saj imamo v hotelih Budimpešte na razpolago le okoli 300 postelj za prenočevanje.
Zato se utegne zgoditi, da bo vpisovanje zaključeno že pred določenim datumom. Kdor ima namen, da se izleta udeleži, naj torej pohiti z vpisom, da ne bo ostal na cedilu.
številni čitatelji so se prijavili kar po telefonu in smo njihove prijave tudi sprejeli. Vse pa prosimo, da do 28. januarja položijo prvo akontacijo 7.000 lir, kajti v nasprotnem primeru jih bomo morali žal črtati Iz seznama Izletnikov.
Prijave sprejema v dopoldanskih urah (od 8. do 14. ure) naša uprava v Ul. Montecchi 6, drugo nadstropje, soba št. 16.
UREDNIŠTVO
SPOROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJO TRGOVINO
Podaljšana veljavnost sporazuma o obmejni trgovinski izmenjavi
Avtomatično podaljšanje velja za eno leto do 14. jan.
1968 - Seznam blaga s posebnimi carinskimi olajšavami
Ministrstvo za zunanjo trgovino Je sporočilo, da se veljavnost ita-lijansko-Jugoslovanskega trgovinskega sporazuma z dne 31. marca 1955 o krajevni izmenjavi med obmejnimi področji Trsta na eni in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice na drugi strani, podaljša za nadaljnje leto, t. j. do 14. januarja 1968, ker ga prizadeti stranki nista odpovedali v roku treh mesecev pred zapadlostjo. Sporazum se bo tudi v novem letnem razdobju izvajal v skladu z določbami, ki so veljale doslej.
Ministrstvo za zunanjo trgovino Je nadalje sporočilo, da Je 11. novembra 1966 začela veljati izmenjava pisem med Italijo in Jugoslavijo v zvezi s sporazumom, ki je bil med obema državama dosežen v Beogradu 25. aprila 1964, in ki se nanaša na krajevno izmenjavo blaga med obmejnimi področji in ki vnaša posebne carinske olajšave za
izmenjavo blagovnih vrst, ki jih vsebujeta carinska spiska «C» «D». Ta dva spiska veljata zdaj retroaktivno, to se pravi od 11. novembra 1966 dalje
Spisek «C/> obsega vrste blaga, ki imajo izvor na obmejnem področju Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice, in katerih uvoz na tržaško področje, je prost carine, v kolikor gre za blago, namenjeno potrošnji na Tržaškem; spisek obsega naslednje postavke: goveja živina 190 milijonov lir, sveže meso 60, soljeno in prekajeno meso 40, sveže mleko 40, sir 20, jajca z lupino 15, sveže morske ribe, mehkužci in lupinarji 97, sveže sadje 50, stročnice in sveža povrtnina 50, sladko in kislo zelje ter redkve 20, krompir 50, sadne in zelenjavne konzerve 10, paradižnikova mezga 30, ribe v olju 60, navadno vino 180, vino za proizvodnjo kisa 50, kemični proizvodi 10, prepro-
• Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji, cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. Eoscolo I).
....................................im""""".......
NOV OSNUTEK DEŽELNEGA ZAKONA
Važna vloga in pristojnosti ustanove za razvoj kmetijstva
Ustanova bo lahko mnogo prispevala k napredku kmetijstva in živinoreje ter zmanjšala veliko razliko v dohodkih
ge 20, železnina 3, pohištvo in lesni izdelki 20.
Spisek «D» obsega blagovne vrste, ki imajo svoj izvor na področju Trsta, in katerih izvoz Je oproščen carine ob prehodu na področje Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice; spisek obsega naslednje postavke: sir 20 miliionov lir, pivo 10, desertne pijače 10, semena, rastline in deli rastlin 40, slaščice 10, kemični in farmacevtski proizvodi 100, raztopila 150, mešana in
UlJVO PROSEK.KONTOV El
Predvaja danes. 15. t.m. ob 16. uri sentimentalni film:
ion son dejfno di te
I'8ra in
(NISEM TE VREDEN)
Poje GIANNI MORANDl, LAURA EFRIKIAN in RAF-FAELE PIŠU
miw na
mrnmtk-
P edvaja danes, 15. t.m. ob 15. uri Technicolor Panavision film
AGENTE 007
Hi;:;::;;
Igrajo;
THUNDERBAIL
SEAN CONNERY, CLAUDINE AUGER, ADOLFO CELI, LUCIANA PALUZZI
P°nedeljek. 16. t.m. ob 18. uri ponovitev filma:
agente 007 thunderball
»1 HIS» rHO*K14
edvaja danes, 15. t.m. ob 16. uri Cinemascope barvni film po
r°manu
Towna Tamerja
La citta senza legge
Igraj0;
(MESTO BREZ ZAKONA)
dana andres, terry moore in pat Q’brien

nizu
P<lvaja danes, 15. t.m. ob 16. uri Cinemascope metrocolor film
PER F A V0REr NON TOCCATE LE PALLINE
Deželna uprava je objavila nekatere podrobnosti o zakonskih osnutkih o ustanovi za razvoj kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini in o krepitvi živinoreje v deželi. O-snutka je izdelal deželni odbornik za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo odv. Comelli, nakar ju je odobril deželni odbor in predložil deželnemu svetu v razpravo.
Ustanova za razvoj kmetijstva, ki bo imela svoj sedež v Gorici, bo opravljala naloge, ki jih predvideva odlok predsednika republike od 23. junija 1962 štev. 946 in drugi državni zakoni, ki vsebujejo norme o ustanovah za razvoj ob spoštovanju pristojnosti deželnega statuta. Organizem bo uresničil svoje posege iz lastnih skladov ali pa iz sredstev, ki jih določajo za konski osnutki, izvirajoči iz držav ne ali deželne zakonodaje.
Potreba po ustanovitvi tega novega instrumenta za pospešitev razvoja kmetijstva v Furlaniji Julijski krajini, ki je v zamudi v primeri z drugimi deželami, nahaja svojo upravičenost v smernicah kmetijske politike, za katero je nastala nujnost v državnem obsegu pred nekaj leti.
Najbolj so poglobili kmetijska vprašanja na vsedržavni konferenci kmetovalcev, ko so ugotovili, da morajo oblasti poseči vmes, da se uresniči takšna agrarna politika, ki bo zagotovila napredek. Pri tem so na konferenci proučili delo že obstoječih ustanov za kmetijsko reformo. Predlagali so tudi, naj bi ustanove za razvoj pripravile krajevne načrte za valorizacijo kmetijstva, upoštevajoč različne razmere. Poudarili so, da bi morali izvesti komasacijo malih zemljišč ter pospeševati zadružno sodelovanje med kmetovalci.
Te smernice so koristno služile parlamentu in vladi pri zasnovi nove agrarne politike v okviru bolj splošnega in demokratičnega procesa gospodarskega načrtovanja. Zeleni načrt, ki je v svojih mejah finančnih zmožnosti predstavljal va-ž poseg v kmetijstvu, je predvideval izdajo zakonskega ukrepa, po katerem bi poverili ustanovam za reformo naloge, ki so jih nakazali na kmetijski konferenci. Ukrep je bil dejansko izdan i.i ob njem se navdihuje zakon, ki ga je predložil odbornik za kmetijstvo Comelli. U-stanova za razvoj kmetijstva predstavlja namreč potrebno razčlenitev obnovljenega vsedržavnega političnega in upravnega ustroja in bo luuko ugotovila posebne potrebe Furlanije-Julijske krajine v kmetijstvu. Poleg tega predstavlja ustanova programske zadolžitve sedanjega odbora leve sredine, ki poudarja potrebo, da se v okviru vsedržavnega načrtovanja ustanovi u-stanova za razvoj kmetijstva, ki jo bo upravljal svet na podlagi smernic deželnega razvojnega načrta. Seveda bo pri tem treba upoštevati meje, ki jih odloča omenjeni predsednikov odlok za takšne ustanove.
Dežela bo posegala na to področji v okviru struktur, ki jih bo prenesla i — »jo država. Pri tem se bo posluževala ustanove za razvoj, kakor tudi tistih ustanov, ki bodo primerne za izvajanje nalog, katere so jim poverili. Ustanovitev tega organa pomeni nov korak naprej v
zadolžitvi deželne uprave glede izvedbe ukrepov za izboljšanje kmetijstva in položaja kmečkega prebivalstva. Seveda bo moralo to prispevati tudi k izboljšaniu proizvodnje v kmetijstvu. Nadalje bo ustanova podpirala pobude za dajanje kredita neposrednim obdelovalcem zemlje in zadrugam; dajala bo pobude za strokovno usposabljanje kmetovalcev in poljskih delavcev, pospeševala bo združevanje kmetov za nakup in upravljanje kmetijskih s„.ojev, za shranjevanje, predelavo in prodajo kmetijskih pridelkov v državi in inozemstvu, za krepitev živinoreje in povečanje proizvodnje mlečnih izdelkov ter za ustanavljanje posestev z nakupom ali razlaščanjem zemljišč. Ustanova bo tudi pripravljala posebne načrte za razvoj kmetijskih področij, ki so primerna za valorizacijo. Če bo treba izvajati komasacijo posestev, bo morala prejeti ustanova posebna navodila odborništva za kmetijstvo. Poleg tega bo ustanova lahko dajala tudi strokovno, upravno in pravno pomoč lastnikom zemljišč pri prepisih lastnine in pri organizaciji posestev. Nadalje bo lahko na prošnjo prizadetih opravljala dela za zemljiško preobrazbo. Pri tem bo lahko anticipirala izdatke za načrtovanje in izvršitev del.
Igrajo;
(PROSIM, NE DOTIKAJTE SE KROGLIC)
STEVE MCQUEEN, BRIGID BASLEN, JIM HUTTON,
paula prentiss
Kot smo dejali, bo imela ustanova vazno vlogo tudi pri strokovnem usposabljanju kmetijskih delavcev. S tem se bo povečala proizvodnost in se bodo zmanjšale razlike v dohodkih med raznimi gospodarskimi panogami v deželi. Predvideni so tudi tečaji, ki bodo usmerili kmetovalce v druge poklice, ki pa bodo hkrati trav tako koristni za valorizacijo prizadetega področja. Tako bodo naučili kmete tudi sodobnega vodenja posestev ter trgovine s kmečkimi pridelki.
Kar se tiče kreditov, bodo imeli prednost mali posestniki in kmetijske zadruge. Ustanova bo včasih nastopala tudi kot porok za posojila, ko pojde za razvoj kmetijskih živinorejskih dejavnosti. Posebne pobude bo dajala ustanova za prodajo kmečkih pridelkov v Italiji in v inozemstvu, za trgovinsko informacijsko službo ter za reklamo za prodajo izdelkov in za izkoriščanje naravnih virov v turistične namene. Ustanova bo tudi skrbela za kultur-
AVTONOMNI ZAVOD ZA LJUDSKE HIŠE TRŽAŠKE POKRAJINE
(ISTITUTO AUTONOMO PER LE ČASE POPOLARI DELLA PROVINCI A Dl TRIESTE)
je razpisal natečaj za naslove in izpite za mesto konceptne-ga uradnika v upravni službi zavoda, ki je namenjeno osebam, ki so stalno naseljene v tržaški pokrajini in ki niso presegle 35. leto starosti ter imajo diplomo računovodje (ragioniere).
Prošnje, ki jih mora kandidat lastnoročno napisati na kolkovanem papirju za 400 lir in poslati izključno v priporočenem pismu, morajo dospeti na sedež zavoda, Trst -- Ul. XXX. Ottobre 4, do vključno 15. februarja 1967.
Kandidati lahko zaprosijo za ustrezna pojasnila v uradu za splošne zad.ve zavoda (Uffido Affarl Generali) med uradnimi urami vsak delovni dan, razen ob sobotah.
40,
100,
sestavljena gnojila 40, barve laki 40, plutovina in izdelki bombažno predivo 100, volnene tka. nine 125, umetna vlakna za izdelovanje ribiških mrež in že izdelane mreže 50, pnevmatike za traktorje in stroje za gradbeništvo 30, pločevina za električne generatorje in transformatorje 140, posebne vrste vlaken 10 ter električni material 30 milijonov lir.
Opozorilo KZ in ZMP
KZ in ZMP obveščata kmečke ženske, ki so do'31. decembra 1966 dopolnile 61. leto starosti, če imajo potrebne pogoje, to se pravi, če so od leta 1957 dalje plačale 104 prispevke za pokojnino letno, naj že v januarju vložijo prošnjo za kmečko pokojino.
Zenske, ki bodo dopolnile 61. leto starosti v letu 1967 morajo pa vložiti prošnjo v tistem mesecu, ko imajo rojstni dan. Prošnje sestavljata in vlagata Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov — Ulica Geppa 9, v uradnih urah.
KMETIJSKI
PRIROČNIK 1967
Pred kratkim je izšel novi »Kmetijski priročnik* za leto 1967, ki ga je izdala ljubljanska založba Kmečki glas.
Razen koledarskega dela vsebuje priročnik tudi zelo koristne strokovne nasvete, navodila in podatke o raznih vprašanjih, ki zanimajo kmete.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov toplo priporočata priročnik vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
»Kmetijski priročnik 1967» stane 500 lir in ga lahko naročite na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa št. 9.
IZ BORŠTA
17. januarja vaški praznik
V torek, 17. t. m. bo praznik našega vaškega patrona sv. Antona, ki privabi v našo vas tudi vaščane iz bližnjih vasi in meščane. Naše prosvetno društvo «Slovenec» se pripravlja za kulturno prireditev, ki naj bi bila, kot pred leti, na ta dan.
Zaradi pomanjkanja dvorane je odbor prosvetnega društva zaprosil čast. sestre, da bi dale na razpolago svojo dvorano, ki je v stavbi, kjer je bil prej tudi poštni urad. Prošnja je bila sprejeta in tako bomo lahko imeli prireditev. Veseli nas to razumevanje za kulturne potrebe vasi in upamo, da bo rodilo koristne sadove v prid vseh vaščanov.
Po zgledu iz drugih bližnjih vasi upravičeno pričakujemo, da bo tudi v naši vasi kulturno-prosvet-no delovanje spet zaživelo.
Opozorilo upokojencem INPS ((at. SO)
Županstvo sporoča, da bodo prizadete osebe lahko od 16. januarja dalje dobile na anagrafskem uradu v Ul. del Teatro Romano 15 potrdila o vdovstvu in druga, ki so potrebna za osebe, ki dobivajo nepo-
ji, socialni i«	pocedi...
meckega prebivalstva.	ra]j javiti na odgovarjajočem oken-
Za vse to bo skrbel upravni svet,! cu z osebno izkaznico in s pokoj-v katerem bodo zastopani prizadete ninsko knjižico. V primeru, da pri-kmetijske kategorije, deželni funk- j de po omenjena potrdila kaka dru-cionarji, kmetijski strokovnjaki ter I ga oseba, bo morala prav tako po-zastopniki konzorcijev za meliora- kazati omenjene osebne listine pri-cijo, ki v d°' :li že delujejo. I zsdetih upokojencev.
IMIIIttlllllllllll||||||IM||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||,||||,,||||||||||||||||||||||||||I||||||||1||||||||||||)||||||||||||)|||||||i|))|||)||||||||
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
P E L L U X
TRS^V UL’ ODtNE 41 (200 m od glavne postaje)
rUKBICE kSKAJii OD L 1000 DALJE
DE2NIKI FANTAZIJA NYLON OD L 1000 DALJE
POSEBNI POPUSTU
modellina
Lmimiuuiuim-iiiiiiHiiiuiBmiuiaHiaKSi-
calzature
klasični U najnovejši modeli čevljev najboljših znamk
VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE - ZENSKE OTROKE
UL P. Fllzl 3, TRST, tel. 31-797 (vogal Ul. Machiavelli)
TRGOVINA POHIŠTVA
PUPIS
SESLJAN — Tel. 20269
VELIKA IZBIRA SODOBNEGA POHIŠTVA
Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji.
Odprto tudi ob nedeljah.
PENSIONE
VITTOKiA
IRST
UL. XXX OTTOBRE 12 TEL. 23-986
U2IVALI BOSTE
VSAKRŠEN KONFORT t
ZAJAMČENO ZLATO 18 KARATOV GRAM PO 700 LIR
DOBITE V
ZLATARNI IN URARN1
TRST,
F A NO
UL. MAZZINI.
Zlomljena noga in udarec po glavi med hazardno igro «japonska mora
Dogodek je pripeljal pred sodnike kot priče in obtožence obenem vse prizadete v Ulici Molin a Vento
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 33 Tel. 733-361
Prijatelje ln znance naprošamo, da nas obiščejo!!
FRANKO
PAHOR
ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9 DREV. MIRAMARE. 1»3
Sintetične preproge
in preproge za nndnike a pta stike «BALATUM» ln »MERA
poKrivanjf UETTE«
KLDN» Moderno podov i gumo uMiKJU ln ploščice «RIKETT» in iAKMSTKi iNO» Bežna vrata <R( li.LP* iRT» beneške zavese (tende venezianei Hitra uredi tev s specializiranim iseb|em A K P riAI.PI.AM trst Trt Dspedale št H lel šil «19
V MILANU
<'■ •• -rnaan
ČASI KOLI - Plazza llunmo 31 tel KO 66 74
PKIIVIOKSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnlk
Borba
Tovariš
Pavliha
Na zatožni klopi pred kazenskim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Edel, so skupaj sedeli obtoženci ter prizadeta stranka, ki je bil obenem tudi obtoženec. Slo je za prepir in žalosten dogodek, ki se Je pripetil že 7. februarja leta 1964 v javnem lokalu v Ul Molin a Vento 66. Obtoženi so bili Fio-rella Cargnall iz Ul. Campanelle 126, Giordano Nigris iz Ul. Pon-zianlno 17. Ruggero Tonsa iz Naselja S. Serglo 6. Ernesto Chertl iz Ul. S. Felice 5 in Anton Benulič iz Ul. Molino a Vento 126. Car-gnalijeva, Nigris (ki ni bil prisoten na razpravi), Tonsa in Cherti so bili obtoženi, da so igrali hazardno igro «mora giapponesen. Razen tega pa je bil Nigris obtožen, da je z brco udaril Benuliča, tako da je padel ln si zlomil desno nogo, zaradi česar se je moral zdraviti devet mesecev Benulič pa Je bil obtožen, da je s torbico uda. ril Cargnalijevo po obrazu, tako da se Je morala zdraviti deset dni.
Zasliševanje prič, zlasti pa Benuliča, je bila precej težavna zadeva, še pred začetkom razprave pa so nekateri branilci zahtevali odložitev procesa, toda predsednik ni pristal na to zahtevo, ker je na sporedu cela vrsta procesov Najprej Je bila zaslišana Cargnalije-va, ki Je izjavila, da je v lokalu, ki ga je upravljala, z Nigrisom in Tonso nekaj časa za šalo igrala «moro». Medtem je prišel v lokal Benulič, ki Je bil te vinjen, in zahteval pijačo. Ker mu je odklonila in ga povabila naj gre iz lokala, Jo je udaril po obrazu s torbo. Tonsa je dejal, da jo Be-nulič motil goste, zaradi česar so ga povabili, naj odide. Nigris pa da ga Ja udaril s pestjo Benulič
Je dejal, da ni bil pijan, da je zaprosil za kozarec vina in obložen kruh, a da mu niso hoteli u-streči, pač pa da so ga suvali in mu potiskali papir v usta. Rekel Je, da ga je najprej nekdo brcni) in da so ga trije moški sunili na pločnik, tako da je padel in si zlomil nogo. Rekel Je tudi, da mu je Nigris zabičal, naj ne pove nikomur, da Je on kriv, da si je zlomil nogo. Razen tega je izjavil, da ni udaril ženske po glavi s torbo. Cherti Je izjavil, da je Benulič raz. sajal in da Je udaril Cargnalijevo po obrazu, pi pa videl, kaj se je dogajalo na pločniku. Nigris je preiskovalnemu sodniku izjavil, da pezna Benuliča že precej let in da nima nobenih vzrokov za sovraštvo do njega, tistega dne pa da mu je dal klofuto, ker da je udaril Cargnalijevo po obrazu. Ko je šel pogledat izven gostilne, je Benuliča videl na pločniku in Je nekemu fantu naročil, naj pokliče rešilni avto, ker mu je dejal, da ga boli noga.
Sodniki niso verjeli Nigrisu in s > ga zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora, a mu Jih ne bo treba obsedeti, ker je pomilo-ščen. Plačati pa bo moral sodne stroške, c. ounino Beri'niču za poškodbe, ki jo bo določilo civil-r > sodišče, 200.000 lir predujma na odškodnino ter 70 tisoč lir Be-nuličevemu pravnemu zastopniku. Cagnalijeva, Nigris in Tonsa so o-proščeni glede igre, ker ni šlo za kazrvivo dejanje. Cherti pa, ker ni žagreJl dejanja.
• * •
Isti sodni zbor j« včeraj razpravljal tudi o žalostnem primeru družinskega spora, vendar se Je raz-
pa j živela.
Na zatožni klopi je namreč sedel 39-letni Luigi Bratina iz S. Martiri 4. Obtožen je bil, je nekega večera julija 1964 za* bil za ramo svojo ženo Romi roj. Jelen, od katere se Je ne dni prej sodno ločil, ter jo po nil v avto. Sodišče ga Je opro lo, ker dejanje ni kaznivo.
Bratina je bil spoznal Romi v nekem baru v Drevoredu septembra, kjer je bila zaposl kot natakarica. Všeč mu je 1 in se je z njo poročil, čeprav vedel, da je imela otroka z drugim. Nekaj časa je kazalo dobro, kmalu pa so nastali prepiri in Bratina Je zahteval ločitev, ki jo je tudi dosegel.
Morda se je premislil, ali mu Je bil dolg čas po mladi ženi. Nekaj dni po ločitvi Je počakal ženo, ko se Je okrog 23. ure vračala v svoje stanovanje. V veži Jo Je krepko prijel in potisnil v avto ter odpeljal. Ni bilo ugotovljeno, kako je žena padla iz avtomobila. Nekdo jo je zapazil na tleh ln takoj obvestil policijo, medtem pa jo je Bratina ze pospremil domov.
Policija je takoj začela s preiskavo, a ni našla nobenega. Sele čez dva dni je ženska zaprosila za sprejem v bolnišnico. Zaradi udarcev in prask po ramenih, rokah in kolenih so Jo sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v 10 dneh. Tedaj je povedala, kaj se ji Je zgo. dilo pred dvema dnevoma. Bratina je sicer priznal, da Je ženo prisilil naj vstopi v avto, toda poudr -11 je, da je ni pretepel in da Jc sama skočila iz avtomobila.
TAPETNI P APIH	
NAJBOLJŠIH IH»MAriH	
IN INOZEMSKIH i proizvajalcev , dobite PB1...	C IR NO
; 1	TRST VIALE XX SETTEMBRE 38-6
URORNE Ln^LOTORM
aBEDMOf
TRST ** Kettenihre it
NABREŽINA I center)
SESUAN ' center i
ZI.A II /A SRTHRM tthRiSM TRThMt.ll
A VTOMOOILISTI POZOR/
ŽELITE VARNO VOZITI 7
Dajte brezplačno pregledati vodne poti v motorju pri
S A P U P P O
POPRAVLJALNICA AVTOMOBILSKIH HLADILNIKOV TRST, UL. S. FRANCESCO 41
TRST - Ul. Ponchielli 3 (Pri cerkvi sv. Antona) Tel. 23414
VSE IGRAČE ZA OTROKE -PUNČKE-KOLESA - PIŠTOLE - MALI ELEKTRIČNI VLAKI
IJIIPP
NEDELJA, 15. JANUARJA Radio Trst A
9.30 Kmetijska oddaja - 11.15 Tamburaški ansambel - 11.40 Za prijatelje cvetja - 12.15 Teden dni športa - 14.00 El Campanon.
Koper
7.30. 12.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila . 7.40 Jutranja glasba -8.00 Prenos RL - 9.05 Zabavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje - 9.45 Orkester Anderson - 10.00 Prenos RL . 10.30 Pesmi - 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.15 Plošče Ariston - 11.30 Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 13.30 Sosedni kraji in ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 15.30 Domače pesmi . 16.00 Prenos RL - 19.00 Športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.15 in 22.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja -9.00 Skladbe za godala . 9.15 Nabožna oddaja - 10.45 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 13.28 Poje Iva Zanicchi - 14.00 Ansambli lahke glasbe . 15.30 Nogomet od minute do minute - 16.30 Popoldan z Mino - 18.00 Simfonični koncert - 20.25 Pisan glasbeno-go-vomi spored - 21.05 športna nedelja - 21.15 Komorni koncert -
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -9.35 in 10.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box - 12.00 športna prognoza -13.00 Qulzi - 14.30 Teden aktualnosti po svetu - 15.00 Oddajali smo - 16.30 Športna nedelja - 18.00 Klakson - 20.00 Glasba po željah -
III. program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Kul; turni pregled - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Razprava o sub-normalni mladini - 21.00 Večer s francoskim radiom - 22.30 Schubert, Mozart, Beethoven itd. - 23.15 Revija revij.
Slovenija
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja - 11.00 Nabožna oddaja - 14.45 športna oddaja: smučanje in konjske dirke - 17.00 Spored za najmlajše -18.00 Settevoci - 19.00 Dnevnik
19.10 Registriran polčas nogomet-'	----špc
II. kanal
PONEDELJEK, 16. JANUARJA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila . 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu
-	11.15 «V puščavi in goščavi«, roman - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.15 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Saksofonist Toots Mondello - 15.00 S pesmijo naokrog - 15.30 ((Dialogi«, drama v enem dejanju - 16.20 Revija orkestrov . 17.15 Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Kino, včeraj in danes
-	19.00 Glasba za dobro voljo -19.15 Nedeljski vestnik . 19.30 Napevi - 20.00 šport - 20.30 Iz slovenske folklore - 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu
-	22.10 M. Kelemen: Pet esejev za godalni kvartet - 22.20 Havajske pesmi - 22.45 Antologija jazza.
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Trije ansambli - 12.10 Liki iz naše preteklosti: ((Valentin Stanič« - 12.25 Za vsakogar nekaj
-	13.30 Priljubljene melodije -17.00 Orkester - 17.25 Radio za šole -17.45 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 S. Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester - 19.10 Sveta brata Cirii in Metod - 19.25 Zaploskajmo jim
-	20.00 Šport - 20.35 Italijanski pentagram - 21.00 Kulturni odmevi - 21.25 V plesnem ritmu - 22.30 Vladimir Lovec: Tri pisma - 22.50 Južnoameriški odmevi.
12.05 Poje Hilde Mauri - 12.25 Tretja stran - 13.15 Istrski motivi - 13.30 Zbor Giuseppe Verdi - 13.40 Jazz - 13.50 Mladinski album.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.15	— Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Skladbe za orkester - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček -
11.15	Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Mala prodajalna plošč - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Popevke - 15.45 Kvintet Avsenik - 16.00 športno življenje na Primorskem - 16.20 športni ponedeljek - 16.30 Nekaj o jazzu - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Baritonist F. Crusich - 17.40 Češki ansambli - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Melodije - 22.15 Kvintet Frowan.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00 , 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.07 Glasbeni trak - 10.05 Nove pesmi - 10.30 šola - 11.30 Operna antologija - 13.33 Pesmi brez besed - 14.40 in 15.10 Pisan spored -16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 O morju in pomorščakih - 16.40 Komorna glasba - 17.30 M. Moretti: «1 due fanciulli« - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna-park - 20.20 Zmenek petih - 21.05 Godalni orkester - 21.15 Verdijeva «žalna maša« . 22.00 Ob 10. obletnici smrti Toscaninija.
II. program
6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Radijska igra: M. Matošec: Prečudni dr. M. - 9.05 Naši poslušalci čestitajo - 10.00 še pomnite, tovariši...: F. Potočnik: K partizanom - 10.25 Pesmi borbe - 10.45 Lepe melodije - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Koncert orkestralne glasbe - 11.50 Pogovor s poslušalci - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.30 Milan Avguštin: Popotni vtisi s Poljske - 14.00 Nedeljsko športno popoldne - 15.30 Humoreska tedna: S. Rozman: Cesta . 17.05 Operetne melodije -17.30 A. Miller: Maček in mojster klepar, ki je bil človek - 18.30 Pianist John Ogdon - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 ((Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Naši operni solisti - 22.10 Novosti zabavne glasbe -22.25 Mozaik jazza
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.40 Plošče . 11.42 Pesmi desetletja -
13.00	športni teden - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Nicanor Zabaleta igra na harfo -
16.00	Mednarodna lahka glasba -16.38 Najnovejše plošče . 17.05 Nove plošče - 17.30 Latinskoameriška glasba - 18.35 Enotni razred - 20.00 Revijski spored - 21.15 Znanstvena oddaja - 21.40 Ital. pesmi.
III. program
18.30 Lahka glasba . 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.00 O. Ottleri: «1 ven-ditori di Milano«, tridejanka -22.30 Glasba danes - 23.00 Revija revij.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 8.05 Glasbena mati-
neja - 8.55 Za mlade radovedneže . 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe - 9.45 ((Cicibanov svet« -
10.15	L. M. Škerjanc: Suita v starem slogu - 10.35 H. C. Branner: Dve minuti molka - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Vesela godala -
12.00	Na današnji dan - 12.10 Slov. pevci zabavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti . 12.40 Pihalni orkester Bauer - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Zbor Glasbene matice - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Operni koncert -
18.00	Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Glasba za ples - 18.45 Dr. M. Cuk: Merjenje v psihologiji - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15	Glasbene razglednice - 20.00 Simf. koncert orkestra RTV Beograd - 22.10 Jože Kampič — akor-deon - 22.30 Zabavni zbori - 22.50
ne tekme - 19.55 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -21.00 Manzoni, Bachelli in Bolchi: ((Zaročenca« - 22.00 Četrt ure z A-riglianom - 22.15 športna nedelja - 23.00 Spored za prihodnje dni -23.10 Dnevnik.
Ital. televizija
8.30—12.00 šola - 17.00 Giocagib
-	17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno
-	19.15 Knjižne novosti - 19.45 Šport in ital. kronike . 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 TV film «Matrimonio a sorpresa« -22.30 Čudeži prirode - 23.00 Dnevnik.
18.00 Simf. koncert - 21.00 Dnevnik - 21.15 «Sagra musicale um-bra» - 22.15 Film «Skrito orožje« - 23.30 Program za prihodnje dni.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Giu-stizia senza legge« - 22.35 Kam gre Kitajska?
TELEVIZIJSKI SPORED OD 15. DO 21.-I.-1967
film za
otroke . moške
NEDELJA, 15. januarja 9.05 Poročila - 9.10 Kmetijska oddaja - 9.55 Wengen: slalom za moške - 11.15 Tomek in pes — otroke - 11.30 Filmi za 11.55 Wengen: slalom za - 13.15 Tisočkrat zakaj -14.00 Nedeljska TV konferenca -16.45 Poročila - 16.50 Pred evropskim prvenstvom v umetnostnem drsanju - 17.10 Posnetek z državnega prvenstva v umetnostnem drsanju - 17.50 Gozdna pustolovščina — film - 18.35 Sejem mode - 18.50 Novoletno srečanje konzularnega zbora - 19.10 M. Stankovič: Kravata v pisani izložbi -19.54 Pred EP v umetnostnem drsanju - 20.00 Dnevnik - 20.50 Doba swinga - 21.50 Portret slikarja J. Lovrečiča - 22.00 Dnevnik. PONEDELJEK, 16. januarja 11.40 TV v šoli - 12.05 Krmimo ptice pevke - 17.20 Poročila - 17.25 Mali svet — oddaja za otroke -17.40 Risanke - 17.55 Obzornik -18.15 Slov. narodna glasba - 18.45 Zdravstveni nasveti: Zlatenica -19.05 Za danes in jutri - 19.15 Tedenski športni pregled - 19.40 Rezerviran čas - 20.00 Dnevnik - 20.30 Moličre: Skopuh - 22.30 Biseri glasbene literature - 22.45 Knjiga, gledališče, film - 23.05 Dnevnik.
TOREK. 17. januarja 18.20 Poročila - 18.25 Sejem mode - 18.40 Večer s Franetom Mil-činskim - 19.00 Ob mednarodnem turističnem letu - 19.40 Obzornik . 20.00 Balada o Moskvi — sov. film - 21.30 Kulturna panorama -22.10 Poročila.
SREDA, 18. januarja 11.00 in 15.05 Osnove splošne izobrazbe - 15.50 Smuk za ženske v Schrunsu . 17.05 Poročila - 17.10
Antarktika — film - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev - 19.00 Reportaža . 19.30 Mozaik kratkega filma - 20.00 Dnevnik - 20.35 V maneži cirkusa -21.25 Sejem mode . 21.40 Glasbena oddaja studia Zagreb - 22.10 Poročila.
ČETRTEK, 19. januarja
11.00 Angleščina - 11.30 Glasbeni pouk - 13.50 Slalom za ženske v Schrunsu - 16.10 Polarna področja Antarktike - 16.35 Krmimo ptice pevke - 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 Poročila - 17.10 Mladinska oddaja - 17.55 Obzornik - 18.15 Mladinska tribuna - 18.35 Resna glasba -19.00 Socialna poezija - 19.30 Pia-
nistka S. Argenta - 19.40 TV prospekt - 1954 Pred EP v umetnost-
nem drsanju - 20.00 Dnevnik 20.30 G. F. Teleman: Pimpinone — opera - 21.20 Poročila - 21.35 Polfinale svetovnega prvenstva v rokometu.
PETEK, 20. januarja
11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe . 17.05 Poročila - 17.10 Ostržek — oddaja za otroke - 17.55 Obzornik - 18.15 Brez parole -18.55 Bostonski simfonični orkester - 19.15 Kulturna reportaža -19.40 Sejem mode - 20.00 Dnevnik
-	20.35 Ekran na ekranu - 21.35 Shakespeare — biografski film -22.35 Poročila.
SOBOTA, 21. januarja 12.55 Kitzbuhel: smuk za moške . 15.25 Vaesteraas: Svetovno rokometno prvenstvo - 16.55 Prenos iz Vaesteraasa - 18.15 Vsako soboto
-	18.30 Koncert za mladino - 19.15 Neznani kraji - 20.00 Dnevnik -
20.30	Humoreska Vase Popoviča -
21.30	Bonanza — film - 22.20 Večer z Rito Pavone — glasbena oddaja - 23.50 Poročila.
PO PODATKIH CESTNE POLICIJE
Pri 610 prometnih nesrečah je bilo lani na Goriškem 28 mrtvih ljudi
Ranjenih je bilo 340 ■ Skoro 18 tisoč denarnih kazni za 49,5 milijona lir - Bilanca zadnje prometne akcije
Prejšnji teden se je zaključila tudi na Goriškem vsedržavna akcija za večjo varnost motornega prometa na cestah. Če pogledamo praktične rezultate te akcije v naši pokrajini vidimo, da je še kar dobro izpadla, kar je zasluga predvsem policijskih in drugih organov, ki u-rejujejo promet.
V	prvem delu obdobja, se pravi od 22. do 31. decembra je cestna policija zabeležila eno smrtno nesrečo in drugih 21 z ranjenimi, ter 8 pri katerih je bila samo materialna škoda. V istem obdobju leta 1965 pa so ugotovili 19 prometnih incidentov z enim mrtvim, 12 ranjenimi in 6 s škodo na vozilih. V drugi polovici, od 1. do 7. januarja t.l. ni oilo nobene smrtne žrtve, 4 incidenti z ranjenimi ter 6 s škodo na vozilih. Lani v istem obdobju so našteli 10 prometnih incidentov, od katerih je bil eden smrten, pri 7 so bili ranjeni ter pri dveh samo materialna škoda.
V	času prometne akcije je cestna policija na Goriškem naložila 444 glob zaradi prekrškov cestnega pravilnika, predvsem zaradi pretirane hitrosti. V istem obdobju prejšnjega leta so naložili 543 glob.
V	obdobju celega lanskega leta je cestna policija iz Gorice in Tržiča naložila 17.935 glob za pre-k.ike cestnega pravilnika. Od tega so prekršitelji v 15.661 primerih kazen takoj plačali, v 2274 primerih pa so morali napraviti zapisnik in številni primeri so se potem zaključili pred sodnikom z mnogo večjimi stroški. V celoti so dosegle globe čedno vsoto 49.498.150 lir; od , skupnega števila glob jih je bilo 12.531 zaradi neupoštevanja cestnega pravilnika pri vožnji, 521 zaradi kršenja prometno-finančnih predpisov ter 33 zaradi kršenja raznih drugih odlokov, ki urejujejo promet.
Izvidnice cestne policije iz Gorice in Tržiča so lani opravile 3393 obhodov, ali skoraj po 10 na dan, poleg intervencij v primerih prometnih nesreč in incidentov. V 427 primerih so nudili pomoč avtomobilistom; y.. piloti :.o prevozili 543.344 km.
Na svojih obhodih so ugotovili 610 primerov prometnih nesreč, pri katerih je 'bilo 28 smrtnih žrtev, 441 oseb pa je bilo ranjenih. Prometnih incidentov z mrtvimi je bilo 26, z ranjenimi 340, s samo materialno škodo pa 244. tudi med najbolj črnimi,
Kar se tiče posameznih mesecev, nam statistika pove, da so zabeležili največ prekrškov v avgustu, vendar pa istočasno najmanj prometnih nesreč. Kar se teh tiče so bili najbolj črni meseci pozimi od decembra do vključno februarja ter meseca maj. Razmeroma malo nesreč je bilo tudi v marcu, čeprav je bil prejšnja leta ta mesec
Na splošno je bilo v preteklem letu na Goriškem približno enako število prometnih nesreč kot v prejšnjem letu. To je vsekakor znaten preokret na bolje, ker je treba upoštevati, da je v zadnjem letu zelo narasel promet z motornimi vozili tako na področju Gorice kot v Tržiču. To je zlasti povezano s povečanim mednarodnim prometom, odkar so bile uveljavlje. ne nove olajšave pri prepustnicah in z odpravo vizumov na potnih listih.
Kar se krajev, kjer so najbolj pogoste nesreče, je cestna policija mnenja, da so najbolj nevarna pro. metna križišča. Med taka spada tudi križišče pri Madonnini; toda tudi tu so se precej zmanjšale prometne nesreče, odkar opravljajo mestni stražniki stalno službo v najbolj prometnih urah. Večina nesreč na križiščih pa se pripeti zaradi prenagle vožnje in neupoštevanja drugih predpisov.
polago tiskovine za dovoljenje, ki je potrebno za uvoz in izvoz njihovih, lastnih pridelkov.
Delo občinskega odbora v Doberdobu
Občinski odbor v Doberdobu bo imel jutri, v ponedeljek zvečer, sejo, na kateri bodo obravnavali pro-
10. PLANINSKI PLES SPD
v Prosvetni dvorani v Gorici
Verdijev korzo 13
v soboto, 4. februarja
od 21. do 5. ure zjutraj Igral bo ansambel
VESELI PLANŠARJI IZ LJUBLJANE
Vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite na sedežu v Ul. Ascoli 1/1 ali pri A. Košuti, Ul. Mameli 8 v Gorici.
Dvorana bo okrašena v planinskem slogu — Deloval bo dobro založen bife — Rezervacija miz.
Člani in prijatelji, preskrbite si pravočasno vabila!
ja, bo župan sklical tudi sejo občinskega sveta.
Izid notranjih volitev v tekstilni tovarni v Sovodnjah
Sinoči nekaj po 21. uri so zaklju-čili s štetjem glasov pri volitvah nove notranje komisije v tekstilni tovarni v Sosodnjah. Izid je bil naslednji: Od 242 oddanih in veljavnih glasov je šlo za CGIL 162 glasov, za CISL 65 in za UIL 15. S takim rezultatom si je torej CGIL zagotovila dvetretjinsko večino
Dijaki na grobu Frana Erjavca
jakov iz Slovenskega dijaškega ma v Gorici odšla v spremstvu n jih vzgojiteljev na glavno me‘ pokopališče, kjer je položila na# znanega pisatelja in prirodosl# profesorja Frana Erjavca lep • nageljnov, povezanih z narod?!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii trakovi. Na ta dan jo bilo n3f
VESTI IZ SOVODENJ	80 let’odkar ^ ta veliki sin naif
Prispevek dežele 1,2 milijona za štipendije in prevoz učencev
V občini se je lani rodilo 27 otrok, umrlo je 22 oseb in poročilo se je 26 parov
Sovodenjsko županstvo je prejelo | največ v Jugoslaviji in sicer kar te dni od deželne uprave 1.2 mili- • 10
blem vaške poulične razsvetljave, obenem bodo proučili razpis občinskih davkov za tekoče leto.
Na zadnji seji odbora, ki je bila pretekio sredo, pa je odbor pod — predsedstvom župana Andreja Jer- * naj navedemo ob tej priliki še gi-
jona lir prispevka za svoje šolske potrebe. Od tega je določenih 250 tisoč lir kot prispevek za prevoz otrok z Vrha v otroški vrtec v Sovodnjah; ostalih 950 tisoč lir pa je namenjenih za štipendije in prevoz dijakov nižjih in višjih srednjih šol, ki se vozijo v šolo izven svoje občine. Se ta teden bodo na županstvu začeli izplačevati štipendije tistim dijakom, ki so zanjo upravičeni; obenem bodo izplačali tudi del stroškov za prevoz.
Ker smo na začetku novega leta,
ca proučil in odobril napredovanje del pri ureditvi poslopja osnovne šole v Doberdobu ter odločil, da se napravi prošnja za sečnjo lesa za drva v občinskem gozdu v Gradim; ta les bodo oddali na javni dražbi. Odobrili so tudi seznutfr občinskih revežev za tekoče leto. V kratkem, morda proti koncu januar-
banje prebivalstva sovodenjske občine v preteklem letu. Rejenih je bilo 27 otrok in sicer vsi v porodnišnici v Gorici; poročilo se je 26 parov, od tega 15 doma, od teh eden civilno, vsi drugi pa cerkveno; 11 parov pri katerih je bil vsaj ženin ali nevesta iz Sovodenj, pa se je poročilo izven občine. Od teh

S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Nujna ureditev prometa v okviru urbanističnega načrta
Položaj v Ul. Della Barca in Ul. Aquileia
Občinski odbor goriške občine je na svoji običajni tedenski seji, ki je bila v petek zvečer, razpravljal skoro izključno o problemih cest, s posebnim ozirom na nevarni ovinek v Ul. della Barca ob vstopu v mesto.
že pred leti, ko je bila Ulica A-quileia dvosmerna in brez pločnikov ter je avtomobilski in tovorni promet stalno naraščal, je nastala nujna potreba, da se ta ulica razbremeni. Tako je župan po nalogu občinskega odbora, leta 1962 izdal odlok, s katerim se je uvedel enosmerni promet po Ul. Aquileia iz mesta proti Soči in v nasprotni smeri pa po Ul. Della Barca.
Opozorilo Kmečke zveze dvolastnikom
Prometni incidenti na tej ulici, zlasti na ovinku, v začetku niso bili hudi in vzrok zanje je bila vedno prevelika hitrost. Občinska uprava je sprejela več ukrepov, da bi napravila varnejšo vožnjo na tem področju in med drugim so dvignili tudi pločnik na desni strani na 32 cm nad cesto. Varnost potnikov, zlasti peščev, se je s tem sicer znatno povečala, vendar so se prometni incidenti nadaljevali, predvsem zato, ker avtomobilisti premalo upoštevajo prometne znake, ter vozijo prehitro. Zlasti velja to za zimski čas, ko cestišče zamrzne
Kmečka zveza iz Gorice, Ul. A-scoli 1/1 obvešča vse dvolastnike, da so jim na njenem sedežu na raz-
in je še večja nevarnost, da vozila zanese. Zato so v zadnjem času omejili hitrost na tem odseku celo na 30 km na uro, kar bi moralo zadostovati, če bi ta predpis vsi vozniki upoštevali.
Odbor je na koncu seje prišel do zaključka, da bo treba vbod v mesto na tem predelu dokončno u-rediti z odobritvijo in izvedbo sploš. nega urbanističnega načrta. Že sedaj pa se priporoča voznikom vseh vrst, naj bodo previdni in naj zlasti v mestu upoštevajo prometne znake s posebnim ozirom na predpise glede hitrosti. Samo na ta način bo lahko vožnja po mestu postala varnejša, pa naj bo to za voznike, kakor tudi za pešce.
Odborniki so proučili tudi več drugih upravnih problemov. Zupan Martina je poročal o razvoju problema proste cone, o kateri bodo v kratkem razpravljali v rimskem se-natu. Posamezni odborniki so stavili več predlogov upravnega značaja .vsak iz svojega resora; odbornik Lupieri je med drugim sporočil, da bodo v kratkem urbanizirali goriško industrijsko cono. Odobrili so tudi razna cestna in kanalizacijska dela ter se pogovorili o problemih, ki bodo prišli na dnevni red prihodnje seje občinskega sveta.
ker je šlo mnogo domačih fantov tja po nevesto.
V lanskem letu je umrlo 22 občanov; od teh 16 doma, eden v Trstu in 5 v goriški bolnišnici. Umrli so naslednji domačini: 77-letni Franc Devetak iz Rupe; 79-letni Alojz Pete. jan s Peči; 72-letni Ivan Gorkič iz Rupe; 8(Metni Rafael Malič s Peči; 68-letni Franc Devetak iz Sovodenj; 77-letni Jožef Cijan iz Sovodenj; 71-letni Dominik Kuzmin iz Sovodenj;	82-letna	Kristina	Batistič	iz
Rupe;	78-letni	Andrej	Devetak	z
Vrha;	70-letna	Alojzija	Devetak	iz
Sovodenj; 69-letna Jožefa Devetak z Vrha;	81-letna	Marija Lavrenčič	z
Vrha; 63-letni Marij Cotič iz Sovodenj 75-letna Marija Cijak iz Sovodenj; 78-letni Leopold Masten iz Sovodenj; 431etni Ladi Uršič iz Sovodenj; 73-letni Angel Mosetti iz Gabri j; 84-letna Kristina Černič iz Sovodenj; 43-letni Ladi Uršič iz Sovo-Sovodenj; 81-letna Marija Furlan iz Sovodenj; 58-letni Jožef Gulin iz Sovodenj ter 74-letni Avguštin Kon-cut iz Rupe.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da presega število rojenih za 5 število umrlih in se je torej za toliko pomnožilo število občanov lani.

MMSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 8. do 14. januarja se je v goriški občini rodilo 26 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 6 in oklicev 6.
ROJSTVA: Federica Frittelli, Da-rio Ugolini (rojen mrtev), Lorena Tell, Federico Andreoli, Mauro Mu-sig, Chiara Colautti, Flavio Fantin, Gianfranco Mininel, Angelica Lo Re, Dario Del Torre, Roberto Bais, Francesca Minon, Gloria Fontanini, Paola Cattai, Federica Braulin, Roberta Medeot, Andrea Brandolin, Peter Braini, Giancarlo Sciascia, Luisita De Trizio, Chiara Filippucci, Sabina Fontana, Ermes DalFEra, Marco Labbadia, Giuseppina Mai-nardi, Laura Lazzarovich.
SMRTI: gospodinja 70-letna Nata-lia Devetak, gospodinja 50-letna El-
sa Lutman, upokojenec 62-letni Bruno Steffani, gospodinja 71-letna Pia Turus, vd. Raiz, upokojenec 74-letni Giovanni Traghin, delavka 24-letna Bruna Tomšič, gospodinja 83-letna Angelica Grudina, vd. Cosma-no, poprej vd. Paulettig, gospodinja 87-letna Teodolinda Paravan, vd. Gervasio, 54-dni star Fulvio Crasnich, mesar 54-letni Amatore Licinio, kmetovalec 72-letni Enrico Mauri, gospodinja 75-letna Teresa Scilipoti, vd. Calandra, delavec 60-letni Evaristo Vecchiet, uradnik 41-letni Brno Brandolin, delavec 55-letni Rodolfo Franzot.
POROKE: marešal v pokoju Sal-vatore Raccampo in gospodinja Al-fresina Comelli, trgovec Eddi Pe-truz in gospodinja Giuliana Cibau, trgovski zastopnik Edgardo Miche-latti in trgovska pomočnica Alma Bemot, študent Gianluigi Martinis in uradnica Angela Gori, orožniški brigadir Francesco Margadonna in uradnica Andreana Marchi, bančni uradnik Claudio Gnesutta in profesorica Anna Maria Longo.
OKLICI: uradnik Orlando Diana in trgovska pomočnica Gemma Zor. zut, civilni letalec Giocondo Bastia-ni in gospodinja Franca Pausi, u-radnik Alvino Brandolin in gospodinja Laura Penne, soboslikar Ger-mano Roperti in trgovska vajenka Clara Roasio, karabinjer Antonio Cavaliere in tekstilka Maria Cemic,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti ali kakor koli počastili spomin našega dragega
Ivana Pelicona
se še enkrat najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja in pogrebcem.
Družina Pelicon
Sovodnje, 15. januarja 1967
NEKAJ NOVIC IZ NOVE GORICE
Solkanski mejni prehod naj bi postal prehod prve kategorije
Vedno večji izvoz pohištva Meblo
Obmejne oblasti so predlagale, da bi mejni prehod v Solkanu spremenili v prehod prve kategorije. S tem bi dobili možnost prehoda tudi imetniki potnih listov z osebnimi avtomobili. Prav tako menijo, da bi lahko razbremenili izredno obremenjen blok v Rožni dolini z delom tovornega prometa, ki gre prek meje iz Soške doline. V Novi Gorici se tudi zavzemajo za to, da bi odprli Brda pro ti Furlaniji z mejnim prehodom prvega reda. Ti pobudi izhajata predvsem zaradi pričakovanja, da se bo v mednarodnem letu turizma zelo povečal promet na mejnih pre.
hodih. Njihova modernizacija bi zahtevala velika sredstva, ki pa jih je v tako kratkem času nemogoče dobiti. Za sedaj je še težko reči, če se bodo pristojni organi obeh držav strinjali s predlogom. Primer z Erjavčeve ceste v Novi Gorici, na kateri naj bi odprli prehod za maloobmejni promet, kaže, da je včasih pot do uresničitve kakega predloga zelo dolga.
Novogoriška tovarna Meblo je tudi v minulem letu zabeležila pomembne rezultate na področju proizvodnje in izvoza. Na trg je poslala nekaj novih artiklov, ki za-
htevajo zlasti več ročne in strojne obdelave ter spominjajo na starinsko pohištvo. Te dni so nam povedali v podjetju, da cenijo tovrstno proizvodnjo posebno na italijanskem trgu, kamor jo namerava v veliki meri tudi plasirati prek podružnice Meblo-Italiana iz Gorice.
Celoten izvoz iz podjetja Je letos presegel milijon 600.000 dolarjev. Na izvozni listi imajo skupaj 25 držav, med katerimi so zlasti pomembne Francija, Italija, Švica in Zahodna Nemčija. V zadnjem času podjetje zelo uspešno prodira tudi na Bližnji vzhod,
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, Id ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
«MEBL0>
KIDRIČEVA v NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE
v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI
uv icij, uunai jc ia vcimi oui * I
naroda umrl v Gorici, kjer je $ let poučeval na realki. Ob tej P1 ki so položili šop* nageljnov tiA grob narodnega buditelja Lavn ki je pokopan poleg Erjavca, j Za oba grobova so pred nekaj, ti podaljšali najemnino, ki je s* plačana do leta 1987. Žal pa staf precej zanemarjena in bi ju

treba ponovno urediti.
Tako Erjavec kot Lavrič sta prej pokopana na starem pokol šču pod Kromberkom, kjer j® daj mestni park v Novi Gorici' prvi svetovni vojni so ju prep na novo pok jpališče. Ob tisti ki so goriški rodoljubi z nabil akcijo zbrali potreben denar, terim so postavili Franu Erji sedanji spomenik. Ta je precej' siven in starejši Goričani vedo vedati, da je tehtal 800 kg.
Padec doma in s koles
Včeraj ob 13. uri so sp rej goriško civilno bolnišnico na ” ljenje 72-letno Ottavio Bastj por. Bressan iz Gorice, Ul. rolli 34, ki si je pri padcu 3 v kuhinji zlomila desno stegni V bolnišnici bo ostala 60 dni Malo pozneje so pridržali **, dni na zdravljenju 65-letnega ^ la Udine iz Gorice, Ul. Gnis^ s‘ ni 25, ki sl je ob 12.10 zlo:
vo nogo, ko je na Travniku.
padel s kol1
Gorica
VERDI. 14.30: «Alvarez Kelly»’ Holden in R. Widmark; a®e' barvni kinemaskopski film. j CORSO. 15—18.15—21.30: «11 m il brutto, il cattivo«, C. ”
“ ViUKI-V, 11 UO.LI/1VU/Č, V-Z. ,
wood in E. Wallach; italir b barvni kinemaskopski film, j! 8 dini pod 14. letom prepove1! Či
MODERNISSIMO. 14.15—22.30: * V milione di doilari per sette & či sini«, R. Brovvne in J. Gred’, S( talijanski barvni kinemask^ b film, mladini pod 14. leto® ' povedan.
VITTORIA. 15.00: «Hotel Paradjl Gina Lollobrigida in Alec nas; angleški barvni klnemk^ ski film
CENTRALE. 15.00: ((Fahrenheit s J. Christie in O. Werner; k? ški barvni film, zadnja pre1' va ob 21.30.
triie
AZZURRO. 14—22: ((Špara piu torte... non ho capito»> Welch in M. Mastroianni; kinemaskopski film
EXCELSIOR. 14—22: «La mik
di mezzanotte-, D Day in R 1 lor: barvni film.
PRINCIPE. 14—22:	«A Sud-^
di Sonora«, A. Comer in M, Ki
do; barvni kinemaskppski S. MICHELE. 14-22:	«La
gbr di Fort Apache«, E. Ban
bar m- kinemaskopski film J MARCELUANA. 14-22 30- «U ^
minatore dei sette mari«, R lor in H. Vessel; kinemšjfj v barvah.
It itn k*
EXCKLSIOR. 15-22: «Agente ^, Missione Supergame«; barvil | nemaskopski film	■ .
RIO. 15—21.30: «Adulterio ali’^ na«. C. Spaak in Nino Man#*' barvni kinemaskopski film.
dežurna cvetličarna £
Danes, 15. januarja je v CFj odprta cvetličarna RENATO RIAN, Ul. Garibaldi št. 9, tel.
DEŽURNA LEKARNA V
RON#
Danes ves dan tn ponoči
P.nnlrnh nHnrt.n lplrnrnn rir S0''l
Ronkah odprta lekarna dr. Olivetti, Via Roma, tel. 72-393-
______________________________>
KONFEKCIJA
MONCARO
GORICA ■ Korzo Verdi 113
Velika zaloga moških in ženskih oblek
ter sukenj . Dežni plašči, pletenine, perilo in športne konfekcije - Bogata izbira blaga v najboljši kakovosti
Izredne priložnosti za zimsko razprodajo s posebnim popustom 30 ^ pri vsem blagu


J®orsfFflnevB!k

15. januarja 1967
♦°*o«o«o*o>*
TRI LETA
PO predsednikovi
smrti
♦°*o*o*o.
Jacqueline Kennedy nima miru pred rado vednimi časnikarji


Ameriške ženske posnemajo Jackie v oblačenju, pričeski in celo v drži - Številni nieni «ženini» - Nje božične počiteice na oddaljenem otoku Anhgua - Izjave časovnega magnate Myrona Fassa dackie bo idol Američanov, dokler se ne poroči»
V zadnjih sto letih so bili «niorjeni štirje predsedniki h ^enih držav Amerike: A-f a*am Lincoln, James Gar-j TVilliam McKinley in v . n TCennedy. Vendar pa ni v_ u^ala nobena predsedniko-n vdova tako dolgo in tolikšna zanimanja svetovnega jav-8a mnenja kot vdova Johna , «-ennedyja, Jacqueline.
j tlrfna!11 Gallupov inštitut je ' naih/u* anketi ugotovil, da je t V, 01J občudovana ženska na ' ®tu J»cqeline Kennedy.
seaaJ» tri leta po tragični ^ ti svojega moža Johna jB,nnedyja <22. nov. 1963) je | dacqueline, nekdanja First La-! s za stotisoče žensk po vsem v,n a Vzor- češejo se kot ona, i' «*Jo j0 v oblačenju, v Šain ln Cel° SV0J obraz posku-oblikovati po ((formatu
2a ameriške časnike je pi-
I?
K sanje
(| Potoer^f Jackie prava mana‘ 'f mer8 > ln časnikarji veno-o nj skrbijo za nove govorice caJ®J j Vneti «lovci za novi-I fiiktor 0 nenehno zasledujejo, P p n| P^d njimi varna.
zasi q časom sta na skrivaj i toRj. f°vala Jacqueline dva tort je bila C6l° V Argentino, kjer nekda ( gosteh na Posestvu \( hanip0 6ga argentinskega zu-
0	Caroo^6 ministra Miguela A. b:i0 /a' KiJub temu, da je
1,1 Za^°SeStV0 tisti čas str0‘
1	če, , . trazeno in ni mogel nih-J Vabhp ni T>il zaželen in po-^ čo. j n’ .blizu, sta imela sre-j se m ckie se je šla kopat in
bf3Z SkrKV°di kar na Pr0Stem sta uj , slekla. In ta prizor
jS brisan a v sv°j° kamero pre-jii slik n- f°t°grafa. Toda tistih jtj objavi/- b°tel noben časopis Odkloni,', Vsi P° vrsti so jih »”- • b- Kajti vse, kar je v
zve2j
Jackie mora biti lepo
pQ_:i.	inura. um iepu
ali sj .,1Vno- Ena sama beseda a Proti njej povzroči
brž kup pritožb in drugih nevšečnosti uredništvu.
Vsak moški, ki so ga opazili 'v njeni družbi, je vzbudil vrsto ugibanj in številne govorice. Ni bilo malo moških, ki so jih tisk in »poklicne klepetulje« označili za nje bodoče zakonske može. Ko je na primer Jackie bila večkrat v družbi z 62-letnim španskim poslanikom v Vatikanu Antoniom Garriguesom, ki pa je sicer že dolgo let v prijateljskih stikih s Kennedyjevimi, so domači in tuji časniki brž raznesli vest o njimi zaroki. Vendar pa sta obadva to vest najodločneje zanikala in jo razglasila za lažnivo. Podobno je bilo z znanim italijanskim kiparjem Periclejem Fazzinijem, ko se je predsednikova vdova mudila v Rimu in je bila s tem kiparjem v družbi. Še več! Italijanski časopisi so objavili celo sliko, ko se Jackie in Fazzini držita za roko. To je bil pač nedvoumen dokaz o njuni skrivni ljubezenski zvezi. No, nazadnje se je vse skupaj razblinilo, kajti prizor, ki ga je kazala objavljena slika, ko kipar drži Jackie za roko je bil posnet v trenutku, ko je ona stopala po stopnicah in ji je Fazzini ponudil roko, da se ne bi spotaknila.
Zadnji Jacquelinin «ženin» je menda bil 34-letni režiser Mike Nichols. O njem so v tej zvezi mnogo pisali ameriški časopisi. Toda Jackie je prišla z njim v stik čisto po naključju, ko je bila v družbi s številnimi drugimi gledališčniki. In takrat so ju tudi fotografi ujeli, ko plešeta in se pogovarjata.
Jacqueiine Kennedy nima mirne,ga življenja, nima miru pred radovednimi časnikarji to-T f otognraf ivir nima i i. zasebnega življenja. To se je pokazalo zlasti o minulem božiču. Nameravala je prebiti božične praznike skupaj s svojimi o-troki in z družino svaka Roberta na smučanju v Sun Val-leyu v državi Idaho. Ta načrt pa je morala menjati, ker je morala prisostvovati sodni razpravi proti Williamu Manchestru, avtorju knjige «Smrt predsednika«. Morala je prestati tudi to preskušnjo in ostati v New Yorku, kjer je nastopila v obrambo časti svojega pokojnega moža. šele po praznikih se je odločila, da bo odšla za nekaj časa na oddih s svojima otrokoma. Vendar pa ni odpotovala v Idqho na smučišča, ki so bila pokojnemu predsedniku tako pri srcu, marveč si je izbrala Antiguo, otok v Karibskem morju. An-tigua, ki je oddaljena od New
i Yorka okoli tri tisoč kilometrov, je pravi mali raj, kjer prezimujejo številni britanski, kanadski in ameriški bogataši. In eden teh je dal predsednikovi vdovi za ta čas na razpolago svoje posestvo, da tam preživi nekaj tednov počitnic. Vendar tudi v tako oddaljenem kraju ni varna pred nadležnimi in vsiljivimi fotoreporterji. Zato so morali poskrbeti za primerno stražo okoli bivališča predsednikove vdove. In tako so se morali fotografi zadovoljiti s tem, da so to znamenito newyorško gostjo opazovali (in tudi slikali) le od daleč. V kopališču, kjer so se Jackie in njena otroka kopali, so bili tudi posebne vrste kopalci, ki so se odlikovali posebno po svoji močni postavi, ki je pričala, da so to pre-
oblečeni policaji.
To dokazuje, kako ameriška javnost, posebno pa časopisje, nenehno spremlja življenje Jacqueline Kennedy in je ne pusti niti za trenutek same.
Kakšen namen pravzaprav ima tolikšno zanimanje za življenje te vdove?
Newyorški časopisni lastnik Myron Fass, ki izdaja štiri časopise s skupno naklado mi lijon izvodov, objavlja od tra gične smrti predsednika Ken nedyja skoro sleherni dan ka ko sliko njegove lepe vdove O tem je povedal tole: «Ta žena je prava vada za čitatelje in z njeno pomočjo se močno poveča prodaja Časnikov. Ko sem nekoč objavil njeno sliko skupno z Johnsonovo hčerko, se je prodaja zmanjšala za celih 5 odstotkov. Ko pa sem
jo nadomestil z neko filmsko zvezdo, sem izgubil kar 20 odstotkov čitateljev.«
Fassov stanovski tovariš Jack Horner je prav tako velik občudovalec Jackie in ima glede tega enake izkušnje.
Ameriški bralec torej hoče vedno novih in novih vesti o vdovi predsednika Kennedyja. Naj bodo te novice še tako nepomembne, še tako bombastične, še tako puhle, dobre so. Obveščajo ga o resničnih in tudi izmišljenih doživljajih mrs. Kennedy in tako ostaja še dalje pravcati idol skoro vseh Američanov. Myron Fass zatrjuje, da ni videti, da bi zanimanje za Jackie kaj kma lu usahnilo. «Vsaj dotlej ne, dokler se ne bo poročila.«
S. A.
Raoul Levy (na desni) z Brigitte Bardot leta 1959 za časa snemanja filma «La verite» (Resnica), v katerem je nastopila igralka in ki ga je režiral Clouzot. Ta film je eden izmed petih, katerih producent je bil Levy, in ki je v njih nastopila Bardot.
imiiiiiitiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiimiiiiiiiimiiiiittiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitimiiiiiiHiiT Km i, im, otitiiiiiniimiiiiimiiiiummttfin iiiiiiiniiiiiiiim, n, 1,10010101,1 omot m iuuki, ,1,11111, n, 11,101011,0,1 mt,„ mm, m, min,,,urnim 1111,milim,,,,um, imimminnmmmHt
Filmski producent in playboy Levy šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni
Na tem mestu smo skoraj vedno pisali o življenju in dogodivščinah raznih zvezdnic, nismo pa se ukvarjali s filmskimi producenti, ki omogočajo ustvarjanje filmov in s tem tudi kariero teh zvezdnic. V Franciji je bil eden najbolj znanih producentov Raoul Le-vy, ki so ga filmski ljubitelji poznali po vsem svetu. Ce je znano, da je Roger Vadim, prvi mož ustvaril iz mlade deklice Brigitte Bardot igralko, je tudi znano, da je režiserju in igralki omogočil izdelati oziroma nastopati v filmu prav pokojni Raoul Lčvy. Bardot je nastopila za tega producenta v petih filmih m prvi je znan po vsem svetu «Et Dieu crča la femme« (In bog je ustvaril žensko). Zal so ga pri nas prikazali, kot mnogo drugih filmov, precej pristriženega, ker smo pač bolj »moralni« kot v drugih državah po svetu, razen v Španiji in na Portugalskem. Drugi znani film je »La včrite«, ki je tudi prinesel slavo, producentu, režiserju in igralki. Brigitte Bardot je po petem filmu, v katerem je nastopila zanj, zapustila tega producenta, čeprav je on trdil, da ni maral več za svoje filme te igralke. Bil je namreč preponosen, da bi hotel kdaj priznati, da je doživel kak neuspeh.
O Lčvyju je šel glas, da je
velik «playboy» ter da se mu ne more nobena ženska ustavljati. Torej nekakšen sodobni Don Juan. V resnici pa vse kaže, da je bilo to le nekakšen zunanji ščit, za katerim je skrival svojo šibkost, ali če hočemo temu reči, mehkobo. V sedanjem svetu, ki se mu zde čustva skoraj nekaj, česar se je treba sramovati, je seveda vsaj na zunaj v modi cinizem. Tako mnogi trdijo, da sploh ne obstaja več ljubezen, marveč samo «erotizem», saj, ,je, gkoraj, ,,vse, mlade ljudi prevzela neka erotomania. Toda konec tega človeka, ki si je na Silvestrovo vzel s puško življenje pred vrati sobe svoje ljubljene, priča, da je bil za tega osvajalca cinizem le maska, za Katero je skrival svojo pregloboko in preobčutljivo čustvenost, ali morda celo nekak otroški kompleks.
Zadnje čase, to je pred kakima dvema letoma, se je Lč-vy zaljubil v 24-letno Isabelle Pons iz znanega obmorskega letovišča Saint-Tropez, ki je bila dvajset let mlajša od njega. Kaže, da sta se v začetku precej dobro razumela, a kasneje ga je zapustila, česar ni mogel nikoli preboleti.
Iz tega se torej vidi, da je bil ta človek za filmski svet nekaka izjema, nekak romantik ali postaren Werther, to
ff
f
S
4
/f
G
O
N
4
V
T
r
J
je človek iz prejšnjega stoletja. Pravijo, da ko se je zaljubil, se je zaljubil zares in je hotel prav tisto žensko in ne neke druge. Sploh pa ni mogel prenesti misli, da bi jo izgubil. Sicer ni rečeno, da ga je le to pripravilo do samomora, ker je preživljal finančne težkoče, toda to je bilo zanj nekaj običajnega.
Psihanalitiki bi dejali, da si je na primer s svojimi filmi, kot je bil «Et Dieu crea la femme« skušal nekako rešiti svojih otroških kompleksov. Z> njimi je namreč hotel napraviti iz ženske mit in dejstvo, da se ni mogel pomiriti zaradi svojih porazov v ljubezni, morda priča, da bi bil tudi
on rad postal manj ranljiv, to je nekako odrasel, saj velja za odrasle, da niso tako ranljivi, ker znajo gledati na spolne zadeve in na tako imenovane čustvene pasti zviška in z neko ironijo. Seveda to ni gotovo, kajti psihanaliza je tudi postala že neka moda in med psihanalitiki je mnogo šušmar-jev, zlasti v Ameriki. Vsekakor Raoul Levy ni znal živeti in se naučiti sodobnih pravil življenja. Le Isabelle Pons, ki je stala za vrati stanovanja v Nici, kjer se je Lč^li ubil, bi znala povedati kaj več. Znana pa je še ena epizoda iz življenja tega slavnega producenta. Leta 1961 se je bil Lčvy nesrečno zaljubil v Jeanne Mo-
iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMMiiiiiiMiitMmimnmiimnimiiiiHmiiimMiititiHiiiiiiiiMMiiitiiiiimmiiiiiiHiiiitmHiii
J	J	1	?	y~	5	□	I	6	7	8	9	10	L.	
	n							Q~					15	L,
[iT"							15						iF	T7~|
!8~					S	19								
2i~				8	22						25			
			S	25					K					
	Ti~	28	29					3	50					r1
I	3	51		.			3	32					C	■
J	0					8	35						35	L
					3	37							3T	39
W~					51						52“	53“		
u				55					1	56				
			58					S	n					
©	sr	51					n	52					f	r
	1	53		b	mm		1	55			H	_	r	i
VODORAVNO: 1. voščena svetilka, 6. letalec, aviatik, 11. pravni položaj, stanje, 12. majhno okno, 14. najvišja gora v Turčiji, 15. japonsko mesto s poldrugim milijonom prebivalcev, 16. avtomobilska oznaka Vranja, 18. ozemlje, zemljišče, 19. manjši tombol-ski dobitek, 20. mesto v Piemontu, 21. mesto ob izlivu Neretve, 22. otočje v Polineziji, 23. vrsta množičnega teka, 24. romanski spolnik, 25. francoska filmska igralka (Pascale), 26. star indu-strijsko-obrtniški kraj na Gorenjskem, 27. čarovnik, 30. rimska boginja lova, 31. sodobni slovenski pesnik (Kajetan), 32. glavno mesto fracoskega departmaja Pas-de-Calais, 33. element hoje, 34. izdelovalec steklenih predmetov, 36. idol, 37. bolniška hrana, 38. pijača starih Slovanov, 40. rodbinsko ime slikarja Rembrandta, 41. trgovska zveza severnonemških mest od 11. do 17. stoletja, 42. širna puščava in suha stepa v Mongoliji in Kitajski, 44. kratica države Oregon v ZDA, 45. francoski revolucionar, ki ga je ubila Charlotte Corday, 46. diktat, 47. kratica za »železničarski klub*, 48. rimski konzul, Sulov nasprotnik, 49. nevarna črevesna bolezen, 50. ime ruskega skladatelja Ljadova, 52. dvig, 53. ilo, 54. popularni ameriški filmski igralec starejše generacije (Cary).
NAVPIČNO: 1. partizansko ime maršala Tita, 2. rudarsko mesto v BosnO 3. zemeljski plin, 4. občutek, 5. igralna karta, 6. hudomušni inšpektor v detektivkah A-gathe Christie. 7. pravoslavna svetniška podoba, 8. reka pozabljenja v grškem mitološkem pod-
; mlju, y. japonski telovadec, ki se je proslavil na rimski olimpia-di, 10. kemični znak za tehnecij, 11. srbski humoristični pisatelj (Stevan), 13. eden od kontinentov, 14. koralni otok, 15. znanstvenik, ki raziskuje prvine, 17. rod, pleme, 19. Bevkova mladinska povest, 20. svinčena barva, 22. shramba za seno, 23. okrogla naselbina Kafrov v južni Afriki, 25. šampion, 26. po Homerju čarovnica na otoku Ajaji, 28. milje, ambient, okolica, 29. opera Vatro-slava Lisinskega, 30. osmoljena čevljarska nit, 32. pismeno potrdilo, spričevalo, 33. prebivalka največjega afriškega mesta, 34. polotok med Sueškim in Arabskim zalivom, 35. ime nemškega skladatelja Schumanna, 36. sorodnik tjulenja, 37. pokloni, darovi, 39. pasivna hrvaška pokrajina, 41. brodnik v grškem mitološkem podzemlju, 42. udvorljiv, uslužen človek, 43. sin Agamemnona in Kli-temnestre v grški mitologiji, 45. roditeljica, 46. Ibsenova socialna drama, 48. slovenski zgodovinar (Josip), 49. pevski zbor, 51. začetnici upravnega središča Primorske, 52. začetnici francoskega slikarja ki je živel na Tahitiju.
REŠITEV PREJŠNJE KRIZ VNKK VODORAVNO: 1. mreža, 6. klas, 10. premer, 11. Reims, 13. toksin, 14. Leonora, 16. ep, 17. kritik, 19. lan, 20. tek, 22. nak, 23. spaka, 25. Arion, 28. barka, 30. Am, 31. prepolnost, 34. sl, 36. Štern, 37. ptica, 40. Mirko, 42. Nil, 44. rum, 45. uta, 46. mikado, 49. rb, 50. keramik, 53. krater, 55. roman, 56. zmazek, 57. Gina, 58. Pečar.
. reau. Ker ga je odbila ln šla raje s povprečnim popevkarjem, igralcem kitare in poklicnim zapeljivcem žensk Sacha Diestelom, je Levyja to tako potrlo in ponižalo, da je požrl dvanajst tablet močnega uspavalnega sredstva in so ga slučajno našli prijatelji, tako da so ga še komaj rešili. Jeanne Moreau je takrat sofistično in kruto komentirala dogodek s .temi besedami: «Nikoli nisem mogla trpeti tistih, ki trpijo zaradi ljubezni.' Jaz namreč ; preziram' vse pretirane nastope.« In sedaj se marsikdo vpraša, ali ni morda tudi Isabelle enako komentirala tega samomora, to je prav tako hladno, in rekli bi, s skoraj tako elegantnim humorjem, kot Jeanne Moreau.
V filmskem svetu ni nihče pričakoval takšnega konca Lč-vyja, saj je prišel na proven-salsko obalo zato, da bi se tam zabaval. Med drugimi so bili v njegovi družbi tudi Frangoi-se Sagan, Elsa Martinelli in Robert Hirsch. Z njimi je lenobno preživljal dneve in se nekoliko sončil ob medlem decembrskem soncu. Isabelle Pons, bivša prodajalka neke boutique in manekenka, pa je bila v Parizu in ji je vse dni vneto pošiljal brzojavke, naj pride za njim Končno se ga je nekako «usmilila» in prišla tudi ona v letovišče.
Skupaj so tudi šli s prijatelji v nočni lokal «Papagayo», ki je zelo v modi. Tu ga je nekdo slišal, kako je Isabel-li pošepnil na uho: «Novo leto nima zame brez tebe nobenega smisla.« Seveda pa ni bilo Isabelli prav nič do tega, da bi obnovila stare vezi, ker se ga je nasitila. Vsem je namreč bila dala vedeti, da si želi samo poročiti milijarderja, kar pa Levy ni bil.
Kot smo že dejali, je bil Lč-vy. kar se poslov tiče, precej pustolovski, torej bolj nekak umetnik kot podjetnik. Imel je velike uspehe z raznimi filmi, a zaradi zadnjega filma «Marco Polo« je zopet močno zabredel v dolgove. Ta film ga je spravil skoraj na' boben. Zanj je najel med drugimi igralca Alaina Deloma in Anthonyja Quinna ter kupil v Nepalu 200 slonov, katere je potem pustil poginiti od lakote, ker ni imel niti denarja za njihovo krmljenje Zato se je odločil, da bo opustil filme «velikane» ter izdeloval cenene filme, ki bi jih tudi sam režiral. Tako je sedaj sklenil z ameriško družbo Seven Arts sporazum, da bi izdelal tri ze lo važne filme, med katerimi enega tudi o umoru Trockyja. dobnih umetnikov.
Dokler bo ostal spomin na filme, ki so močno pretresli filmski svet in obiskovalce filmov prav povsod in zbudili med »moralisti« tudi mnogo zgražanja, bo ostal tudi spomin na tega precej pustolov skega, a vendar genialnega producenta, ki je bil znan po svoji obširni kulturi in kot velik ljubitelj upodabljajočih umetnosti, saj je bil zbral v nekem gradu blizu Pariza velikansko zbirko naj večjih so-
SKOP
Veljaven od 16. do 22. januarja
OVEN (od 21. 3. do
f »T\ 20. 4.) V ljubezen-j	| skih zadevah sku-
\Jf J šajte dobrohotno re-šiti vsak nesporazum in vsak spor. Na delu boste Imeli uspehe z nekaj sreče in prisebnosti. Z zdravjem ne pojde najboljše ker se boste čutili šibke, toda je samo nekaj prehodnega.
^------ BIK (od 21. 4. do
/ g\ 20. 5.) Z dragimi ose-[	j baml bodite bolj pri
J srčni Na delu boste y imeli nove intuicije in zamisli, s katerimi se boste precej postavili, tako da vas bodo vaši sodelavci bolj spoštovali. Kar se zdravja tiče, boste imeli rahel nahod, ki pa ga boste kmalu ozdravili. Bodite lojalni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah boste pridobili	spošto-
vanje ln zaupanje. Sploh se bo čustveno življenje okrepilo. Na delu boste precej tvegali. Dosegli boste	dobro	sodelovanje.	Bolela
vas	bo	nekoliko glava,	toda z
aspirinom bo kmalu minilo. Bodite bolj mirni.
____ RAK (od 21. 6. do
/(T>\	22. 7.) V ljubezni bo
nastal neki	manjši
(	J	nesporazum. Dobro
V	’ 'J	premislite, preden
^	govorite. Na delu
boste z naglim odločanjem in z nekaj sreče dosegli dobre rezultate. čutili so boste precej trudne, vendar si boste z mlačno prho kmalu opomogli. Ne bodite nezaupljivi.
LEV (od 23. 7. do
A	22. 8.) V ljubezni
j	] vam bo draga oseba
J	odgovarjala z ena
ko močnimi čustvi. Prav bo, če Ji poklonite cvetlice. Na delu boste imeli srečo, če boste zaupali bližnjemu pri sklepanju zadev. Glede zdravja se boste morali držati stroge diete. Predvsem bodite mirni.
DEVICA (od, 23. 8. do 22. 9.) Prebroditi boste morali neke težkoče s precejšnjo diplomacijo. Ce bo ste preveč govorili, boste Imeli sitnosti. Na delu bodo nastale novice v zvezi z nekim pismom. Dosegli boste ve lik uspeh s pomočjo vdanega prijatelja. Vse se bo poravnalo Bodite drzni.
TEHTNICA (od 23
do 23. 10.) V lju bežni bo vladala ves teden živčnost. Sku šajte biti optimistični ln zaupajte vase Na delu bo vedro ozračje ln se boste dobro razumeli. Zdravje bo precej dobro, vendar boste nekoliko trpeli zaradi živcev. V neki zadevi je bolje, da pohitite s sklepi.
^	ŠKORPIJON (od 24.
/	O	\	10- do 21, u') v lju'
I	)	beznl ostanite mirni
V	/	ln ne verJemite pre
V	-■1	več banalnim obtož-
bam. Kdor je ljubo sumen, vedno stori kakšno na pako. Na delu bodo odobravali vaše ravnanje, vendar bodite vedno točni. Kdor je bolan, bo ta teden ozdravel, če morate, pojdite na dolgo potovanje v družbi.
STRELEC (od 22. 11
do 22. 12.) V ljube zensKih zadevah bodo nastale težkoče. Samo z mnogo do bre volje jih boste lahko poravnali. Spoštujte bližnjega. Na delu boste bolj za pošlem in boste morali nekoli ko več žrtvovati. Toda to se vam bo splačalo. Se boste nekoliko lažje prehladili.
----s KOZOROG (od 23.
f A 12. do 20. 1.1 V ču
) stvenih zadevah bo Prišlo do nepričako vanlh rešitev, čudil se boste osebi, ki pokazala do vas nenadno sim patijo. Na delu boste prever hlastajoči in loste težko doseg1 smoter. Vaš živčni sistem potrebuje močnih poživil. PojdK-ravno po svoji poti
VODNAR (od 21 I
do 19. 2.) V ljube zenskih zadevah po.i de vse kot po .rasli) zlast> za ljudi, ki * že nekoliko v eti) Na delu boste imeli uspe e v najbolj pripravnem trenutku boste našli pravo sredstvo Kat se tiče zdravja, pazite na srce in hodite malo manj Bod.“e mlrn».
RIBI (od 2«. 2. do
/TV
i Ih. i t*
©

vas bo spravilo v Jo bro voljo. Na delu ne bodite živčni, ■ a.t boste sicer storili razne napake. Pazite, da se ne zamerite svo jim sodelavcem ali predpostavljenim. živčno boste nekolUo izčrpani, a bo kmalu minilo. Bodite oprezni.
Prve
zimske
športne
igre
SLOVENSKO PLANINSKO DRU-f~yO TRST priredi 12. februarja v C-.iem vrhu nad Idrijo «PRVE ZIMSKE ŠPORTNE I(iRE» Sloven-cev v zamejstvu. Na tekmovalnem sporedu bo smuk, slalom, smučar-s':i tek, sankanje i mali bob. Tek. movalci bodo razdeljeni v kategorij : člani, začetniki (oboji moški in ženske), ki bodo tekmovali v smuku in slalomu, in naraščajniki (moški in dekleta), rojeni m* letu 1956, ki bodo tekmovali samo v smuku. Tekmovalci v sankanju in malem bobu bodo razdeljeni po starosti: rnWil po 1. 1959, po 1954 in pred 1954.
Vse druge podrobnosti bodo še
BOROVCEM JE POTREBNA ZMAGA
Bor-POM (Tržit) danes dopoldne ob 9.30
Danes ob 9.30 s«, bodo morali Borovi košarkarji spoprijeti z močno tržiško peterko POM, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Plavi nujno potrebujejo zmago, da lah-!.o tako nadoknadijo nekaj mest, ki so jih izgubili zaradi zadnjih treh zaporednih porazov.
Vsekakor ni v vrstah borovcev povsem pesimističnega položaja, kot je bilo predvidevati med tem tednom. Predvsem je okreval trener Borove peterke Savo Spacal, pa čeprav ni ravno v najidealnejšem razpoloženju, influenca namreč pusti kočljive posledice. Povsem gotova pa je odsotnost standardnega igralca Zavadlala, ki je še vedno zdravstveno nerazpoložen.
objavljene
niiiiiiiiiimiiMiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiitiiiiiiiii
EVROPSKO PRVENSTVO
v umetnostnem drsanju
(Ljubljana
od 31. L do 5. II. 1967)
Z objavo sporeda evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju in plesih na ledu že sedaj opozarjamo na veliko mednarodno prireditev, ki se bo pričela čez petnajst dni v Ljubljani.
Borovci bi se morali torej po vsej verjetnosti predstaviti na igrišču s temi igralci: Savo Spacal, Rudež, Gergolet, Ambrožič, Čermelj, Borut Spacal, Fabjan, Švara, Kafol in Lakovič. Ni pa izključeno, da bo že na tej tekmi nastopil tudi Vojko Cesar. Sicer je to za mnoge nepričakovana novica, kajti vsi poznamo Cesarja kot odličnega atleta. Borov deseterobojec pa je že v več primerih pokazal svoje navdušenje za košarko in se je tako odločil, da pristopi v Borovo peterko. Nedvomno je to za košarkarje Bora važna pridobitev, kajti nedvomno bi lahko Cesar predstavljal odličen element za protinapad in za vselej, ko bo igra zahtevala hiter tempo. Poleg tega pa bo Cesar lahko tudi gojil atletsko pripravo igralcev, ki je izredno važna za to športno disciplino. Nedvomno je to važna pridobitev zn Spacala in druge. Vsekakor pa moramo takoj pripomniti, da Cesar nikakor ne bo opustil atletike in da je udejstvovanje v košarki le zgolj dopolnitev za atletsko sezono.
— edson —
INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
V Lokvah otvoritev nove restavracije
PRIMORSKA:
V Izoli je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora je v Novi Gorici, na Lokvah, v Bovcu in Ajdovščini. V nedeljo 15. januarja bodo na Lokvah odprli novo restavracijo s 120 sedeži. Kadar je snega dovolj, vozi vsak četrtek iz Nove Gorice na Lokve posebni avtobus. V Idriji je dovolj prostora v hotelu Nanos, razen tega pa je prostor tudi v Cerknem in v planinskem domu Rudar na Vojskem. Cesta proti Vojskem je plužena do Kočevja. Avtobus na Vojsko ne vozi. V Črnem vrhu nad Idrijo imajo okrog 100 prostih postelj. Imajo 35 cm suhega snega. Redna avtobusna zveza z Idrijo.
PONEDELJEK, 30. JANUAR
18.00
20.00
moški
plesni pari
21.00
svečana otvoritev prvenstva sprejem pri predsedniku mestnega sveta ing. Marjanu Tepini žrebanje vrstnega reda za obvezni program
žrebanje vrstnega reda in skupine obveznih likov
žrebanje vrstnega reda in obveznih plesov
sestanek zbora sodnikov
TOREK, 31. JANUAR
8.00
19.00
moški
19.20
22.30
pari plesni pari pari
3 obvezni liki
slovesna otvoritev evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju na ledu obvezni program 2 obvezna plesa
žrebanje vrstnega reda za prosto drsanje
Danes ob 18. uri bo v miljski telovadnici srečanje košarkarske A-lige med domačo Mivar in Bristo-tom iz Trevisa. Tržačanke že od začetka prvenstva zasledujejo prvo zmago. Vsekakor tudi tokrat ni bila usoda z Mivarjem mila. Večina igralk je zbolela, tako da bo skoro problematično spraviti na igrišče pet košarkaric. Zmaga je tako skoro nemogoča. Toda tržaški navijači bi bili zadovoljni le s tem, da bi Mivar prikazal lepo igro. Nekaj napredka se je v zadnjih kolih že opazilo. Upajmo, da bi bilo dobro znamenje za prvo zmago.
SREDA, 1. FEBRUAR
8.00
15.00
18.00
moški plesni pari moški
plesni pari
ženske
19.00
3 obvezni liki 2 obvezna plesa
žrebanje vrstnega reda za prosto drsanje
žrebanje vrstnega reda za prosto drsanje
žrebanje vrstnega reda in skupine obveznih likov prosto drsanje
ekshibicija jugoslovanskih umetnost-n"i drsalcev
proglasitev evropskega prvaka v paru za leto 1967
ČETRTEK, 2. FEBRUAR
8.00
19.00
ženske
moški
3 obvezni liki prosto drsanje
ekshibicija prvih 3 parov z EP 1967
proglasitev evropskega prvaka za leto 1967
PETEK, 3. FEBRUAR
8.00
16.00
18.00
ženske
ženske
19.00
plesni pari
3 obvezni liki sprejem
žrebanje vrstnega reda za prosto
drsanje
prosto drsanje
ekshibicija prvih 3 parov z EP 1967
proglasitev evropskega prvaka v plesnih parih za leto 1967
SOBOTA, 4. FEBRUAR
I 19.00
ženske prosto drsanje
ekshibicija prvih 3 plesnih parov z EP 1967
proglasitev evropske prvakinje za leto 1967
NEDELJA, 5. FEBRUAR
10.00
16.00
20.00
izlet
ekshibicijski nastop razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in zaključni banket
GORENJSKA:
V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Zaprta sta hotela Bellevue in Pod Voglom. V Kranjski gori je še prostor v hotelu Erika. Hotela Prisank in Razor bosta zasedena od 15. januarja do 1. februarja. Motel pa bo zaseden od 20. januarja. V Podkorenu bo zaseden hotel Vi-tranc od 20. januarja dalje. Dovolj prostora je v hotelu Franc Roz-
V Miljah tekma Mivar-Bristot
DOMAČI ŠPORT

III. KATEGORIJA
Danes, 15. t.m.
Na stadionu «Prvi maj» ob 10,30 Tecnoferramenta - Vesna Verjetna postava Vesne: Gardini, Sulčič D., Picchieri, Finotto, Osval-do, Sulčič S., Rener, Košuta Z., Mi chelini, Košuta R., De Michele.
Na stadionu «Prvi maj» ob 14,30 Primorec . Primorje Na igrišču v Borgo S. Sergio ob
10.30
Flaminio - Union
Na igrišču v Borgo S. Sergio ob
14.30
Esperia - Rosandra JUNIORJI
V	Boljuncu ob 11. url Breg - Union Postava Brega: Ota; Maar, Hrvatič; Slavec, Mikuš, Opara; Samec, Cuk, Sbadin, Petaros, Bandi.
NARAŠČAJNIKI
V	Boljuncu ob 9. uri
Breg . Fortitudo Postava Brega:	Žerjal; Kuret,
Berdon; Lovriha, Bandi, Kocjančič; Veljak, Sirk, Mokor, Zahar, Krmec PRIJATELJSKA
V	Boljuncu ob 14.30 Breg - Tabor (Sežana)
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Ob 9. uri v telovadnici v Ulici della Valle Bor — POM (Tržič)
Jutri tri tekme juniorskega odbojkarskega prvenstva
Juniorsko prvenstvo v odbojki se bo jutri, 16. jan., nadaljevalo s tekmami:
Enaoli ■ Sokol (igrišče Enaoli ob 19.30)
Breg - Bor (igrišče Enaoli ob 20.30)
CRDA - Libertas (igrišče CRDA ob 20. uri)
man v Gozd Martuljku, prav tako pa tudi v hotelu špik in v go-
stilni Pri Jožici. Med šolskimi po čitnicami predvidevajo, da bodo v Kranjski gori zasedene od 13. januarja do 4. februarja zasedene vse ogrevane sobe pri zasebnikih. Zasebniki v Gozd Martuljku in Podkorenu pa bodo imeli najbrž še nekaj prostora. Na Vršiču je za šolske počitnice še dovolj prostora v Tičarjevem domu. Trenutno je prostor še v Koči na gozdu in Mihovem domu. Erjavčeva koča pa bo od 20. januarja dalje zasedena.
V Ratečah je pri zasebnikih za
Krvavcu 80. Dovolj prostora je tudi v Preddvoru in na Jezerskem. V Škofji Loki je dovolj prostora v gostišču Krona in pri zasebnikih. Prostor je tudi v planinskem domu na Lubniku. Dovolj prostora je v vseh turističnih krajih v Poljanski dolini. Loška koča na Starem vrhu je pozimi zaprta. Na Javorjah pa je v gostišču Blegoš 6 prostih postelj, prav tako pa imajo prostor tudi zasebniki.
LJUBLJANA Z OKOLICO:
šolske počitnice prostih še 28 postelj. Gostišči Mojmir in Žerjav pa imata za šolske počitnice re zervirane vse postelje. Dovolj prostora je na Jesenicah, v Domu pod Golico v smučarskem domu na črnem vrhu, na Planini pod Golico in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Tržiču, Podljubelju, v hotelu Panorama na Ljubelju, ha Zelenici, na Kofcah, pod Storžičem imajo za šolske počitnice še nekaj prostora. Odprta je planinska postojanka Gojzd, medtem ko je planinska postojanka na Križki gori odprta samo ob sobotah in nedeljah. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Zaprta sta hotela Park in Triglav. Jezero je zamrznjeno in ga sedaj čistijo za drsalce. Predvidevajo da bo do sobote očiščeno.
V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Hotel na Smarjetni gori ima 40 prostih postelj, hotel na Brniku 15, Dom na
V Ljubljani je nekaj prostora v hotelu Lev in pri zasebnikih. Hoteli Slon, Turist in Ilirija so zasedeni, samo v hotelu Bellevue bodo imeli prostor od 15. januarja dalje. Hotel Šimnovec na Veliki planini ter planinska domova v Kamniški Bistrici in na Starem gradu nad Kamnikom imajo dovolj prostih postelj. Proste postelje imajo v Motelu Medno ter v hotelih in pri zasebnikih na Vrhniki, v Logatcu in v Zagorju; V Trbovljah imajo proste postelje v Zadružnem domu ter na Vrheh v domu borcev NOV, v sindikalnem domu na Partizanskem vrhu in vplaninskih postojankah na Mrzlici, na Zasavski gori, in Cešeniški planini, ta je odprta samo ob sobotah in nedeljah, žičnici Na Vrheh nad Trbovljami in Lontovžu pod Kumon obratujeta ob sobotah in nedeljah. Proste postelje imajo še v Domžalah, v Zbiljah, v Litiji, v Hrastniku, v Medijskih toplicah, v čemšeniku in pod Kumom. Prosta ležišča ima tudi planinski dom nad Vrhniko. Smučarska vlečnica na Ulovki nad Vrhniko redno obratuje. Proste postelje imajo tudi v zasebnih turističnih sobah v Kočevju, v Ribnici, na Rakeku, na Blokah, v Loški dolini, na Uncu in Ivanjem selu. Restavracija Jezero v Cerknici in Dom na Slivnici ter gostišče Rakov Škocjan imajo dovolj prostih postelj. Proste postelje imajo pri zasebnikih v Zilcah. Begunjah in v Cerknici. Na Velikih Blokah in na Slivnici je 60 cm snega, smuka ugodna
SMUČARSKI ODSEK SPDT
priredi dne 29. I. 1967 v Črnem vrhu nad Idrijo smučarsko tekmovanje v smuku (proga cca 1000 m) za moške, v slalomu (proga cca 250 m) ža moške, v veleslalomu (proga cca 500 m) za ženske.
Tekme so preglednega značaja za člane smučarskega odseka SPDT, ležijo se jih pa lahko tudi dru-
gi smučarji kol, priprave na «1. zimske športne igre», ki bodo 12. II. 1967.
Prijave se sprejemajo 25., 26. in 27. I. od 18. do 19. ure v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9.
DOLENJSKA:
V zdraviliščih čateške, Dolenjske in Smgrješke Toplice imajo dovolj prostih postelj. V hotelih v Novem mestu, Črnomlju, Metliki in Krškem imajo prav tako dovolj prostih postelj. Tudi gostišče v črmoš-njicah ima proste postelje. Žičnica na Gačah pri Crmošnjicah obratuje vsako soboto in nedeljo.
Crt)
100
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC a 57 rubini it z 88 rubini
<Luia D’ Or» najtanjša ura na svetu

Generalno zastopstvo «LA CLFISSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4.1 nadstropje Import - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije
(fo
ŠVICARSKA SUPERMARKA
SP10SNA PIOVBA Pl RAN
ŠTAJERSKA:
Na Celjskem turističnem območju je dovolj prostih postelj tudi v zdraviliščih Dobrna in Rogaška Slatina. Rezervacije so potrebne za so. boto in nedeljo v hotelih Evropa in Celeia v Celju, Savinja v Laškem in hotel Paka v Velenju in planinskih domovih v Logarski dolini in na Svetini ter v Celjski koči. Celjska koča ima 50 cm snega. Vlečnica obratuje, Svetina 40 cm, vlečnica obratuje, Mozirska planina ima 70 cm snega, Logarska dolina prav tako 70 cm in Roglja 120 cm snega. Žičnica v Ljubnem, Mozirju, Gornjem gradu in na Mozirski planini redno obratujejo. V vseh hotelih v Mariboru je dovolj prostora. Tudi na Mariborskem Pohorju je v hotelih, počitniških in planinskih domovih še nekaj prostih postelj; vendar pa priporočajo rezervacije. Proste postelje imajo v Lovrencu na Pohorju, Slovenski Bistrici, na gradu štanbergu in pri zasebnikih v Lenartu v Slovenskih Goricah.
Prijateljska tekma
BREG-TABOR (Sežana)
danes oh 14,30 na igrišču v Boljuncu
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
vam lepo ln poceni postrežeta
........:
1 I S 'i

11 i
j,

„_______________».*••**
vzdržuje s svojimi tovorno-potnišld-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
'Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
m*
HOTKI. SLOM LJUBLJANI
TITOVA UL. 10 • TEL. 20641 ■ 43

I Mimmikrni
nBBgi
tnTlSB
se
ni
ti
di
hi
že
je
si
ni
v
eh
Pi
Sl
st
ke
Pc
di
je
ni
ni
M
M
sv
P;
st
st
I
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA # NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
za
ge
■ Vl hc ei st m Pc Pr te se
nj
Pt
^ sp
i Vz
Turisti, izletniki - največ izbiro blaga za vaše izlet1 imajo P -MARKETI 1
,» KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
MARKET
• PREHRAMBENO BLAGO
2;
sk
m
lij
ti
je
ra
je
nc
la
ja
te
ni
• BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
• SPOMINKI

TRAVEL PAKETI
BIFE
MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRA5* BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
ODPRTO NEPRIK1 N.IENO OD 7. DO 20. OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE
KOPER
REHRANA
ol
01
lo
Q(
tli
lo
Pl
te
na podlagi tega kar je bilo doslej napisanega2). Najlepša pri-	Karel Švab, po domače Boca, rojen leta 1893. hišne številke
ča o izvirnosti našega ribištva je čisto svojevrsten ribiški	344, ki je tudi nehal ribariti, ker mu pač ni neslo. Njegovo
ZORKO JELINČIČ
4
vrst: z «luknjo» 15 mm za lov na sardine ter z luknjo 1° ni za sardone. Za večji, izdatnejši lov torej čupa ni bila prinie< j«
Razvoj slovenskega ribištva ob tržaški obali
Čupa — njeno življenje, razvoj in smrt
čoln, arhaične oblike čupa, — torej nedvomno prastarega izvora. Ne bližnje ne bolj oddaljene evropske obale ne poznajo, tudi v neposredno prejšnjih stoletjih, podobnega čolna. Zato očitno ni mogel nastati pod kakimi sosedskimi vplivi, marveč le pod pritiskom lastnih gospodarskih potreb in stisk.
pripovedovanje je še tehtnejše, ker izvira sam iz stare ribi ške družine ln se še dobro spominja pripovedovanja svojega «nonota», rojenega 1835., ki je ribaril le s čupo in je bil dober pripovedovalec, ki se je spomnil pripovedovanja svojega očeta, tudi ribiča s čupo, ki je bil torej rojen nekako okrog leta 1800.
Na čupi so lahko uporabljali še tudi 12 sežnjev, t. J:, 1,1 metrov dolgo in 1 seženj t. j. 1.66 m visoko mrežo »paša1'! s 4 cm široko luknjo za zimski lov na «pasere»—plošče UL n! sipe. A se seveda ni uporabljala posamič, marveč so jih S iti lovu navezali 10 do 15 skupaj. Ali tudi mrežo enake velifcP Vl
<<škadenari» 25 cm široko luknjo tudi za zimski lov na
id «
«V morju je vse izgubljeno. Kar kdo v njem najde, naj pobere. Vse je pridobljeno.)) Tako modrujejo kriški ribiči kot pripoveduje Karl Švab - Boca.
«2e ded me je učil, da je treba kupiti tako njivo, da se nanjo zvečer vse je in zjutraj že požanje,« je večkrat pripovedoval stari nabrežinski ribič Pertot ■ Gospodič, ki je umrl pred letom dni 88 let star').
To ni in ne more biti kolikor toliko popolna monografska študija o slovenskem ribištvu ob tržaški obali zaradi nezadostne in deloma nedosegljive dokumentacije. Je le gradivo ,ki daje nekaj urejenega pregleda o njegovem razvoju približno v zadnjem poldrugem stoletju.
Ribištvo je bila prastara, tradicionalna gospodarska pridobitna panoga tržaških slovenskih vasi na obali Krasa od Skednja do devinskega štivana. O samorodnosti slovenskega ribištva ob tej obali ne moremo utemeljeno dvomiti
čupa je bila približno od 5 do 7 m dolg čoln, iztesan iz enega samega debla lahkega lesa: lipe ali jelke-smreke, primitivne oblike kot na primer indijanski kanu ali pa čoln doli kje z otočij Avstralije oziroma Azije. Vendar je bila čupa, ki jo poznamo, že nekoliko izpopolnjena: stene čupe so enakomerno debele, približno 6 do 8 cm, ker je deblo izdolbeno z dletom in ne izžgano kot je to največkrat primer pri primitivnih plemenih. Predvsem pa je močno utrjena stabilnost čolna, t. j. povečana varnost, da se čoln ne prevrne ob sunku valov. Stalnost je velik problem te dolžine, 5—7 m, a komaj približno 60 cm (ali še manj) širokem (debelost oz. premer drevesnega debla), pa če je tudi zunanja stena spodaj pri čolnu ravno obtesana. To so dosegli s «teslirjem», 5,5 do 6 m dolgim hlodcem, pritrjenim pravokotno na čupi približno 1 meter od zadnjega konca, «pupe», na obe strani z enako dolgo ročico. Vrh tega pa so še na obeh koncih teslirja klini, na katere se opirata dve po 6 metrov dolgi vesli.
še o neki izpopolnitvi mi je pripovedoval kriški ribič
Ribičev pomagač v čupi — v čupi je bilo prostora za dva ribiča, navadno očeta in sina, a včasih poleg ribiča še za ženo - pomagača — je veslal z malim veslom, naslonjenim na «forklo» približno 1 meter od premca. Tudi to veslo je lahko pomagalo k ravnovesju, posebno če se je čupa le počasi premikala in je bil glavni ribič zaposlen z mrežo (sicer je običajno pomožni ribič ravnal z mrežo). A to veslo, tri metre dolgo, je imelo pripravo, da se je nanjo obesilo majhno jadro, če je pihal ugoden veter «provenca» doli od Sesljana.
be. A teh je bilo treba povezati skupaj 100 do 120, v dO1’' jv od Križa do Nabrežine.	sj
J. Vf
Bila je pač izraz skromnih in nekdaj zaostalih gosp1 h razmer ter zemljepisne oblikovitosti strme obale in malo razčlenjene, brez prirodnih zavetnih luk, ako izvzaih1
i *
i) Zorko Jelinčič Je napisal to razpravo, ki jo objavljamo Iz njegove zapuščine, leta 1962.
2) Prim. npr. le slovenski periodični tisk po letu 1945, posebno pa: Rado Lenček, Gradivo o slovenskih ribičih ob Jadranskem morju. Ob Jadranu, str. 32 do 49, Trst, 1947. — Zorko Jelinčič, Nabrežinska čupa, Primorski dnevnik, 16. 10. 1951. — Anton Kapelj, O kriških ribičih, Jadranski koledar, 1957, str. 121-123. — Zorko Jelinčič, Gospodič — nabrežinski ribič, Jadranski koledar, 1958, str. 135.
Razumljivo je, da ribiči niso mogli s tako majhnim čolnom na široko morje, — rabiti so ga mogli le za obalni lov. Vendar so pa mogli z njim na precej dolge proge, seveda je v bližini obale. S čupo so hodili na primer po «grajnže» k Zdobi, ustju Soče, ali lovit celo do Gradeža ter so z njo vozili ribe na trg v Trst. Posebno ker je bil tak ozek čoln, opremljen z mogočnima vesloma in enim manjšim, zelo hiter, tako da je dober nabrežinski ribič priveslal v dobrih dveh urah v Trst ali pa kriški veslač v dobre pol ure do podmorskega «otočka Sv. Lenarta)), eno miljo od Zdobe, kjer je bilo najboljše mesto za lov na sardine in sardone.
Kot je torej razvidno, je bila čupa majhen čoln, kljub izboljšavi nestabilen in majhne nosilnosti ter gospodarsko ne posebno donosen, ker je seveda ribič v njem lahko uporabljal le majhne mreže, tako imenovano mrež’co. Mrež’ca je bila 25 metrov dolga in 5 metrov visoka, in je bila dveh
Sesljan in Devin, ter v neki meri Grljan, zato malo ' hi merna za gradnjo	portičev	s skromnimi	sredstvi. Cup0
bila lahka, zato so jo enostavno potegnili na breg, Kfl; ni niso uporabljali. Luka torej ni bila potrebna. Zato je J in od davna povsod navada, da je ribič pristajal in pot^f hi čupo kar na lastni kos brega. Saj so bili takratni naši vedno tudi kmetje, ki jim je bilo ribištvo postranska g° j ^ darska zaposlitev in važna dopolnitev dohodkov, posebno j ^ vir prehrane pri pogostih kraških sušnih letinah. Tud* j ej. bila vinogradniška	posest v	vsem	Bregu	od	Nabrežine	:	A
Barkovelj, tako razkosana, da je skoro vsakdo segal S ’ ^ sestjo do obale.	i	q
Kraj, kjer so pod ZVU, tj. pred nekako 15 leti zg*Jj V portič, so Nabrežinci že davno imenovali «Pri čupah». Ce k Lenček3) razlaga izvor imena takole; «Ker niti v kril*1! n portu niti kje drugje že dolgo ni več nobene čupe, veljata J, ribičih nabrežinski čupi za starino in redkost, zato so 5 kjer ležita, označili	„Pr’ čupah”», to	pač ne	go	držalo.	j	ti
__________	I	Ži
3) V cit. delu, str. 39.
(Nadaljevanje sled))
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUca Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - vD»^| četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374
SFRJ: AD1T, JŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 85 - OGLASI: f na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mah ogtasi 40 Ur beseda - Oglas) trže-š**
goriške pokrajne se naročajo pr) upravi — Iz vseh drugih ^ krnhn Italije pri «Societ& Pubbllcitš Italiana» — Odgovorni urpomk' STANISLAV RENKO — Izdaja Ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	,