POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI ■" "i Štev. 2. V Ljubljani. 13. januarja 1921. Leto LXI. M Glasilo Udrylenja Jusosiev. Utltellstva. — Poverjeniitvo LI 7»e »pise, v ocent poslane knjige itd. ie pošilja ti samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je poSiljati i«nko. Učiteljski Tovariš izhnja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, kide list dan pozneje. Vse leto velja . . 60'— K pol leta .... 30-— „ četrt leta .... 15 — „ posamezna Številka po KI "20. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, ie se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za nadaljnja uvrščen j a od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino,, reklamacije, tj. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubliara, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklam» ijje so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. HUDOLF DOSTAL: Naše Udruženje. Misli in smernice ob novem letu. Krasni so bili beoeraiiski kongresni dnevi in ostanete nam v spominu ... Prvič v zgodovini jugoslovanskega naroda zbralo se ie nčitelistvo v tako obilein številu, 4& iavno dokumentira svoio stanovsko aavest. da iavno izpriča svoio narodno in državno edinost. Slovenski učitelji smo se družili s srbskimi in hrvatskimi tovariši, »tiskali smo si roko s kolesi iz kršne Dalmacije in Orne gore. čuli smo dvno govorico hercegovsko, sooznavali brate iz Vojvodine in J3osne. vse tisoče pa nas ie navdajala zavest, da »odnihala nas tedna »ati. Tako smo v onih zgodovinskih dnevih do mnogih prilikah in neprilikah polo-/ili temeli našemu stanovskemu udruže-»iu. Sadoyi našega takratnega snovanja in dela so se pokazali v sledečih mesecih, šlrom države se ie pričelo takoi z ožio in *iršo stanovsko organizacijo. Presnavllale »o se stare organizacne. orekrorevale se aa podlagi novih razmer in pravil, osnovale se tudi nove. Culi smo elasave iz ?rema ;n Bana ta ustanovilo se le povei-ieništvo za Dalmaciio. zganili so se vrli Bosanci. In Hrvatska? Tudi o niel smo trdno Hrerieni. da stari duh Trsteniakov še živi ia gotovo premaga vse separatistične tendence. ki bi se utegnile porajati. Trdno in solidno ie postavlien temelj našemu stanovskemu udruženVu m kdor ie dobre volie in komur ie mar državno in stanovsko edinstvo. bo- sodeloval kliub vsem rnnocobrornim in različnim strankarskim hi polit. naziranieri nas premalo informirani, zato tudi ni bilo z naše strani udeležbe. Treba na bc za bodočnost posvetiti takim tečaiem več pažnie. Ko sem bil v oktobru 1919 v Beogradu na pripravljalni seii za našo enotno stanovsko organizacijo, sem stavil ori tei priliki predloi za zdrnženie vseh obstoječih pedagoških listov v eno skupno pedagoško reviio. ki bi bila lahko v vsakem oziru vzorna. Srbski tovariši so takrat navdušeno pozdravili to misel. Sedai bi bil pa 5as. da se udeistvi. kar bi mnogo pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju. Ko se ustanovi višia pedagoška šola v Uubliani, nai nikar ne bo tako mišljeno, da bi sedai naši liudie ne smeli v Zagreb in Beograd. Nasprotno! Vrši-nai se medse-boinn izmentavanie: Srbi in Hrvati nai prideio na naše zavode. Slovenci pa v Zagreb in Beograd, kar se že tudi vrši. Pri iei priliki bi samo pripomnil, da bi morala stati uredba teh zavodov na š;rši znanstveni podlagi, ne bi smela pa biti to nekaka tovarna za nadzornike in učiteliiščne profesorje kot to določa ministrska na-redba. Pred nami te še novi šolski zakon in pragmatika' In tu bo treba naivečie pažnie. da dobimo res moderen šolski zakon ki bo ustrezal novim razmeram. Isto ve-Iia glede pragmatike. Stojte takrat krepko na braniku, zlasti vi tovariši spodai v centrali! ■nmr-m—-nraiim ■ iiini» iiiiniiniin .................. »um MIMI GRČARJEVA: Gospodinjski in vzgojeslovni tečaji in njih potreba. (Referat na zborovanju tržiškega krožka »Pedagoškega društva v Krškem« — v Št. Janžu dne 18. novembra 1920.) Med odmorom motrim otroke in opazujem. kako iim tekne mala nižina po dve-::rnem duševnem delu. Gledam iih. kakšni so moii ubogi malčki. Nekateri so snažni umiti, dobro opravljeni, drugim se čita z obraza revščina, drugim zopet zanikrnost. Odkar sem žena in mati. imam vse drugo srce za izročene ini otroke. Otroci so. majhni, nedolžni, večina kot vosek volni, vzoretemliivi za vse dobro in lepo. Eni obla?odaripni od roiistva s čednostmi, dru- gi žalibov; tudi «> prirojenimi slabostmi, a otroci so. Po otrocih sodiš starše, predvsem mater. Mati. to ie bitte, od čegar te odvisno toliko sreče, a tudi toliko goria. In kakšne so. in kakšne nai bi bile naše matere? V knrigi: »Mehr Freude?, sem čitala stavek: »Weil Gott nicht überall reine Engel senden konnte, stellte er an ihre Stelle eine Mutter«. Torei. mati nai bo aneel. vidria namestnica niefova na zemlji In. temelina vzgoja teh angelov ie. dra-;ri kolegi in koleeiniie v naših rokah. V naših deklic dltšo in srce moramo že v prvih letih Šolske dobe vseiati semena dobrih lastnosti, da bo ob nadalinem nesrovaniu pognalo globoke, neüsahliive korenine, da ho z nihni prepleteno vse bitie. da bo kre-mensit F.eomaieri mih značai. ntih nežnost in blaeodiišnost. Žena brez srca ie kakor roža brez vonia. dan brez solnca. Cili žene te. postati gosoodinia in mati. Ta dva smotra morata ureiati vzgpio naših deklet. Gospodinja — družica moževa. Kai zahteva naobrazba žene kot take? Kar ie mož. to nai bo žena. Doba, ko je bila ona ie sužnia moževa, ie že zdavnaj minula. — Istovredna z niini nai mu stopa skozi živ-iienie ob strani kot niegova namestnica in pomočnica. Pa. naob.razbi — moževa in ženina — nai bosta različni? Če nai ie žena istovredna z možem, mora znati isto kot on. Ce ie mož živinorejec, mora imeti 'udi ona iasne ooime o živinoreji. Ie tako iahko delata skupno za svoio blaginjo in Procvit svotega gospodarstva. V naših vinorodnih kraiih mora biti mož dober vinogradnik in kletar. In žena. nai o tem ničesar ne ve? Če mož omaga, nai bo li ona odvisna od dobre volie sorodnikov in sosedov? Sama vaieti v roke. pogum v srce krepke misli in dobro volio, oa bo lahko vozjla kot stara Kastelka s Kastel-čevine v »Gadiem gnezdu«. V Helnzevi zbirki zakonov m ukazov ie na str. 155 § 79. omenjen tudi tospo-diniski pouk. Toda do zadniera desetletia se to na naših šolah ni upoštevalo. Pomanjkljivost naobrazbe naših kmečkih go- LISTEK FR. BRINAR: f Armin Gradišnik. Naš Armin ie mrtev! Ta pretresljiva novica, ki so jo prinesli novoletni listi, gre *>d ust do ust. Preminul je naš ljubljenec, ta markantna osebnost naš zaslužni organizator ¡n voditelj, eden izmed natideal-neiših učiteljev. zlata tovariška duša. častni član Celiskega učiteljskega društva in častni član vseslovenske učiteliske organizacije. Rodom Vrančan se ie izšolal v Liub-liani. Služil ie kot podučiteli skoz sedem let v Senožečah. Od tam se te preselil kot D^dučiteli v Hrastnik, kjer se ie poročil s svoio izvolienko učiteljico roi. Drenikovo. Ko ie bila J. 1898. po smrti Lopanovi na celjski okoliški šoli razpisana nadučiteli-ska služba, ie bilo to mesto podeljeno Gradniku kot najvrednejšemu. Tu ie potem deloval kot uzoren učiteli ter kot najboljši nad vse priliublieni voditeli do prerane svoje smrti. V oretečenem poletju, o priliki veličastnega slavja petdesetletnice Celiskega Nčiteliskega društva, čegar spreten krmi- lar ie bil celo desetletie. nas te s tipično svoio ognjevitostjo bodril k idealnemu smotrenemu delovanju. Nismo slutili, da nam ie takrat pel svoio labudio pesem, da nam ie oosledniikrat ¿aklical svol priliublieni »sursum corda!« Zaslovelo ie uiegovo ime med slovenskim učitelistvom in do vsei slovenski javnosti, ko ie v velikonočnih počitnicah leta 1889. kot predsednik osnovalneea odbora za -Zavezo slovenskih učiteliskih društev« po srečno premaganih ovirah prinesel v Liubliano od vlade potrjena aravila. ki so bila pri ustanovnem delega-cvskem zborovaniu po njegovem navdu-šujočem uvodnem govoru sprejeta. Tako ie postal pokojni Armin oče naše vseslovenske učiteliske organizaciic. prvi Zdru-I°ne Sloveniie. Neustrašen ie bil ta niegciv nastop: a v časih, ko se ie pri vladajočem politi-škem sistemu, ko se ie smotreno stavilo stebre za »most do Adriie«. je bil niegov nastop tudi — smel. Posledice niso izostale: osumljen ie bil oanslavizma, orožniki so stikali no niecovih papirjih. Ni se ustrašil germanofilskega vetra stal ie trdno kakor skala in to mu ie pomagalo. Videč, da ga ne preukreneio njti za las. so ga odslej pustili v miru. Od leta 1900. do 1910. ie nepretrgoma predsedoval Celjskemu učiteljskemu društvu. Povzdignil ie društvo na višek. Več let ie bil tudi od učitelistva izvoljeni član okrarnega šolskega sveta celiskega. dokler ni. žal predčasno odložil tega mandata. V učiteljski organizaciii bivše Štajerske ie zastopal slovensko učitelistvo pri »I ehreLbundu« v Gradcu. Niso nas ljubili netmški tovariši, toda rešoektirati so nas morali. V to iih ie naiveč prisilil Arminov markantni in imponutoči nastop. Obilica člankov ie izšla iz njegovega spretnega peresa v raznih listih, posebno v »Popotniku« in »Učit. Tovarišu«. Njegovi članki, odgcvariato njegovi osebnosti: vse fino izklesano in polno idealnega navdušenia: Svoje prve službe v Senožečah se ie rad spominial. Tam se ie seznanil tudi z mnogimi primorskimi tovariši ki so mu bili pozneje pri ustanavljanju »Zaveze« velika opora. Tam. ie občeval s trdimi kraškimi »grčami«. Nedvomno ie ta prva niegova služba vplivala na njegov značat. Niegova sicer mehka štajerska nrav se ie orepoiila s kraško kremenitostio. Niegova prikupliiva vnaniost. krasna dolga brada in priieten nasmehliai na ustih, njegov fini :n elegantni nastop, niegov temperamentni nastop kot govornik, vse. vse ostane nam v trainem spominu. Kako"srebrnočist ie bil odtnev njegovih srčnih strun! Kako želino smo se zbirali krog niega! Kako živo se snominiamo prekrasnih uric. ki smo iih preživljali v niegovi prijateljski družbi. Nežrto so bile ubrane nteeove srčne strune. Britke prevare, krivice so globoko rezale v njegovo čuteče srce. A molče ie nosil bol in ni klonil glave. Proti protiv-niku ie bil odločen, a plemenit. Le redko se ie pripetilo, da ie kateremu izmed svojih ožiih oriiateliev razkrival svoie srčne rane. Kadar mu ie pa oostaialo srce težje in težte našlo ie uteho ori nežnem bitlu. ki ie niep-ovo srce naiboli poznalo, ki ie nai-eloblie čustvovalo z niim: pri svoii tihi. mirni visoko izobraženi živlienisiki spremljevalki. ori svoii dobri soorogi. V nieni družbi in v krogu svojih ljubljenih otrok In vnučkov se ie njegovo razburkano srce zopet umirilo. Nedavno ie pa ieela težka bol na njegovo rahločutno dušo. Debele solze so se mu neprestano udirale po obledelem obra-zu. Tudi pri svoii ljubljeni rodbini ni našel -več tolažbe. Poslali so ?a v zavetišče v Lassnitzhohe. kier le kmalu — mir dobil. Stran 2. UOimLJSKl TOVARIŠ, dne 13. januarja 1921. Stev. 2. SDodini ie natorei izprevidelo učiteljstvo in hotelo nriti v okom temu perečemu vprašanju. Med temi ie bilo učitelistvo krškega okraia eno prvih. Po inciativi našega nadzornika so se sestavili podrobni učni načrti, na podlagi katerih nai bi se preosnovale naše oonavlialne šole v krne-t:isko-nadalievalne in gospodiniske tečaje. Ko ie že učitelistvo dovršilo delo. došel ie glas o našem delu tudi do ušes višiih gospodov. Niih brihtne glave so or;šle na misel, da bi se bilo dobro okoristiti z delom učitelistva in žeti oriznanie in pohvalo za delo. ki ni bilo niih dielo za trud. za katereea so se potili drugi. Sklicali so anketo strokovnjakov in delati. — Učitelistvo ie čakalo rezultata. Tovariš Andrei SkuH. ki ie bil k anketi oovablien. ie došel domov kai slabe volie. Uvidel ie. da ie podrobni učni načrt za kmetijsko nadaljevalne šole- sestavljen od svetnika Rohrmana v bistvu prav isti. kot ga ie sestavil on. le besedni red ie malo drugačen. N'etra. ki 'e delal in se trudil, da ie zbral snov. so potisnili v stran. Isto se ie zgodilo z načrtom za eospo-dmiske tečaie. ki sva sta sestavili z gdč. Ivano Dolinarjevo iz Višnie crore. Ne mislite-da govori te besede moj užaljeni ponos! Ne' V teh deianiih vidim preziranie nas vseh. učiteljskega stanu v obče ln to ie kar me boli. Kdor se hoče prepričati o istimtosti moiih besed, pa nat primeria naše podrobne učne načrte, ki jih ima vsaka šola in ona g. svetnika Rohrmana, k; sta izšla v . prvih oktobrskih številkah n?.še?a stanovskega glasila »Učit. Tov.« Naši podrobni učni načrti so sestavljeni nač y naiožiem obsegu. prikrojeni duševnemu obzorju naših poaavlialk. Vendar pa ti gospodinjski tečaii za slovenski kmetiški ženski svet še niso dovoli. V vsakem večiem kraju naj bi bila gospodinjska šola v večiem obsegu kier bi se naša dekleta tudi praktično urila v vsem. kar iim nudi suha teoriia. To pa ie naloga naše vlade, ki nai bi stavila v ta namen letno gotovo svoto v svoi budget. Za ustanav-lianie državnih gosoodiniskih šol izdan denar bi donašal našemu narodu ogromne obresti. Nekoliko se hoče odpomoča temu hi začelo ie menda noverieništvo za kmeti ;stvo ustanavliati gospodinjske tečaie s;dai tu. sedai tam. To pa nikakor ne zadostuje. Stalnih tečaiev nam ie treba, da bodb gospodinjsko naobražena vsa naša dekleta. Kdo pa bi vodil gospodinjske šole? Strokovno naobražene drZavne učiteljice. Ker pa nam takih učiteljic do sedai še manika. nai bi se tako kot letos prirejale gospodiniske šole za tozadevno naobrazbo učiteljic. Rok 6 tednov pa se mi zdi vsekakor prekratek. Še nekai ie. kar me boli. kadar čujem o gosnodiniskih tečaiih. O vsem se govori: o kravah in prašičih, o kokoših in drugih živalih, o pospravljanju sob in negovanju cvetk, a o onih. negovanja naiboli potrebnih cvetkah, o otroki in niih vzgoii pa nikier. Čuiete li. da se nahaia kje pri nas v Sloveniii vzgoieslovni tečai za dekleta, ki se mislijo poročiti? Starši iz takozvamh dobrih hiš poskrbe. da se niih dekle izuči v šivaniu in kuhanju, da ista ali sama kuha ali dela jedilne liste kuharici in se ii ne podi tako. kot oni mladi ?osoei. ki ie kuharico vprašala, če ima za en močnik dovoli 7 iaic. O tem se misli, da bo treba kuhati, da bo treba šivati, skrbeti za to in ono v'gospodinjstvu, a da bo treba vzgajati otroke, bodoče liud', ki nai imajo pamet in prosim tudi srce. o. o tem ne govori nihče, ne misli skoro nihče. O vzgojesiovlu smo me učiteljice naobražene. a naobražena nai bo vsaka žena. predvsem Da vsaka mati. In ravno učitelistvo ima največ prilike opazovati pomanjkljivost domače v/goie šolskih otrOk. V mestih se bo temu morda kmalu odpomoglo. a kai bo na kmetih? V mestu kot na kmetih so vzgoieslovni tečaii prepotrebni. čitala sem v nekem časopisu, da obstoia v neki državi zakon, da njora vsaka nevesta absolvirati gospodinjski in vzgojeslovni tečaj. In kar ie v prid drugim državljankam, bi hasnilo tudi nam. Potrebo vzgoieslovnih tečajev na podpira dejstvo, da ie po boini vihri padla tudi morala na zelo nizko stopnjo oredvsem v mescih. Kai naii pričakujemo od moralno pokvarjenih? — Krepostnih otrok? Žalibog. da se le prepogosto udei-stvuie rek: »Jabolko ne pade daleč od drevesa«. Malo pa ie žensk ieklene volie. ki bi se dvignile, če so enkrat padle po lastni volji, z lastno energijo iz mlakuž prešest-nosti in nepoštenja k poštenemu in rednemu življenju. V teh hudih časih, ko izginja-io v brezznačainosti vse lepe lastnosti, ki so dičile včasih slovenski rod. bi tembolj potrebovali takih slučajev. Le od dobro vzgoienih. vzgoino naobraženih žen lahko pričakuiemo dobrih_otrok. vrlih državljanov. lenših dni našemu narodu in v to po-mozi Bog! Teze: 1. Dobrobit vsakega naroda te odvisen od niefovih žen-mater. 2. V dobi. ko se ženski svet vedno boli emancipira. nai ne bo razlike v nao-brazbi moževi in ženini in to ne le v mestih, ampak tudi na kmetih. 3. Naobrazbi naših kmečkih deklet ie posvečati več pozornosti in umevania niih teženi. 4. Namen deklet, postati gospodinia in mati. nai ureiuie niih vzgojo. 5. l judske šole nai s_e no možnosti povsod razširiaio v večfr'h krajih oa ie ustanoviti stalne gospodiniske šole, ne samo tečaie. v katerih nai dobe dekleta kar najširšo, naobrazbo ne le v gospodinjstvu, temveč tudi v vseh panogah kmetijstva, da bodo tudi elede znanosti istovredne z možem. Posečanie gospodinjskih tečaiev nai bi postalo obligatno vsai za vsako "evestn 6. Za vzdrževanje gospodinjskih šol prispeval vlada in stavi primerno vsoto vsako leto v svoi budget. 7. Gospodinjske šole nai vodijo učiteljice. ki so se tozadevno naobrazile v po sebnih tečaiih. (Šest- ali celo štiritedenski tečaii kot letos, nikakor ne moreio zadostovati potrebam.) Cas oa ie že. da se uiede ?osp. tečaiev vendar enkrat kai konkretnega ukrene. 8. Drug smoter žene. postati mati — nujno zahteva vzgojne naobrazbe. V ta namen nai se ustanavljajo oo mestih posebni vzgoieslovni tečaii. katerih obisk nai b» bil obvezen za vsako nevesto, na kmetih na nai bi se prirejala ooliuana vzgoieslovna predavania pri pouku v gospodinjskih šolah. 9. Le od vzgoino naobraženih žen ie mičakovati dobro vzgoienih otrok, vrlih državlianov. lepših dni našemu narodu. 10. V imenu vsega učitelistva pa protestiram kar naiodločneiše. da se prezira in omalovažuje naše delo. kot se ie to zgodilo ravno nri podrobnih učnih načrtih za kmet. nad. iu gospodiniske tečaie. Nosili Te bomo. dragi naš Armin, v srcu do zadniega utripa. V zgodovini slovenskega učitelistva Ti bo ohraniieno častno mesto. R. GOBEC: Mojemu f bratu Rudolfu! Že dolgo sem vedela, da Ti angel smrti šteie dneve živlienia. a Ti sam nisi vedel in nisi hotel verjeti, niti takrat ne, ko so Ti bile štete zadnje minute. — Čudno se mi ie zdelo, ko sem prešte-tokrat čitala v časopisih: Ta in ta »ie postal žrtev voine ...« in glei. tudi za Tebe so bile zapisane te besede. Tja so Te poslali da so Te soehali in pokvarili: sled-niič si skoro podlegel trebušnemu legarjai. ki ie razsaial med voiaki. a vsem na čudo si ušel smrti, k.i Ti ie bila že tako blizu, a začrtala Ti ie dvomljive sledove. Tih in molčeč si bil vedno, od takrat si bil še res-neiši in nisi hotel več z nami prepevati, ne se z nami smeiati. V tihih skrbeh smo domači včasi mislili na Tebe ker smo vedeli. kako težko si pomagaš sam. A hotel si b;ti sam in odklanial si vsako pomoč. Še le. ko Te ie bolezen (španska hripa) drugič priklenila na postelj in si v^l ko- liko žrtev ie v okolici že pobrala si se udal in volino sprejel postrežbo. A dopusta nisi hotel. Napol okrevan si šel v službo in od takrat si prihajal vedno trud-neiši domov na počitnice. Težek Ti ie bil korak, rameni sta se Ti sklonili, tiho duševno trplienie se Ti ie zrcalilo na obrazu. Bil si utruien popotnik, mlad na letih, star na pezii živlienia! — Pred letom sem prišla k Tebi. ko sem se peljaia mimo Brežic. Našla sem Te prehlaienega, bolanega in tak si hodil v šolo. Ooravlial si zadnie delo. vršil zadnie dolžnosti.. ■ Ni Ti bila težka smrt! Sai si umrl v naročiu matere, ki Ti ie leto dni stregla z isto junaško požrtvovalnostjo in tiho uda-nostio ki io zmore le v troljeniu utrleno materino srce. V ivienem objemu nisi zapazil. da se sklania nad Teboj aneel smrti nisi čuti! niegov mrzli noliub na čelu in nisi videl, ko mu ie kanila z meča ona žolčna kaolia. po kateri obide človeka smrtna zona neha srce biti in oko oste-tfteni. Brez slutnie si umrl. zaspal... Zadnji dan Ti ie bila že odeia pretežka, lajša bedi Ti zemliiica! Tvoiim manom v majhen spomin zapisala Tvoia Te ljubeča sestra Regina. Mladina, zbiraj! Ni več daleč čas. ko se zgodi tudi poslednje. ko postavijo meinike sredi naše zemlje, da ločijo od nas naše odtrgane brate. Žalost bo tedaj zakraljevala ob sinji Adriii in bridkost bo legla na solnčno Goriško Mladina, ti zlato naroda, ti naš up, vstopi na plan in pokaži Dodiarmlienim bratom, da merniki ne ločiio tega. kar ie oo vekovečnih zakonih zvezano temveč da so le trenotna ovira, ki «dleti, ko pride vstaienie Velega Jožeta. A ne samo z besedo, z dejanjem pokaži to. da bo Tvoia beseda vžigala in prepričevala, da bo šel v srca zatiranih nov ogeni rodoliubia. nova sila za bol. da bode tla pripravljena, kadar se nribliža ono veliko vstaienie. Zato ti naša mladina zbirai sredstva, darove, kniige neumorno, zbirai povsod in vedno Dri starih in mladih. da bo nabrano vse. kar treba! Mladina, ti uživaš svobodo, ker so se Tvoii predniki žrtvovali za Tebe. Bodi vredna dela očetov, bodi dostoien izvrševalec niihove volie in pripravi tla za vstaienie še vedno zatiranih bratov. Zato zbirai neprestano zbirai. ker tam preko divia trplienie. Mladina, sveta Tvoja predipravica je. da ie Tvoie srce čisto in nepokvarieno. kj utriplie uri vsaki krivici in pri vsakem preganjanju. Ohrani si to predpravioo. ki ie nailepša. kar iih ima svet in spomni se bratov tam '»reko ki brez doma v trplie-niu»in preeanfaniu ohraniiaio zvestobo nam in Tebi. k.' trne radi Jugoslavije. Toda misli. čuti in delaj kot Samaritan. ki pomaga in ne kot farizei. ki samo govori, a nič ne naoravi. Zato zbirai mladina, pomagat svoriim bratom. Bodi iim tolažnik in odre-šenik v bedi J Zbirai mladina in z zbiraniain množi v svojem srcu ogeni Uiibezni. da vstane v Tvojem srcu orkan volie. ki mahoma stare vse. kar ie nasilnega in krivičnega Zbirai mladina, da v poznih letih ne boš brez zadoščenja ker nisi storila svoie dolžnosti. Zbirai mladina, da te bo v moški dobi okrepila zavest storjene dolžnosti. Gosposvetski zvon te kliče iz katedrale sv. Justa odmevaio k Tebi prošnje, iz vseea Primoria Te prosijo zvonovi. Ne presliii iih. temveč izvrši niih voljo in zbiraj enako neumorno, kakor poio oni primorsko bol. Zbirai mladina za dan vseh živih tam preko, zbirai. za dan. ki mora napočiti orei ali slei! I. J.: Pozor! Voino ministrstvo ie izdalo sledeči odlok: »V smislu člena 11. zakona o ustroi-stvu vojske in odloka voinega ministrstva z dne 13. februarja 1920 T. Dio br. 93.849 U. 1. kos 41 državnim uslužbencem, poklicanim v kadrovsko voiaško službovanje za ča.s teca službovanja ne gredo nikaki preiemki iz civilnih sredstev. Okrainl šolski svet se vsled tega vabi da vsak tak vnoklic takoi lavi.« Iz tega odloka ie razvidno, da se ustavi civilna plača vsakemu učitelju, ako ''e poklican v voiaško službovanie in nai-sibo dotičnik častnik, podčastnik ali oro-stak. Le eno ni razvidno iz tega odloka. Ali velia isti za vse obvezne letnike ali samo za one. ki so vpoklicani v aktivno redovno službo? Da se ustaviio civilni prejemki učite-liem-častnikom. ki so samci, ie to oopoJ-xX>ma umevno, drugače oa ¡e pri onih. ki :maio družino in se iih pokliče v kadrsko službovanie izven niihovega okrožja pu-kovske okrožne komande n. pr. kam v .Macedoniio ali v Črno goro. Še večia nesmisel oa ie. ustavljati civilne prejemke onim učiteljem, ki niso častniki. Kako se bodo oreživliale niih rodbine za časa niihove odsotnosti? Glede tega odloka moramo biti takoi na iasnem da ne bo pozneje v tem ali onem slučaiu nepotrebnih presenečeni. Pozivamo noverieništvo U.IU. da stori takoj vse potrebne korake na Dristoinem mestu, dn se dotični odlok ukitje aH vsai revidira. A. D.: Dnevnik ali tednik. Mnogo se ie že nisaio o tem. da bi se odpravil tednik. Naši tovariši z Goriškega so za to. da se odoravi dnevnik . ker ga smatraio kot nekai nepotrebnega: niso ga bili vaieni na svoiem oreišniem službovanju. Kai torei storiti? Kot se vidi, se tudi višii šolski svet ne more odločiti ne za eno. ne za drugo in tako imamo še vedti» oba. Da pa ie nesmisel pisati oboie v sedenjem obsegu, oa čuti vsakdo izmed nas. ker sedanii tednik ni druzega kot prepis dnevnika. Na Goriškem so srčnejši. bi rekel »kranjski« tovariš, ker nimaio dnevnika. Prav' Toda na-Goriškem inorato —• vsai nned in med voino ie bilo tako — mesečn» vnaorei poslati okrainemu šolskemu sveta podrobni učni načrt za vse predmete z« naslednji mesec kar da votovo več dete kot soisovanie dnevnika. Ako na natančneje premislimo bomo videli, da sta potrebna dnevnik in tednik le da ai trnislim zadniega drugačnega kot ie sedai. Dnevnik ie potreben vsakemu vestnemu učitelju na naisibode začetnik ali starejši izkušeni šolnik. Težko bi bilo naiti mnog« takih učiteliev. ki bi bili za vsaki dan posebej tako arioravlieni za pouk kot ie zdai vsak. ko mora biti pred začetkom ooutka spisan dnevnik za diotični dan. Brez priprave pa ie pouk — milo rečeno —• le polovičen. SHšalo se ie mnenie. da bi ea pisali le mlajši učitelji, za starejše bi zadostoval le tednih. Mislim na da bi se starostna meja težko določila in tudi starejšim izborno služi, vzame iim pa le malo časa ker imaio že več izkušeni in snov že vnaorei oreračunieno. Tudi ni pouk mehanično delo. vsako leto se otroci razliku-ieio po nadarjenosti, a razlika ie tudi v pripravljenosti učencev. Dnevnik preiS-niega leta se ne more kar več let rabiti brez izmremembe. zato mora dnevnik ostati za vse. Odstranimo torei sedanii tednik, ki »e !e prepis dnevnika. Toda za popolno odstranitev tednika nisem, ker ima tudi svoi romen. V niem ie priučena učna tvarin* pregledne iša nego v dnevniku ie nekak regulator hitrosti pouka. Ob koncu tedna vidiš, ali si priučil kai nov&ga in koliko. Ob meniavi razrednika vidi naslednik, ki dostikrat svojega prednika, ki bi mu dal poiasnila. niti ne pozna, prav kmalu, kai se ie poučevalo, kar ie iz- dnevnika tež» razvidno. Tudi nadzornik lahko hitro pregleda. kai nai učenci znaio. Temu ni od-merieno pri nadzorovanju toliko časa. da bi dobil pregled iz dnevnika, ako hoče nadzorovati pouk in ne uradne so!se. Toda sedanii tednik bi se dal tako skrajšati, da bi imel isti namen kot sedai. bil pa š* r-regledneiši in povzroča! zelo malo pisave. Ta regulator hitrosti pouka in pregled priučene učne tvarine nai bi izgleda! sicdeče: Za vse leto bi zadostovala ena pola oapiria za vsaki razred, kar bi tudi ne bilo pri sedanii draginji tiskovin bre« pomena. Na prvi strani nai hi bil le napis »Pregled priučene učne tvarine«. Notranji strani nai bi se očrtali v toliko pdkončnik oddelkov koliko ie predmetov. Prva rubrika bi bjla »Učni jezik«, ki bi se razdelila v dva dela. V prvega nai bi se vnisa-vali obravnavani berilni sestavki, v dra-zega na slovnična tvarina. Oddelek za snisie nai odpade, ker se lahko sklepa te drugih predmetov, kai se ie spisovalo. Računstvo imei tudi dva oddelka, rtv i za računstvo, drugti za geometrijo. Seveda nai bi bi! tudi oddelek za srbohrvaščino, na tudi za protialkcholni pouk. Ob koncu vsaceea tedna nai se vpiše učno snov. ki se ie v dot'čnem tednu priučila in dokončala z naikralšo označbo. Tako bi bilo vsaki teden vpisati le pri nekaterih nredmetib. kar ne bi dalo mnogo dela. a bilo bi zelo pregledno. Pa bode kdo pogreša! prostor za podpis vereučitelia kot ie v sedanjem tedniku. Toda ti del ie na re.s popolnoma brez pomena. V 50 % slučajih pod\ uprave in o korakih, ki so se storili v tem ozira. Vloge, ki se z njimi izreka organizacija za popolno centralizacijo šol. uprave, so se poslale ra pristoima ministrstva, na poslance, klube in UJU v Beograd. 2. Dopisi in predlogi raznih društev: a) Več društev je poslalo predloge in resoiu-etje, ki se z njimi izrekajo proti obveznosti kon-suircnih društev ozir. gospodarskih zadrug. — Sklep: V Sloveniji ¡e trgovina toliko razvita m tekmovanje trgovcev že tako močno, da obstanek Samopomoči in uradniških konsusmnih društev nima zmisla, zato slov. učiteljstvo odklanja obveznost teh zadrug. Zajedno izražamo svoje začudenje, kako se je moglo ukrepati v tako dalekosežni stvari brez poprejšnjega zaslišanja prizadetih stanc*v in organizacij. b) Več okraj, društev ije poslalo proteste, ker se po izdani naTedbi izplačujejo poročenim učiteljicam samo 50% dnevnice, ako je mož v državni službi. Društva konštattrapo, da opravljajo poročene učiteljice enako delo kot neporočene in bi bilo torej nepravilno zapostavljati jih v gmotnem oiziru; na ta način je pa poročena učiteljica z 20 in več službenimi deti zapostavljena za učiteljico - začetnico. — Ožiji sosvet siklene napraviti pri merodajnih oblasitih potrebne korake, Ja se ta krivica popravi. c) Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zahteva, da se plače učiteljicam ženskih ročnih del izjednačijo za sistemizirana in nesistemMn-na mesta. — Sklene se posredovati, da se ugodi tej upravičeni zahtevi. č) Več društev zahteva, da se skličejo v šolskem letu 1920/21 po vseh okrajih učit. konfe renče. — Ožji sosvet se pridružuje tej zahtevi m jo sporoči višjim šolskim oblastim. d) Isto društvo želi, da deluje ljubljansko poverj. UJU na to, da se še lotos priredijo zu učiteljstvo visokošolski tečaji na ljubljanskem vseučilišču. — Sklene se ukreniti vso potrebno, da se ta misel uresniči. f) Učiteljsko društvo za kočevski okraj je pripravljeno, da sprejme tovariše nemške narodnosti v okraju v organizacijo in sicer s posebnim odsekom. Razpravni jezik v tem odseku je lahko nemški, vloge, ki naj se vlagajo potom društvenega predsedstva na poverjenišfrvo, pa morajo biti slovenske. — Temu sklepu se pritrdi, samo da novi člani izpoinujjejo organizacijska pravila ter da na pokrajinskih in državnih skupščinah ter kongresih razpravljajo v diržarvtnem jeziku. Novo pristopivši člani naj se naznanijo v 6 izvodih kot druga društva poverjeništvu. f) Isto društvo želi, da se učiteljem, ki so Itfli v pokoj en i po 1. sept. 1919, od tega dne šteje iokojnina. g) V isti zadevi je dospel tudi dopis tov. Iv. Rihtaršiča, nadučitelja v p, ki zajedno hoče, da vsem vpokojencem odmerijo pokojnine na Podlagi novih plač. — Ožji sosvet izjavlja, da je ponovno zavzel isto stališče In je to izraženo tudi v osnutku šolskega zakona, ki ga je izdala organizacija. h) Za mežiško dolino na Koroškem se snuie novo okrajno učiteljsko društvo. — Ta misel se toplo pozdravlja in se naj čimprej tudi izvede. 3 V razpravo pride proračun za I. 1921., ki se Pa vsled pozne ure odloži na prihodnjo sejo.' IV. seja ožjega sosveta UJU, pofverj. Ljub-•iana dne 19. decembra 1920. Poverj. Jelene čestita odborniku tov. V. Rusu ^ot novoimenovanemu okrajnemu šolskemu nad-®0ttniku in poroča o došlih dopisih. 1- Kamniško učiteljsko društvo staivi izpre-predloge k načrtu pravil za okrajna društva. — Ta načrt vsebuje samo ogrodje, okrajna društva pa naj si na podlagi tega načrta prikrojijo društvena pravila po svojih krajevnih raz-" ®fcrah in potrebah. Pač pa naj se društva drže hmeljnih določb načrta. 2- Celjsko učiteljsko društvo je poslalo iz-®r®minjevalne predloge k načrtu šolskega zako- a- — Ugotovi se, da je osnutek dogotovljen !.i že razposlan, imajo ga v roki tudi še ministrstva, parlamentarni klubi in poslanci. 3. Konjiško učiteljsko društvo javi novi društveni odbor In razsodišče. 4. Isto društvo želi pojasnila glede odbitkov pri plačah. — Po zadobljenih informacijah se priobči v stanovskem glasilu. 5. Pedagoško društvo v Krškem je poslalo v zadevi kmetijskih in gospodinjskih tečaljev več predlogov, ki se izroče pedagoško - didaktiškeanu odseku. 6. Isto društvo se obrača s protestom proti nameščanju nekvalificiranega učiteljsitva. — Ožji sosvet se temu protestu pridružuje in ga sporoči na viš. šol. svet. 7. Isto društvo se Izreka proti strankarski politiki na društvenih zborovanjih. — Se vzame na znanje. S. V razpravo pride proračun poverjenišrtvi UJU za 1. 1921. — Proračun se sprejme In ponatisne v »Učit. Tovarišu«. 9. V zadevi ustanovitve višje pedagoške šole v Ljubljani se sklene napraviti vlogo na poveri i-nišfcvo prosvete. Pri te(j priliki se sklene urgirab" združitev obstoječih učiteljskih knjižnic na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah v skupno okrajno učiteljsko knjižnico, kakor se Je glasil sklep zadnje okrajne učit. konference v Ljubljani Tako preurejena knjižnica, izpopolnjena z najnovejšimi pedagoškimi deli, bi dobro služIla namenom višje pedagoške šale v Ljubljani. 10. Seja širšega sosveta (ožji sosvet pomnožen s predsedniki vseh okraj. učit. društev) se določi na velikonočne počitnice. Stroške za ude-ležitev k seji prevzame vsako okrajno drušitvo zase Draištveae vesti. + Učiteljsko društvo za okraj Sv. Lenart Slov. goric je priredilo 5. januaTja t. 1. svoj občni zbor, katerega se je pri teh skrajno neugodnih potih udeležilo prav povoljno število udov. Tov. predsednik Franjo Kranjc pozdravti prisrčno vse ter izreče novoletno voščilo: STeča in sveti mir naj vse razveseljuje, v društvu bodimo ysi trdni steber kot ud UJU in s tem otvori zborovanje. RavnokaT od vseh članov podpisana častna diploma se ista izToči tov. ravnatelju Radoslavu Kopiču v izbranih besedah zbog njegovih vs3« stranskih zaslug za učiteljstvo tega okraja in zastopnika v okr. šol. svetu, za kar se odličnjak najsrčnejše zahvali. Došlih dopisov se omenja lepa čestitka častnega člana Jos. E. Mavriča vlp. nadučitelja v Mariboru došla po slavnosti naše 501etnice z lepim darilom 50 K, spomiinjajoč se svojih odličnih tovarišev, kaT se je hvaležno sprejelo. Imenovani je bil 30 let društveni predsednik in si je stekel mnogo zaslug, da se je društvo ohranilo na tej višini neumornega delovanja v prid šoli in mladini. Bog ga živi! — Okrajno glavarstvo paziva društvo, da si preskrbi slovenska praivila, čemuir se po njih dobri sestavi kmalu ugodi. — Potem prečita došla opravičevanja nekaterih nenaivzo-čih, kar se potrdi. — Vsi novodošli udi tov. Jož. Valnar z gosp. tov. brata Jakopeca, se prisrčno pozdravijo in povabijo k društvenemu delovanju. Na to se v toplih besedah spominja 24. decembra 1920 v Mariboru umrlega vzor-tovariša vp. nadučitelja Jur. Breganta bivšega izbarnega društvemiika, ki se ni nikdar vstrašil ne dela, ne slabih potov h zborovanju. Navzoči se vzdignejo raz sedežev: Slava mu! — Zapisnik avgustove slovesne seje prečita tajnica K. Schweiger, ki se nespremenjen odobri. — Zborovanje meseca decembra se ni moglo vršiti radi skrajno sneženega dneva, zato je danaSnje skupno. — Poročila raznih delegatov osebnih vitisov, se sprejmo pohvalno. — Šolski voditelji poročajo o novi odredbi: v začetku jesenskega šolskega leta, da v nobenem šolskem okolišu ni bilo ne najmanjšega odpora povodom popisovanja novincev. O načrtu zakona o nairodnem šolstvu je bi razgovoir zanimiv, k temu so povzeli besedo tov. Perger, Kopič in predsednik; ta je še posebej poročal o srbskih šolah, mestnih in v gorovju in da naše šole bodo povečini lahko sledile vsem tem odredbam, ker so mnogoštevilneje, večinoma tudi popolne. Le v sedajnih drag. časih bo ovira1 > napredek otrok pomanjkanje obleke. Glede šol. knjižnic se sklene, prositi v. š. s. potom poverje-tiištva, da se te oskrbe na vsaki šoli za šolarje in odrasle, za prve večino etiške, za Slednje bolj kmetijske In zdravstvene vsebine. Take knjižnice naj vodi učit. odbor. — Pregled imenika dru-štvenikov dokazuje, da so vsi od vseh 9 šol včlanjeni udi, 40 po številu za 1. 1921. vpisani. Letni-na se je določila na 350 K in sicer 250 K članarino, ostalih 100 K pa za potnino 60, res. sklad 10, učit. konvikt 10, Tvorruco uiil !0 In Jug oslov, matico 10, kakor se je že lani prispevalo. Članarino po 250 K so vsi navzoči takoj izročili b*lagaj-ničarju, nenavzoči imajo to še ta mesec storiti, kar se tudi pričakuje. Ostali znesek se Ima prihodnji mesec poslati blagajniku tov. Radosl. Ko-vačiču pobrano po šol. voditeljih. Enakost velja vsem! — Letni računi so se pregledali po tov. Škerjancu, K. Schweiger in Vobiču, odobrili In zahvalo izrekli blagajniku za njih vzorno vodstvo. Prebitek znaša 512.28 K. Razmotrivalo se je centralizacijo uradn. gosp. zadrug, ki bi pobijale draginjo, pri vpeljavi teh se mora vse preprečiti, da se dobički ne bodo delali. — V. š. s. se naprosi dovoljenja potom poverjeništva, da se vrši polletna klasifikacija, da I vsak razred dobi sliko reg. Aleksandra in da se urode pojvsod plače u. ž. r. d. V. š. s. se prosi, da »zpoeluje odredbo, v kateri se bo zaukazalo moliti za našega kralja P. I. in regenta Aleksandra na dan narodnih praznikov. — Paverjenica J. Cuček pobere letnino 32 K za slov. Sofl. matico. — Pevskemu zboru se izvoli novi voditelj Jož. Vel-nar, društveni odbor se naprosi ¡za nrodsitvo dose-dajni, !e tajništvo prevzame tov. Josip Krtsti, dosedanjemu se izreče lepa zahvala, za dveletno dedovanje. — Prihodnje zborovanje se vrši v Št. Jurju v Sloiv. gor. mes. marca. F. Jakapec bo poročal o ruski učiteljski organizaciji, tov. Perger 0 zgodovini domače šole itd. Iz Jugoslavije. Okrajna učiteljska društva nai čim-nrei nreosnujeio svoia stara pravila na nodlaei načrta, ki ga ie i»dalo ooverieni-štvo UJU. — Izdelana oravila nai se pred-lože okrainemu Glavarstvu. V koliko izvodih nai se to zeodi. ie naibolte aitao povpraša vsako društvo ori svoiem okrajnem. Glavarstvu, ker ie mnemie lako različno Isto clede kolekovania. — Pri pre-c snovi pravil nai se drže .društva načrta kot temeljnega oiwodia. sicer nai pa povsod vnoštevaio lokalne razmere, kar ve-l!a preivsem pri noslovniku. — Načrt zakona o narodnih šolah. »Narodna Prosveta« piše: G. ministar Prosvete nameran ie da nodnese Narod-noi Skupšt;ni predloc zakona o narodnim škilama za celn kralievinu Srba. Hrvata 1 Slovenaca. koiim bi se uiednačiio današ-nie ookraiinsko ikclsko zakonodavstvo i dobilo iedati školski zakon za celu kralie-.vinu Raii toira poslat ie davnom prosvet-nom Savetu na mišlienie. ocenu i eventualne izmene i dopune oroiekt zakona o narodnim školama. koii ie izradila iedna stručna komisiia iz svih pokraiina ioš pro-šle srodine. -- Privatne šole. Minister za prosveto ie odredil, da se zaoro vse privatne šole v r.nih kraiih. kier obstoiaio državne šole. ker imajo otroci naših državlianov tu tega iezika dovoli preskrbljeno tudi v državnih r-olah za materinščino. — lavno vprašanje. V zadnii številki »Učit. Tovariša« razpisuie .otuiski okrajni šolski svet mesto strokovne.ea učitelia za II. skupino na ptujski deški meščanski šoli. Zahteva se usnosoblienost za slovenski in nemški učni iezik. Stavimo ul.iudno vprašanje na srospoda nadzornika Finka v Mariboru, na podlaei katerih naredb VDeliuie nemščino kot obvezen učni iezik na Ptuisko meščansko šolo? Mari ie bi! po dveh letih naše svobode zato postavljen nadzornikom za mešc. šole na bivšem Štajerskem, da pripravlja pot jeziku, kate-reea smo se iedva otresli po naših šolah in uradih? Pred letom ie bilo razprisano ravnatelisko mesto na ptujski meščanski šoli a se .ni zahtevalo kvalifikacije iz nemščine. Kam tedai zopet iadramo? Pričakujemo točnega odsrovoraJ — Čiščenje. Dosedanji urednik »Slovenskega Učitelia«. profesor Franc Fab-inc ;e »odložil« uredništvo glasila Slomškove zveze. Odslej bo list urejeval poseben literarni odsek, kateremu bo načeloval Fortunat Lužar. bivši nadzornik za kranjski okrai. — Na višiem šolskem svetu službuie kot konceptni uradnik znani Nar-te Velikonia prav ralad mož. o katerem :>e govori, da še ni položil vseh juridičnih izpitov ki so za nlecovo službovanje potrebni. Ne imeli bi prav nič proti temu mlademu možu. če bi vršil Dredpisano prakso v uradu višieea šolskega sveta, a simo odločno proti temu. da ta mož kot mlad oraktikant soodločttie o usodi slov. "ičitelistva na seiah višieea šolskega sve-tri! Naše mnenie ie. da soadak) na talko važna mesta oo stroki in no letih dorasli možie. Tudi ta slučaj kliče oo čiščenju! — Dr. Majcen. Prejeli smo: Imenovanje profesoriev v višje činovne razrede se ie izvršile. Prizadeti so se oomalknili v naslednji višii razred s 1. I. tekočega leta. — Pod avstrijsko vlado se ie povišba nor-maJno izrekla s tistim dnevom s katerim ie profesor došel v užitek 2. oz. 4. oetletnice. Ravnateljstva so tudi sedat stavila predloge v tem smislu: toda. tozadevni referent v*v. š. s. dr. Maicen ne upošteva teh predlogov, tako. da ie večina imenovanih prikrajšana za eden. dva in več mesecev. Dr. Maicen ie sin tistega orofesoria Maje-pa ki ?e s svojim brutalnim postopanjem izzval !. 1908 stavko diiakov na Msribor--«kem moškem učiteljišču, kar mu ie prineslo predčasen nokoi. Ali hoče iurist dr. Maicen izzvati sličen incident v profesor-sk'h krogih? Profesorsko društvo, zgani s»! ___ — Pogreb v sanatoriiu Lassnitzhohe ori Gradcu umrlega tovariša, nadučitelia Armina Gradišnika, se ie izvršil v torek 11. t. m. popoldne ob ogromni udeležbi | občinstva iz Celia in iz vseh krajev bivše i slov. Štaierske. Sprevod se ie vršil s cell-! skega kolodvora, kier re zapelo celjsko I pevsko društvo žalosiimko, na okoliško pokopališče. Ob odprtem grobu ie govoril nadzornik Cernei. v imenu številno navzočih nekdaniih pokojnikovih učencev pa dr. Vane Radei. na kar ie celisko pevsko društvo zapelo nagrobnico. šolska mladina pa žalosliniko. — Glasbena Matica priredi 24. ianu-aria 1921 v Unionu koncert. Na vzooredu so nainovefši proizvodi naših domačih glasbenih tvorcev. Zastopani so: Adamič, luvanec. Laiovic. Pavčrč^ Prohazka. Ravnik Ln Škerianc. Večino teh kompozicij }e že izdala Glasbena Matica, kar ie pa rokopisov. iih izda v kratkem. — Poročil se ie dne 4. t. m. tovariš ''erdo Pokeržnik. nadučiteli v ^Skalah z gospodično Maro Lazarievo. profesorjevo hčerko iz Gorice. — Članarina In darila za učiteljski konv&t. Tiskarski škrat je v zadnjem izkazu zamešal imena in izpustil Ivana Sernrla z Lesec na Gorenjskem, ki je daroval 30 K; skupna svota 121 kron je pa pravilna. — Ivan Smajdek s Krtine 20 kron. — Ivan Bernot iz Ljubljane 52 K. — Učiteljski zbor iz Sevnice 90 K. — Kranjsko učiteljstvo preostanek za brzojavko 6 K. — Preostanek predvorekih klobas 21 K. — Tisti, ki so pri predvorskih klobasah silne požirali 33 K. — Vo-gninc Anton 10 K, Vogrinc Josipina 10 K, Trošt Viktorija 10 K, šlumpf Ludovik 10 K. vsi od Sv. Antona v Slov. gor. — Kranjc Fran 10 K. Schweiger Katarina 10 K, Petelin Zorica 10 K, vsi od Sv. Barbare. — Fr. Musajr 10 K, A. Celnar 10 K, H. Povh 10 K, vsi iz Boštanja. — Konjiško učiteljsko društvo 205 K. — Okrajni šolski nadzornik Miroslav Pretnar 400 K ob slorvesu od svojih dragih tovarišev ln tavarišic na manjšinski šoli v Ljubljani. — Karel Trost 10 K, Mir* Posch 10 K, Qu sta Sever - Aiko 10 K, Iva Bizjak 10 K, Vera Sever 10 K, Anka Brežnik 10 K; vsi iz Št. Jerneja na Dolenjskem. — Ivan Dimnik iz Ljubljane 13 K. — Današnja zbirka 100« kron: uspeh darovanja do današnjega dne 10.707.90 K. Bog daj srečno novo leto! ——MIM!«................'I CT—I III Kl I.......M Neodrešena domovina. —r Slovenska štirirazredna meščanska šola v Postojni. Dne 1. decembra 1. 1. se ie otvoril na slov. trlrazredni meščanski šoli v Postoini četrti razred s trgovskim značajem. Šola ie torej izpolnjena tako. kakor so želeli nie ustanovitelji pred 15 leti. ko se ie šola ustanavljala. Postojnski okrai ima torei učni zavod., ki najbolje odgovarja potrebam sedanjega časa in našega ljudstva. —r Štrajk meščanskih učiteljev. Ker ni hotel tržaški magistrat ugoditi zahtevam meščanskih učiteljev, so proglasili ti 11. decembra pret. leta stavko. Magistrat ie sicer ponujal letni povišek 1600 L za vsakega učitelia. a ti so vztraiaJi pri zahtevi. da prideio iz tabele D v tabelo C. to ie v isto skupino z uradniki z visokošolsko Izobrazbo češ. da ima meščanski izoit isto vrednost, kot izpit na univerzi. Med meščanskimi učitelji in šol. oblastjo ie prišlo vendarle do sporazuma s tem. da se 'e izvolila komisiia. ki preštudira In določi vrednost meščanskih izpitov. Od ugodne ali neugodne izjave te komisije bo potem odvisno, v kateco tabelo bodo soadali tt. —r Stavka srednješolskih učiteljev končana. Vlada ie sporočila osrednjemu odboru Zveze ¡iredniešolskih učiteljev predloge, ki zbolišuieio gmotno in pravno stališče srednješolskih učiteljev. Osrednji akciiski odbor ie proučeval te vladne ponudbe in ie izjavil, da sicer ne odgovariaio oofpolnoma vsem zahtevam, ki so iih stavili profesorii vlačit v rešitev in ie sklenil da ¿se vladne ponudbe spreimeio le začasno v uoaniu, da se konečna ureditev gmotnega vprašania profesoriev reši vsestransko meseca aprila v državni zbornici. Pouk na srednjih šolah Juliiske Benečije se ie zo-pet pričel 3. t. m. —r Tudi okraini šolski nadzorniki se orpaniziraio. Imeli so do sedai par sestankov kier so postavili temeli svojemu društvu. ki bo skrbelo za materiialne in moralne koristi svoiih članov. Razmere okrainih šolskih nadzornikov baje niso rrerožnate. Prvim sestankom, kier so bili zbrani skoro vsi okraini nadzorniki Julijske Benečiie brez oz:ra na narodnost ie oredsedoval šol. nadzornik Craizer. —r »Novi rod«. Zanimanje za ta orvi mladinski list v neodrešeni domovini ie izredno veFko. Nekatere šole so se priglasile s tolikimi naročniki kot bi iih ne pričakovali naivečii ontimisti. Rok za pri-elaševanie ie podaljšan do 16. t. m. — Tako poroča L štev. letošnjega »Učit. lista« iz Trsta. Veseli nas ta novica, kaiti čegar mladima, teca tudi bodočnost! —r Veselo znamenje. Sledeč zgledu slovenskega učitelistva v zasedenem ozemlju prčno tudi hrvatski tovariši izda- Sintu 4. Stev. 2. iati za. hrvatsko inladež Doseben mladin- j s8ci list »Novo Nado«, katere i>rva številka | izide v nrav kratkem času. —r Edmund Hrovatin t V San Retnu i ie umri bivši učiteli I dniund Hrovatin. ki ; ie pred leti služboval na Goriškem in v | Marezitrah v Istri. Pokojnik le bil sin nek-danie^a šol. vodltelia trorišliih »SLoerinah« zavodov in noz.neie »Šolskega doma«. — MHaff.«nu spomin! t Anton Macarol. »Odprta noč in dan so groba vrata.« Dr. Prešeren In sedai še Ti. dragi Tone, si odšel v krai miru. kier ni več trolienia. — Še ni dobro ix>1 leta. odkar te nremjrml tovariš Anton Fakiru a sedai moramo beležiti nov smrtni slučai! — Umrl te namreč nagle smrti — zadet od mrtvouda —■ dne 17. 4ec. 1920. 1. tovariš Anton Macarol. nad-«čiteli na trirazrednici na Gonanskem pri Komnu na goriškem Krasu. — Britka usoda! A. Macarol se ie Dorodil leta 1872. v Križu nri Tomaiu v sežanskem okraju. Učiteliššce ie dovršil v Kopru leta 1892. ki ie bil naposled v sliižbi na Gorianskem. Učitelieval ie vseea skupaj 28 let. Za časa voine te bil mobilni ran: stal ie na boinem »olju jri se kot praporščak vrnil v svoje «iomovle. — Naš Tone te bil vrl učiteli na-nrednepa obzoria. dober tovariš in SDloh v družbi veselega značaia. Med učiteli-stvoin in šolsko mladino, kakor tudi v občin1. ie bil nriliuWien. In sedai ga. ni več med nami: pograbila ga ie n.enadno .črna Morana. — Šola. občin? in njegova družina ga bodo težko pogrešali. Nai v miru nočiva! Tebi na. dragi Tone. kličem: Na svidante nad zvezdami. kaiti: »Skoz grob odprti soet zaprti — se v carstvu združimo duhov« — piše Sim. Gregorčič. A. L. — Razpisane službe v tolminskem okrafu. Civilni komisarijat za tolminski okrai ie razpisal natečai za izpraznjena definitivna mesta na ljudskih šolah tolminskega političnega okraja in sicer: 12 mest za učiteljice. 3 mesta za učitelje. 5 mest za učitelte-voditelje. K natečaju so pripuščeni samo učitelji Juliisike Benečite. preskrbljeni z vsposoblienostno diplomo kot jo zahtevate zakoni in sedaj veJiavni oraviln;k v fteodrešeni domovini. Prošnie ie bilo vlagati do 31. decembra oikrainermi šol. svetu v Tolminu, dasi le bil razpis služb objavljen v listih šele 1. ianuaria t. 1. Pač modrost laške šolske uprave v Tolminu! Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene | knjige, muzikallje, tiskovine itd. prodate In sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica U. 6. Dr. A. Ogris, Borba za jugoslovansko državo, j V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga, j Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spi- i sov VII. zv. Cena 32 K. po poŠti priporočeno 1K 80 v več. Za našo javnost povsem nove stvari odkriva Ogrisov spis. Vsled stroge avstrijske cenzure smo med vojno le malo slišali, kaj delajo naši izseljenci v tujini in kako se trudijo, da bi pridobili zapadne države za našo nacijo-nalno državo. Le tuintam je talno krožila kaka novica, ali pa smo iz raznih avstrijskih proti-odredb sklepali, da se mora v tujini nekaj pripravljati O delovanju Jugoslovanskega odbora, katerega predsednik je bil Trumbič, smo le malo vedeli. Njegovo delovanje, zlasti njega slovenskih članov, nam odkriva sedaj Ogris. V „Borbi" nam popisuje, kako je agitiral v Franciji, Angliji, Italiji in Ameriki, kako je prišlo do dobrovoljni-Ske alkcfje, kako se je skle-palla kriška deklaracija, vršil rimski kongres zatiranih narodov in kako se je amerikansko javno mnenje postavilo na »ašo stran. Osrisova knjiga je jako aktualen spis, ki ga bo z velikim zanimanjem čital vsak inteligent. Knjiga se naroča pri Tiskovini zadrugi v Ljubljani. Knjige za mladino. Založila knjigarna Ig. pl. KleinmajT & Fed. Bamberg v Ljubljani se je io-tt'a naloge, da poda slovenski mladini najlepše pravljice svetovne književnosti v izredno okusna ilustriranih izdajah. Za sedaj so izšle štiri take pravljice: Rdeča kapica, Pepeika, Trnolfčica in Sneg uličic a; pripravljajo pa se še nadaljnje. Založništvo namerja poseči tudi po slovenskih pripovedkah teir jih spraviti na književni trg v tw-gaito ilustriranih izdajah. Take publikacije so vredne vsega priznanja, zakaj doslej nismo še imeli kdo ve koliko knjižic in knjig s slikami, ki bi bil z njimi rodbinski oče lahko razveselil svo'e ocroke ob raznih prilikah. Zgoraj navedene štiri pravljice so v ilustrativnem delu izvršene resnično umetniško ter so prežete z dobrodušnim humorjem. Tisk na močnem belem papirju je razločen in lep, oprema brezhibna, cena pa razmeroma nizka, sa3 stane vsaka pravljica samo 32 kron. f,Jadranka". Cesar ne zmoremo pri nas, to zmorejo rojaki v neodrešemi domovini. Z novim ietom je pričel izhajati v Trstu Ust »Jadranka, glasilo zavednega ženstva«. Prva številka prinaša par prav pod učnih člankov ter več sestavkov leposkxvne vsebine, med njimi tudi dve pesmi. List bo izhajal 1. vsakega meseca. Posamezne številke stanejo 80 stotink, ietnina znaša pa 12 lir. Urednica listu je gospa Marica Stepamčičeva, poverjenica za Jugoslavijo g. Nada Pertatova v Ljubljani, Dunajska cesta 6/111. Novemu listu želimo obilo vspeha ter ga totpio priporočamo! ».Mladika« stopa v drugo leto svojega obsto i ja. Z letošnjim letom se je pireosnwala v lej>o-stovni družinski Lst. Urednik listu }e France Bevk, ki je privabil v krog sotrudnikov najboljše pesnike in pisatelje osvobojene domovine. »Mladika« izhaja v »Narodni tiskarni« v Gorici dvakrat na mesec ter stane na leto 16 Ur. Mnogo sreče v delu za goriško ljudstvo! Nai i zapiski. S št. 10—12 so zaključili »Naši zapiski« svoj XII. letnik. Vsebina pravkar iz-išiemu zvezku je sledeča: 1. Abditus: Slovenstva, Jugoslovanstvo, socializem. 2. Dr. Mih. Rostoha'-Psihologija narodnosti. 3. Dr. Ant. Sagadin: Začetki socialnega zavarovanja v Jugoslaviji. 4. Dr. M. Dereaaii: Boj prostituciji in spolnim boleznim. 5. I. S. Machar: Civis Romanus. 6. Pregled: Pj-litika: a) K volitvam v Sloveniji. c Listnica uredništva. Dr. R.: Dr. Srebrničevega govora nismo i omenjaj i v našean listu ni z eno besedico, zaito tu-l di ne moremo priobčiti Vašega članka, ki je itak i izšel v obeh ljubljanskih naprednih dnevnikih, v >Jutru« in v »Slov. Narodu«. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU. — poverjeraištva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Štev. 3/II. Razpis padučiteljske službe, Ribnica na Pohorju, okraj Marenberg, štlrd-raarednica, služba nadučitelja, stalno. Prosto stanovanje. Pravilno opremljene prošnje je vlagati na krajni šolski svet v Ribnici na Pohorju do 10. februarja 1921. Okrajni šolski svet Marenbers:, dne 5. januarja 1921. Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: hrklina crJ-r E. Gangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. Dediščina. III. Trpini. UUlind 5UIZ Trdo vez. K 18—. ......... fHrrkčb! n/loK Drugi predelani natis. Sestavila Marica Gregorifeva (StepanHfeva). VMlUbKI UUCI )grke za mladino otroSklh vrtcev In ljudskih Sol. BroS. K 16-—. H.PODKRRJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. Mamen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni Soli v Ljubljani, bro5. K 14-—