Poštnina, platana v gotovini.
ŠTEV. 34.
LJUBLJANI, sobota, 12. februarja 1927.
Psgimeins številk* Din 1.—.
LETO IV.
iA.j. dan opolda«, isvse»ii nedelj® is praznik* ■MeSna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—r inozemstvo Din 80’—«
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S.
KUMMW O«
Rokopisi M n« Trafetjo. — Oglasi po tarifo. Pism*aisa vprašanjem naj a* priloži mamka t.a odgovor.
Račun pri postnem ček, uradu itev. 18.633.
Edina rešitev.
Nad yse značilno za l^aše slovenske razmere je, da ali na naša. izvajanja o Narodnem svetu reagiral noben slovenski bst tu da se je tudi »Slovenec«, čeprav se ponaša kot glasilo legitimne zastopnice slovenskega naroda izognil diskusiji o tej prevažni zadevi. Pač pa je na naša izvajanja reagiral z uvodnikom > Ju-goslovenski Llcyd«. Ni pa nas »Jugo-slcvensld Lloyd« popolnoma pravilno umel in zato si dovoljujemo podati kratko pojasnilo.
>Jugoslovenski Lloyd« se namreč bo-da bi bil Narodni svet, kakor ga propagiramo mi, preveč pokrajinski in zato ne 'bi mogel biti uspešen, ker bi bil premalo avtoritativen in bi bil tudi v drugih pokrajinah nesimpatičen. Po mne-»•Jugcslovenskega Lloyda« je rešitev
'Hto^tSSeM0 vsi s“spo<iar'
Tudi mi »>'*—p0_ men, ki bi ga mogla imeti združitev vseh gospodarskih krogov države v eni organizaciji. Teda žal danes razmere še dolgo niso tako dozorele. To vidimo redno pri vseh trgovinskih vprašanjih. Vedno se ponavlja stara pesem, da vidijo gospodarski krogi ene pokrajine samo in- j terese svoje pokrajine. To se vidi pri za- i ščitnih carinah. In kdaj smo imeli Slovenci še to srečo, da bi nastopili proti demantiranju slovenske industrije tudi , ataki in srbski industrijalci? in kdaj smo doživeli to pravico, da so nastopili P1? ^avčni preobremenitvi Slovenije Udi srbski in hrvatski gospodarski krogi? Lepa reč je skupnost vseh gospodarskih krogov v državi, teda danes je žal tako, da slovenskih gospodarskih interesov ne bo branil nihče, če jih ne bodo branili Slovenci sami.
S tem pa nikakor ne rečemo, da ne bi smela ostati združitev vseh gospodarskih krogov v državi kot cilj. Teda ta cilj je osegljiv le v etapah in prva etapa je: združitev slovenskih gospodarskih krogov. li se morajo najprej emancipirati od dnevne politike, ti morajo najprej socfr ^ vc^iti svojo politiko in ko so do-, % \ ®°glasje doma, šele potem morejo vonti skupno organizacijo s hrvaškimi in srbskimi kolegi. Samo to je naravna pot, samo to je solidna pot.
Napačno pa je tudi Narodnemu svetu, kakor ga propagiramo mi, očitati regionalizem. Ker naš Narodni svet ni niti Bajmanje pokrajinski, temveč bi bil organizacija vsega slovenskega naroda. Če De žive Slovenci vsled svoje maloštevil-nosti v mnogih pokrajinah, potem šedol-g? ni upravičeno splošno narodno organizacijo označevati kot le regionalno. Je to nasprotno najgirša organizacija, ki je sploh mogoča.
JZ Pa se v OSIWlvi sv°iegfl Predloga
popolnoma ujemamo z »jugoslovenskiim
Propagiramo ° ustanovitev
»Narodnega sveta«, ker smo videli, da je
®lepo strankarstvo čisto razbilo narod in KiU vzelo vsako možnost, da bi jasno va-svojo situacijo. Strankarstvo je vse-narodu zameglilo pogled in zato tre-“a ustvariti novo organizacijo, v kateri bi Se zopet zbral ves nared. To je idealen ^uien Narodnega sveta in ta namen ni-prav nič opraviti s kakšnim pokra-•‘^stvom. Uresničenje tega cilja pa bi J^lo silno koristne posledice tudi za ^državo, ker bi vzgled Slovenije upli-* 'udi blagodejno na vse ostale pokra-^ li enako trpe od slepega strankar-
v jedru ni predlog jJugcslovanske-Lloyda< o ustanovitvi vsedržavne or-
Sovjeti za zvezo s Francijo in Jugoslavijo.
Rim, 12. februarja. Moskovski poro- : čevalec »Tribune« piše v nekem dopi- | su, da sovjetska diplomacija še vedno dela na to, da se pospeši zbližanje s Francijo in jugoslavijo. Rusija smatra, da je nastopil zdaj ugoden lrenulek, ker postajata Francija in Jugoslavija po zadnjih političnih dogodkih vedno bolj osamljeni. Pogajanja Rusije s Francijo se bodo začela 20. t. m. v Parizu. Sovjetski službeni krogi se nadejajo, da bodo ta pogajanja imela stvaren uspeh. Vstop nemških nacionalistov v Marxovo vlado je prisilil Francijo, da išče sporazuma s sovjetsko vlado. Tudi odnosa ji med Poljsko in Rusijo zahtevajo, da se Francija pokaže konciliantnejšo napram Moskvi.
Ko bo Moskva sklenila sporazum s Parizom, se bodo začela posebna pogajanja z jugoslavijo. Italijanski dopis-
nik dalje ugotavlja, da so sovjetski diplomati zanesljivo upali, da bo Radiču uspelo približati Jugoslavijo Moskvi, kjer bi lahko pričakovala podpore za svojo borbo proti Italiji. Izstop radi-čevskih ministrov iz vlade, je spravil sovjetske diplomatske kroge v slabo razpoloženje. Toda oni še vedno upajo, da bo Radič v opoziciji razvil tako akcijo, da bo nova Uzunovičeva vlada vržena in da se bo takoj lahko začelo delati na zbližanje Moskve in Beo-grada.
»Tribuna opozarja italijansko vlado, naj posveti največjo pažnjo Radičevim manevrom in akciji Moskve, ker to direktno interesira tudi Italijo. Tudi naj ima Italija pred očmi pogajanja, ki se bodo pričela v Parizu med Francijo in Rusijo.
Ni še soglasja med radikali in javanovi e ti.
Beograd, 12. februarja. Sinoči je bil Velja Vukičevič dolgo časa pri Uzuno-viču. Ta sestanek se je vršil radi ultimata, ki ga je Velja Vukičevič podal Uzunoviču glede zopetnega združenja Jovanovičevega kluba z radikalno stranko. Uzunovič se v tej stvari še ni cdl-očil, ker so se pašičevci uprli temu, da bi skupina Ljube Jovanoviča vstopila v radikalni klub. Velja Vukičevič bo to stvar še enkrat predložil svojemu klubu. Prav malo izgleda pa je, da bi se hotel klub pomiriti s pojmovanjem g. Uzunoviča.
POSLANCI NE PRIHAJAJO NA SEJE.
Beograd, 12. februarja. Sinoči bi se bila morala vršiti seja odbora za proučevanje zakonskega predloga o dobrovolj-
cih in zakonskega predloga o kontroli poljedelskih proizvodov. Ker pa ni prišlo na sejo dovolj poslancev, odbora nista imela kvoruma in nista mogla začeti delati.
DALMATINSKI RADIKALI NADALJUJEJO BORBO PROTI AGRARNEMU ZAKONU.
Beograd, 12. februarja. Včeraj so poslanci Kcnmenovič, Subotič in Novakovič j izročili predsedniku radikalskega kluba i pismo, ki naj bi ga ta izročil predsedniku vlade. V pismu zahtevajo, da se mora , zakonski predlog e likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji, ki ga je predložil bivši minister dr. Šibenik umakniti, ker je protiustaven in protizakonit. V tem t pismu je popisana vsa zgodovina tega ; zakonskega predloga in vse tisto, kar navajajo dalmatinski radikali kot argument proti temu zakonskemu načrtu. Poslanci predlagajo, da se sestavi komisija, v kateri ,bj fcii predsednik veliki župan v Splitu, eiani pa dr. Josip Jablanovič, član višjega sodišča v Splitu in referent splitske oblasti, ter dr. Ju raj Metličič.
DR. KOROŠEC: ODPOTUllfv NEMČIJO.
Beograd, 12. februarja. Kakor se doznava, bi moral dr. Korošec v najkrajšem času v neki zaupni zadevi od-
gospodarskih krogov nič dm-ko protest proti sedanjemu stran-
UZUNOVIČ JE NAČELEN OPTIMIST.
Beograd, 12. februarja. Predsednik vlade Uzunovič je sinoči precej kasno odšel iz svojega kabineta. Na vprašanje novinarjev, ali je kaj novega v vprašanju povratka Ljube Jovanoviča v radikalni klub, je Uzunovič odgovoril: »Nič ni. Prejel sem njihovo vlcgQ dn mislim, da bo na prvi seji kluba stvar povoljno rešena.«
»Torej ni treba 'biti pesimist?«
»Ne, nasprotne!« je odgovoril Uzunc-vič in odšel.
potovati v Nemčijo. Kljub vsem de-mentijem njegove stranke bo dr. Korošec vseeno odpotoval v Nemčijo. Ta sivar je bila po neki indiskreciji objavljena v »Slovencu«.
KRSTA MILETIČ NI DEMISIONIRAL.
Beograd, 12. februarja. Krsta Miletič je včeraj popoldne poselil Uzunoviča v njegovem kabinetu. On je pri tej priliki kategorično demantiral vse vesti, ki so se razširile, češ, da je on podal ostavko.
PORTUGALSKI REVOLUCIONARJI^ PRED VOJNO SODIŠČE.
London, 12. februarja. »Daily Mail« prinaša vest iz Viga, da so bili voditelji vstaje v Oportu, 50 častnikov in 80 podčastnikov, ukrcani na neko vojno ladjo in pripeljani v Lizbono, kjer jih bo danes sodil preki sod.
PODROBNOSTI O BOJIH ZA LISABONO.
London, 12. februarja. Bombardiranje Lizbone je trajalo 56 ur, potem pa so vladne čete napadle. Boji po ulicah so trajali štiri ure, tako da je vladnim četam šele sredi noči uspelo obvladali vstaše. Ubitih je bilo 300 vstašev, med njimi tudi polkovnik Rois. Nekatere ulice v Ljzboni so popolnoma prekopa-j ne. Preki sod vedno deluje. V bojih, je i padlo okrog 198 mrtvih in 250 ranjenih.
Prijetih je bilo 37 častnikov. Revoluci-1 jcnarji so umorili bivšega vojnega ministra Amerigg Alava.
karstvu. Mi hočemo torej isto, ko »Jugo-slovenski Lloyd«, samo da na drug način ko on. In mislimo, da na bolj realen način, ker se hočemo nasloniti na najbolj realno podlago — na narod.
Če srno dejali, da bi bila glavna skrb Narodnega sveta tudi koncentracija slovenskega kapitala in zopetna osvojitev tujih podjetij na pašem ozemlju, potem sme povedali samo program, ki bi moral
obveljati tudi tedaj, če bi se izvršila vsedržavna organizacija gospodarskih krogov. Naj samo vpraša »Jugoslovenski Lloyd« pri Jadransko - podunavski banki, kako je z nekdaj slovenskimi podjetji-
Na novo p<H mora kreniti vsa država, toda slovenski interesi ne smejo biti pri tem pozabljenj in samo to je cilj in namen Narodnega sveta.
Zemlioradniki ne vstopijo v Narodni seljačk’ klub.
Beograd, 12. februarja. Včeraj so v parlamentarnih krogih mnogo komentirali ustanovitev in konstituiranje Narodnega seljaškega kluba. Povdarjajo se je v glavnem, kakšno je bilo stališče prej pri raznih strankah. Posebno se je govorilo o tem, zakaj ni skupina zem-ljoradnikov vstopila v novi klub. V vrstah zemljoradnikov pravijo, da je to zato, ker oni niso imeli še popolnega pregleda o razpoloženju v vrstah svoje stranke. Med tem pa so iz več krajev sprejeli sklepe svojih organizacij, katere pravijo, da one iz teh ali onih razlogov ne bi želele, da vstopi zemljorad-niška stranka v Narodni seljaški klub. Včeraj n. pr. je došel tudi tak sklep neke organizacije zemljoradniške stranke, ki se upira priključitvi k Narodnemu seljaškemu klubu zato, ker so v lem klubu črnogorski federalisti. Iz ieh razlogov načelnik kluba zemljoradnikov Joca Jovanovič za zdaj še ni pristopil in prepustil, da se s časom reši to vprašanje po razpoloženju stranke.
V	sklepu Saveza zemljoradnikov v Črni gori, ki je bil poslan predsedstvu kluba, je rečeno, da so oblastne volitve v zetski oblasti pokazale ugoden re-zuliat za Savez zemljoradnikov in da ta uspeh obeta tudi najboljše rezultate za bodočnost. Kar se tiče ustanovitve Narodnega seljaškega kluba, stoje oni na stališču, da klub ne sme stopiti v nobeno skupno organizacijo s črnogorskimi federalisti. Če bi pa glavni odbor zemljoradniške stranke navzlic temu sklenil pristopiti Narodnemu seljaškemu klubu, potem si Savez zemljoradnikov v Črni gori zavaruje svobodne roke za nadaljnje ravnanje.
NOVI KURZ V POŠTNEM MINISTRSTVU.
Beograd, 12. februarja. Minister za izenačenje zakonov in zastopnik ministrstva za pošto Vasa Jovanovič je stopil včeraj v stik z dr. Šuperino in mu je v razgovoru omenil, da je odstranil Štefana Dekanica kot generalnega direktorja pošte in postavil na to mesto Milana Cjorgjeviča. Dr. šuperina je na to ostro reagiral in rekel Vasi Jovanoviču, da smatra to za preganjanje Hrvatov in da ne bo nikakor dopustil, da bi se šlo ravnodušno preko tega. Vasa Jovanovič je skušal dr. Šuperini to odločitev pojasniti, toda dr. šuperina je ostal pri svojem naziranju in je rekel, da bo zahteval pojasnila preko narodne skupščine.
FRANCIJA BO NA KITAJSKEM NEVTRALNA.
Pariz, 12. februarja. Briand je v poslanski zbornici odgovoril na interpelacijo o dogodkih na Kitajskem in naglasil, da bo Francija tudi zanaprej čakala in opazovala ter da bo ohranila najstrožjo nevtralnost. Tudi se ne bo upirala pravičnim zahtevam Kitajske za dosego neodvisnosti. Nadeja se, da bodo kitajske oblasti tudi v bodoče ščitile francoske državljane na Kitajskem. Tako se bo Francija izognila neželjcni vojaški intervenciji.
ANGLEŠKE ČETE NA POTU IZ HONGHONGA V ŠANGAJ. London, 12. februarja. Ker je kanton-ski general Feng začel ofenzivo proti Šanghaju, je angleška vlada izdala ukaz, da se morajo vse angleške čet«, ki so bile dozdei v Honkongu, prep?* Ijgti v Šanghaj.
Stran 2.
»NARODNI DNEVNIKc, 12. februarja 1927.
Mednarodni položaj Francije.
Kdor je motril politično življenje v Franciji tekom zadnjega leta, si je v svesti, da je bilo in je vse njeno delo osredotočeno v ureditvi odnošajev z Nemčijo. Francoski vodilni krogi in vse francosko javno mnenje se jo že zdavnaj iztreznilo od pretirane samozavesti, ki jo je ustvarila pijanost zmagoslavja. To iztreznjenje je odprlo g. Briandu nova pota, po katerih je krenila francoska politika. Nastalo je prepričanje, da francoski vojak na nemškem teritoriju vendarle ni najboljša garancija za varnost Francije, oziroma za spoštovanje versajskega miru. Locar-no, Ženeva, Thoiry dokazujejo, da so se na mnogih mestih prepričali, da Društvo narodov ni mrtvorojeno dete, temveč da živi in da rase. Jasno je, da si o tej instituciji še ne smemo delati iluzij, toda kot objektivni opazovalci moremo priznati, da je edino \ njenem okviru možno mirno iskanje novih ravnotežij. Briandova politika je produkt tega 9poznanja. Velik del francoskega javnega mnenja odobrava v bistvu njegovo postopanje, toda semintja se vendar s strahom vprašuje, če ni osnovana akcija zunanjega ministra na prevelikem zaupanju. Z napeto pozornostjo sledi francosko časopisje nemškemu političnemu življenju. Vzemite v roko poljubno številko »Tempsa«, »Journala des Deebate«, »Matina« ali kateregakoli žumala in videli boste, da se na uvodnem mestu peča z nemškim vprašanjem. Dvom o iskrenosti nemške politike je skoraj splošen in tisti, ki mislijo, da bi bilo mogoče na kakšen boljši način skrbeti za varnost Francije in Belgije, nazivajo g. Brianda in g. Vander-welda političnima hazardistoma. Francija no-novega nemškega kabineta je zbudila ne-broj komentarjev. Vstop nacijonalistov v vlado in vladni komunike, ki je v splošnem zadovoljiv, si v mnogih francoskih krogih ne morejo spraviti v sklad ■z dosedanjim držanjem nacijonalistov. Znani publicist g. Au-guste Gauvain smatra komunike, ki je soglasno mnenje, oz. delovni načrt vseh članov vlade sicer za iskren, boji pa se, da ni te iskrene .soglasnosti med nacijonalističnimi ministri in njih partijo. Karakteristično za Francoze je, da prav mnogi verujejo v poštene namere g. Stresemanna in cele nemške vlade, bojijo pa se, da bi ne bili ti »Nemci dobre volje« v odločilnem trenotku vrženi v nemoč od tistih, ki na tihem zasledujejo politiko maščevanja.
Priznati je treba, da je naloga tistih, ki vodijo evropsko politiko silno težka. Ali je to vsled hib versajske pogodbe ali drugih okol-ščin? Mirovno delo je treba poprijeti vsak dan z večjo voljo, kajti kali novih konfliktov niso še nikdar tako bujno poganjale. Ce bi ne bili vsi -narodi zaplašeni 9 strašnim spominom vojne, bi najbrže nobena mirovna akcija ne preprečila novega požara.
V	vznemirjenju, ki ga je zbudil tiranski pakt, je skoro vse francosko časopisje kazalo simpatije za Jugoslavijo. Tu se splošno misli, da so le notranjepolitične težkoče v Jugoslaviji preprečile prekinjenje diplomatskih odnošajev z Italijo. Sbrsi gost pajčolan besed je "bilo včasih možno razbrati skico dogodkov, ki 'bi jih prinesel eventualen spopad. Pariški dnevnik »Gaulo:s« je v pomembnem članku 'razpravljal o vojaški moči Ju-
goslavije in navedel kot resume: (navajam zgolj radi zanimivosti). Jugoslavija je v slučaju vojne zmožna postaviti na noge 1 milijon 2C0.000 dobro izvežbanih vojakov. Njena armada je mnogo močnejša kot armada drugih enako velikih ali celo večjih držav in je v stanu z lahkoto premagati katerokoli balkansko in srednjeevropsko državo, od-braniti pa bi se mogla uspešno prt)ti trem manjšim državam. Vsekakor zanimivo francosko mnenje.
Mussolinijevo rožljanje v Franciji ne jemljejo preveč resno, kljub incidentom na Rivieri. Smatrajo, da se Mussolini dobro zaveda, da bi bil napad na Jugoslavijo ali Francijo z neupoštevanjem Društva narodov, za Italijo bolj nevaren in usodepoln, kakor za katerokoli drugo silo. Da dobiva pred društvom narodov večji rešpekt tudi g. Mussolini, nam dokazuje dejstvo, da je njegov zaupnik grof Paulucoi prestavljen iz Madrida (italijansko-španska pogodba) v Ženevo k tajništvu Društva narodov.	"
Po eni strani se torej v Franciji čisto dobro zavedajo nevarnosti za svetovni mir, ki jo predstavlja italijansko poseganje po Balkanu. Po drugi strani pa se nekako ogibajo postaviti v Ženevi to vprašanje bolj konkretno, ker bi bil sicer prezgodaj postavljen nov pereč problem: kako zadovoljiti Nemčijo in Italijo z ozirom na kolonije. Gotovo je, da obstojajo glede priključitve Avstrije k Nemčiji občutna nesoglasja, vendar je čisto mogoče, da se skriva za nemško - italijansko pogodba tih sporazum glede skupne zahteve po kolonijah. V Angliji in Franciji so si n<t jasnem, da vprašanje kolonij postaja za Nemčijo in Italijo vsak dan bolj aktuelno. Toda težko bo zadovoljiti obe. Imam vtis, da na Quai d’Orsay mnogo razmišljajo o tem. Mar naj bo spet Francija tista, ki naj doprinese največjo žrtev? Italijanski obiski g. Chamberlaina dajo mnogo misliti. Ravno to 'križanje interesov daje Društvu narodov pravico do življenja. Če bi ne bilo teh nasprof-stev, bi Društva Narodov ne bilo treba. Dani trenutek posebno z ozirom na kitajske dogodke ni ugoden za postavitev kolonijal-nega vprašanja, namreč za Anglijo in Fran-Pravzaprav tudi za Nemčijo ne, dokler niso urejene druge, bolj važne stvari. Vendar mislim, da ne bo dolgo, ko bodo v Svetu Društva narodov v Ženevi razgrnili zemljevid čez zeleno mizo in študirali, kako bi bilo mogoče zadovoljiti zahtevam Nemčije in Italije, to se pravi ogniti se novemu svetovnemu požaru. Praktični idealizem g. Brianda se ne izgublja v iluzijah in mislim, da mnogo boljše ščiti interes Francoje, kakor bi to znali tisti, ki ga kritizirajo. Varšava, Praga in zadnje čase tudi Beograd vedo, s kom jih vežejo skupni interesi.
Historija zadnje vojne ni bila napisana zaman. Danes so si povsod na jasnem, da bo tistega, ki bo izstrelil prvi top, ne da bi poskusil vsa sredstva za mirno rešitev spora, doletela prav tista usoda, kakor je doletela Avstro - Ogrsko, ki je z bombardiranjem Beograda (zanetila svetovni požar. Vseeno je, ali je ta država velika ali majhna. To vedo dobro tudi v Berlniu. Žalostno je, če tega v Rimu ne vedo.
Stamen,
Naš parlamentarizem.
O	demokratiji in o parlamentarizmu v kraljevini SHS so že mnogo pisali naši domači in tuji listi. Prav mnogi, zlasti gospodarski listi, so že večkrat razpravljali o vprašanju, kaj bi bilo za našo državo bolje: ali tak parlament, kakoršnega imamo, ali pa poštena diktatura. Zalegle pa vse razprave niso nič, ker je ostalo, kakor vidimo, vse lepo pri starem.
Te dni pa so objavile londonske »limes« članek o Jugoslaviji, ki za naš parlament ni posebno časten. Mene osebno sicer ne briga mnogo, kaj govore o meni drugi ljudje, toda večina je pa žalibog le tako ustvarjena, da se za domače mnenje nič ne briga, pač pa silno upošteva to, kaj pravijo drugi. Med temi drugimi pa so Angleži zelo merodajni (že zaradi svojega denarja) in ti gospodje pravijo odkrito, da je naš parlament nesposoben, da pa imamo dobro armado. To pomeni,’da so ljudje pri nas dobri, da pa potrebujemo sebi primemo obliko vladavine. S tem hočejo Angleži povedati, da so nasi
strankarji in parlamentarci nesposobni in da bi bilo najbolje, če se umaknejo vojaški diktaturi.	*	*	*
Ce se ne motim, sem enkrat zapisal ravno
v »Nar. Dnevniku«, da mi nimamo parlamenta ampak samo poslance. Mi smo podob-ni zamorcem, ki se oblečejo v frak in mislijo mogoče, da so potem že popolni Evropejci.
j^akaj pa imamo pri nas samo poslance in zakaj nimamo parlamenta? V odgovoru na to vprašanje se hočem omejiti le na Slovence. Drugod menda tudi ne bo dosti bolje.
Moje mnenje je, da nimamo parlamenta zato ker živimo še vedno v dobi, ki m po-enala parlamentov, t. j. v fevdalni dobi.
Najboljši dokaz, kako ljudstvo• (narod) mi-ali, nam daje to, kar je v eni ali drugi dobi napisano. V predvojni dobi, in sicer vsaj tik do izbruha svetovne vojne, pa je obvladoval vse politično mišljenje Slovencev en sam po-iem: cesar! »Cesar da pol hleba m kar je treba < beremo v Prešernu. Skrbna mati piše cesarju, naj ji vrne njenega sina od vojakov.
/Cesar« je enostavno pojem vsegamogočno-sti. On je gospodar nad življenjem in smrtjo svojih podanikov. Cesar dela denar in denar je cesarski.. Poslance voli ljudstvo, da mu kaj prineslo »od zgoraj«. Takih primerov bi lahko naštel cele strani. Kdor se za to plat našega narodnega življenja zanima, naj kar bere razne povesti, ki so izšle pri nas pred vojno.
Cesar pa ni bil neomejen gospodar in vir vsegamogočnosti samo za nas, ampak tako je bilo v glavnem v celi Avstriji. Zato pa tuui bivša Avstrija v svojem bistvu ni bila parlamentarna ’ država, ampak absolutistična vladavina. Avstrijci niso nikdar bili državljani, ampak podaniki, kar je logično nujno kore-lat »fevdalstva« in znani angleški pisec Steed Avstrije ni imenoval »države«, ampak jo je označil z besedami »upravna celota«.
* » *
Kjer pa ni državljanov (namreč državljanov po čutenju, ne na podstavi domovinskih listin), tam tudi ne moreta uspevati demokrati ja in parlamentarizem. V takih upravnih organizacijah more vladati samo diktatura v tej ali oni obliki. Lahko je diktator vladar, diktira lahko vojaštvo, diktira lahko najmočnejša stranka, ampak diktat je vedno tu. Vprašanje je le, kakšen je diktat, ali dober ali slab.
Dejanjsko imamo tudi pri nas diktaturo, odkar obstoji država SHS. »Parlament« je samo obleka, ki pa pravega jedra stvari ne more pokriti pred dobrimi očmi. Žalibog pa pri nas doslej še nismo doživeli dobre in poštene diktature, ampak samo pokvarjeno klikarstvo drži državne vajeti v svojih rokah. Zato se nič ne čudim, če prav pogosto slišim opazke, da bi bila najboljša poštena dikta-itura. Sam sem sicer nasprotnik diktatur, toda če morajo biti, maj bodo vsaj poštene-
Do pravega parlamentarizma pa ne bomo prišli prej, dokler ljudje ne bodo postali državljani. Ta pot pa je dolga, ker jo je treba doživeti. Angleška »magna charta li-bertatum« ni zrastla čez npč.	Petrič.
oporicionalnimi poslanci, ki so očitali vladi nedelavnost. Ko se je skupščina malo umirila je-bil izvoljen po proporcu odbor za pretres zakonskega načrta o tolmačenju čl. 1. zakona o volivnih imenikih. Nato je prešla skupščina na dnevni red^ na pretres proračuna. Kot prv.i je govoril finančni minister Markovič, ki je podal obširen in stvaren ekspoze. Govoril je nad eno uro. Povdarjal je, da je proračun realen. — Po govoru finančnega ministra je bila seja zaključena in se vrši prihodnja v pondeljek, ker praznujejo jutri radikali Pašičev spomin. Kakor se vidi nima naša skupščina nikdar zadosti praznikov.
=: Prečanska fronta. V zagrebških »Novostih« se »s posebne strani« propagira ustanovitev prečanske fronte. To vsled tega, ker se z vodilne radikalne strani omalovažuje Hrvate. Radikali mislijo, da morejo vladati tudi brez Hrvatov, a pozabljajo, da danes ni HSS več republikanska, temveč monarhistična in državotvorna stranka. Poleg tega imajo Hrvati še posebno vlogo, ki jo Srbi ne morejo izvesti. To je asimiliranje tujih elementov. (Katerih? Vsaj še nemščine ne morejo odpraviti v čisto hrvaškem Zagrebu. Op. ur.) Nato pravijo »Novosti«, da se opaža v opoziciji vedno večje zbližanje med posameznimi strujami in skupinami. Zlasti pa med samostojnimi demokrati in radičevci. Na vsak način pa so sam. demokrati in radičevci najbolj aktivni opozicionalci. Prečansko fronto bi tvorili v glavnem samostojni demokrati m radičevci. V Vojvodini in Južni Srbiji je razpoloženje za tako fronto zelo veliko. Pre-čani so danes razočarani nad Beogradom in to je krivda radikalov. — »Novosti« po-vdarjajo tudi, da govori vsi znaki za to, da hočejo imeti centrumaši volitve. — Beležimo modrovanje »Posebne strani« le kot kronisti.
= Senzacionalen ameriški predlog. Njujor-ški poslanec Fish je predlagal v ameriškem parlamentu, da naj plačajo evropske države svoje dolgove Ameriki s tem, da ji odstopijo svoje ameriške kolonije. /Apetit dolarskih častilcev torej res ni majhen.
= Keudel ostane notranji minister. Da prepreči izbruh vladne krize, je Marx pristal na to, da ostane kompromitirani Keudel notranji minister. Razčiščemje njegove afere »e odloži na poznejši čas.
= Oporto zavzele vladne čete. Uporne čete, ki so zapustile trdnjavo Valenco, da pridejo na pomoč revolucionarjem v Oportu so bile napadene od vladi zveste garnizije v Bradi in popolnoma razkropljene. Ostanki upornih čet so se umaknili na špansko ozemlje, kjer so bili razkropljeni. S tem je bila tudi odločena usoda mesta Oporta, ki so ga vladne čete bombardirale dva dni in eno noč. Celi deli mesta so porušeni in silno veliko škode pa so naredili tudi požari, ki so jih vžgale granate. Mnogo civilistov je bilo ubitih. Dopoldne so se vršili tudi 1 juti boji in ko je vladna konjenica hotela vdreti v mesto, je bila od revolucionarjev odbita. Pri tem je bil <od strojnic en eskadron vladnih čet do poslednjega moža posekan. Popoldne so se pričela pogajanja, ki so pa končala brez uspeha. Nato 93 dobili uporniki poziv, da se brezpogojno udajo. Ta zahteva je bila odbita in obstreljevanje mesta se je zopet pričelo. Zjutraj do 7. febr. so izjavili španski revolucionarji, da se podajo, če ne bo kaznovan niti en podoficir in vojak. Vojni minister pa ni hotel podoficirjem kazni odpustiti. Obenem je izjavil, da bo vsak civilist takoj ustreljen, če se bo pri njem našlo orožje. Revolucionarji so potem pobegnili v Španijo, kjer so jih razorožili.
— Portugalski vstaši popolnoma premagani. Po zadnjih vesteh je padla tudi Lisabona in so vladne čete v vsej Portugalski popolnoma gospodar položaja. Na zadnje so se branili revolucionarji še v mornariškem arzenalu. Z granatami pa so zlomile vladne čete tudi poslednji odpor. Revolucionarji so se nato podali na milost in nemilost. Isto so storili tudi uporni mornarji na križarki »Car-valho Oranjo«. — Ministrski predsednik in vodja vstašev Santos je padel z orodjem v roki. Oba ostala voditelja vstaje Moraš in Cortezao sta se usmrtila, ko sta videla, da je bitka izgubljena. Mesto Lisabona je od bojev zelo trpelo. Najlepši del mesta je skoraj uničen. Za časa bojev je bilo zelo mnogo ljudi ubitih. Sodi se da je padlo čez 2000 oseb. Gasilci in Rdeči križ se trudijo, da izvlečejo iz hišnih razvalin trupla ubitih. Naj-verčf'a portugalska revolucija od 1. 1891. je končala torej s popolnim porazom revolucionarjev.	’
— Primo dc Rivera zahteva Tanger za Španijo. Ob priliki otvoritve tangerske konference v Parizu je sprejel Primo de Rivera tueii novinarje in jim podal daljšo izjavo o zahtevah Španije. Dejal je, da mora Španija zahtevali Tanger za sebe. Ni to noben imperializem, temveč le nujna- potreba, ker bo Tanger pod nešpansko upravo vedno povzročitelj vseh nemirov v Španskem Maroku. Španija pa je preveč žrtvovala za Maroko, da bi se mogla odreči Tangerju in Francozi morajo to razumeti in s svojim velikodušjem dokazati, da so velik narod. 40.000 španskih vojakov je padlo v Maroku in nad 6 milijard pezet je izdala Španija za Maroko, h temi žrtvami si ije pridobila pravico na langer.
Politične vesti.
— Včerajšnja seja skupščine se je pričela samo s polurno zamudo. Zaznamovati je torej lep napredek in morda doživimo še to senzacijo, da se bo enkrat pričela seja skupščine točno. Za sejo je vladalo precejšnje zanimanje. Takoj po otvoritvi seje je prišlo do burnih prizorov, ki jih je povzročil federalist Zanič, ki je ugovarjal zapisniku.
Nato je interpeliral posl. Pavle Radič predsednika, kaj je z zakonskim načrtom o dalmatinskem agraru. Predsednik skupščine je odgovoril, da je že naročil zakonodajnemu odboru, da mora v desetih dneh predložiti svoje poročilo Narodni skupščini. 1 avle «a-dič se z odgovorom ni zadovoljil. Nastalo je nato hrupno prerekanje med vladnimi m
Japonska vlada se je izrekla za ameriški predlog o nevtralizaciji Šangaja.
Angleška vlada je odbila posredovanje Zveze nancdov v kitajskem konfliktu.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 12. februarja ob 15. uri popoldne' »Macbeth.« Dijaška predstava po zniis-riih cenah. — Izven.
Nedelja, 13. januarja ob 20. uri zvečer: »Pri lepi krčmarici.« Ljudska predstava p® a ni Žanih cenah. — Izven.
Pondeljek, 14. februarja:	»Pegica mojega
srca.« — Red B.
Torek, 15. februarja: Zaprto.
Sreda, 16. februarja: »Gobsek.« — Red & Četrtek, 17. februarja: »Pahljača lady V0 dermere.« — Red D.
Petek, 18. februarja: Zaprto (generalka).
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sobota, 12. februarja: »Gosi fan tuit-te.« — Red A.
Nedelja, 13. februarja ob 15. uri zvečer: »Grofica Marica.« Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven.
Pondeljek, 14. februarja: Sevilski brivec.« — Red D.
Torek, 15. februarja: Zaprto.
Sreda, 16. februarja: »Ples v maskah.« " JRed A. — Gostuje g. Jelačin. če>trttek, 17. februarja: Zaprto.
Pe>tek, 18. februarja: »Manon.« — Red E. Sobota, 19. februarja: cTannhauser. — Red B.
Posetnike današnje dijaške predstave v ljubijamski drami opozarjamo, da je začetek ob 15. uri popoldne. Vprizori se Shakespearova tragedija »Macbeth« pri znatno znižanih cenah.
V	operj se poje danes zvečer Mozartova opera »Cošsi fan tutte« z go. Lovšetovo, go-PoLičevo in go. Thalerjevo ter gg. Banovcem. Bettet-tom in Mitrovičem. Opero, ki se ■{&0 za red A dirigira ravnatelj g. Mirko Polič. .
Jutri v nedeljo se poje v operi ob 15. ur' »Grofica Marica«, zvečer ob 20. uri pa je v drami Goldonijeva komedija »Pri lepi krčmarici«.
Koncert v spomin 100 letnice smrti enega največjih glasbenih velikanov vseh časov in narodov Ludovika Beethovna se vrši v torek, dne 15. februarja ob 20. zveč. v Filharmonični dvorani. Na sporedu so 3 Beethovnovi komorni kvarteti, katere izvaja Ševčikov komorni kvartet iz Prage. Tekom meseca oktobra lanskega leta je izvajal ševčikov komorni kvartet v praški Smetanovi dvorani 17 najpomembnejših Beethovnovih kvartetov v petih zaporednih komornih večerih in to z največjim uspehom. Sev-Čikov komorni kvartet je priznan kot nat -1' ši komorni kvartet, ki prireja stalno svoje koncerte v vseh krajih sveta. Ljubljancanoii so ljubi znanci, saj so že kaj pogostokrat nudili našemu občinstvu najidealnejši umetniški užitek. Predprodaja vstopnic V Matični knjigarni.
»MLADINA«.
Izšla je 4. — 5. številka »Mladine« s s^e' dečo vsebino: Glaser: Meditacija, f vel: Romanca. Košak: Nekdaj... Lipužit-Rudnik. Kiotnik: NaSa vas. Rehar: V nocl-Gspan: Katedrala. PotokaT: Potočnice. Men* cinger: Klic. Wolker: Bolnica: Kreft: V zakotni ulici. Rehar: Najnovejša nemška dramatika. Kreft: Ruski teater: Premru: Slovenstvo in naši kulturni delavci. Ale»- S venija — Slovencem. Košak: 0 popularizacij j umetnosti. Vikin: Soc. reakcija v Jugoslaviji- J Mlinar: Znanost v novi Rusiji. J. K.: Nekaj
o	sodobni vzgoji. Košak: Rihard Jakopič. — Zapiski: Debevec: Post festuim. Košak: Jugoslovanski film. Onič: Tretja etika Antona Podbevška. Ospan: Gradnik: De profundis.
—	O reviji še poročamo.
IIBI
OPOZARJAMO NA DANAŠNJO PLESNO PRIREDITEV
finančne kontrole, ki se vrši danes v soboto v Mestnem domu ob 8. uri zvečer.
svetla
glava
■
Kratke vesti.
V Chile je izbruhnila revolucija, ki so jo po vladnih vesteh zanetili komunisti.
V Kovnu sta bila ustreljena dva židovska novinarja vsled komunistične propagande. Nova litavska vlada se torej hoče s krvavim terorjem proslaviti.
Ratifikacijske listine o poljsko - rumun-skem garancijskem paktu so bile v Varšavi
izmenj	vojaškega,	jubileja	ekscesairja
Wilhelma so priredili bivši člani cesarske vojske Wilhelmu velike ovacije. Glavni govornik je bil maršal v. Mackensen. Slavnosti se je udeležilo tudi več aktivnih oficirjev republikanske vojske.
f
m
fs&
m
W M!!!
PEČE LE Z.
DrOETKER-
JEVIM
backinom
Norocutti — Anton Lajovic.
(K člankom o sporazumu z Nemci.)
- Ko sem Čital in prečital v »Jutru • odgovor g. Lajovcu na znani Monocuttijev članek v »M. J).«, so me obhajala žalostna čustva in dejal sem si v duši: Zasužnjeni bratje, lasci-?te ogni speranza, ako ne boste imeli boljših prijateljev, nego je sicer ta idealni naprednjak g. Anton Lajovic, zagovornik pravico in resnice tam nekje v beli Ljubljani. — Poznam več takih idealistov med naprednim razumništvom, ki se' niso prav nič otresli predvojne miselnosti in živijo še vedno v ta-Matoili ribarijah z Nemci, a ves povojni pre-preobrat v zgodovini slov. naroda jih *n streznil, da bi se mogli vmisliti v miš 'flsulJen položaj in temu primerno usmeriti ^voje misli, težnje in želje, revidirati svoje j^patije in antipatije in računati z dejstvi, imperativno kažejo pot naprej v na-,imo hujšem narodnostnem boju nego imeli.
-aa inf l- ^e, kako naivna je naša napred-®enca v presojevanju slovenskega ■ P°ložaja. Kar cedi se v zadovoljno on 8lorif‘Naciji velikanskih dobrot, ki dasfv ^ iPr^nesle žrtve srbskega junaštva, f~7. M moral vsak Slovenec noč in dan pla-*0 proklinjati svetovno vojno in njene Posledice. Največ kričanja o ujedinjeni domovini ia dobrotah te vojne je ravno med , o venci, ko imamo mi za to najmanj povo-fln* Niti koroških Slovencev nismo znali re-ptL ker smo v svojem megalomanstvu ste-toke po Gosposvetskem polju in Celov-so nam Nemci na krožniku ponu-,iau tisto, kar je res naše po čemer danes Plaltai0- ~ Vrhu tega smo izgubili UJO.OOO našega res najboljšega naroda, ki •.. itd. Napravimo si bilanco in videl bo vsak otročaj, da je pasivna stran porazna in naravnost strašna za slovenski narod.
Nikakor se nočem spuščati v razmotri-Janja, kaj bi bilo, aikio bi vojna drugače kon-fjna, ali ako bi do vojne sploh še ne prišlo 'ta., marveč naglašam, da je vojna med vsemi ^arodi najhuje udarila prav nas Slovence, udi ae maram ne opisovati ne ironizovati »rodnostnega položaja Slovencev na okrnje-kranjske in na Štajerskem pod av-ker tega	in v fiv<>b°dni Jugoslaviji,
glaSam, da imam!?	marveč	na-
manj vzroka za slavospevi Slovenci naj-immesto jeremijad in sloboki^ ^niost'- ’
**r? «*n *<•&?$ SPSS s
Sle nam jih je opeval naš Simo/Gr^
Namesto da bi se Slovenci noč in dan pe-i s svojo globoko žalostjo, prepevamo pesmi o integralnem jugoslovanstvu in se najbolj pehamo za pol it iške programe, ki bi jih zdrava evolucija sama rešila, za katere tb časa dovolj, dočim pozabljamo na najnujnejše rešitve vitalnih vprašani našega naroda.
m dogodki, ki bi morali najbolj zanimati ravno nas Slovence, so šli mimo nas sledu. Naš manjšinski voditelj je (;i so sam ko.nSre90v 36 evropskih manjšin,. Ziitiralrpm ?rj{ele gigantski /boj proti svojim v	a 1 ste 8tor,iU baš v Ljubljani
°*fromn« akcije našega odličnega
iiKujete se z občudovanja vredno ravnodušnostjo, kakor da bi se vas vse to nid ne dotikalo, ruti društva za ligo narodov §e niste Ustanovili, kar sem že ponovno grajal in fgsodbujal, da se zganete in ne pustite zastopnike naših manjšin tam preko tako škandalozno osamljene, kakor ste jih pustili zadnjič , Solnogradu in prej na kongresu v Av-SUjl itd.
86 j® dogodilo ob panevropskem kon-^V,*i^na 3uiaiut na katerem je bilo manj-n‘ “7 vprašanje na dnevnem redu in sta bila Hi- u ca tudi naS manjšinski voditelj in M naše Nemce. Z nečimerno vaeH JS^Ž.0 ra™° naši napredni krogi mimo in se kuj™- I>0iaTOV z nepojmljivo indolenco tfmu knr ;° d°ma v neki zagrizeni jezi proti Viihnva m„ei n.6kda3 bilo med nami in Nemci.
» maksima je: negativizem, nedelavnost, zanikanje, kujati im potuhniti se v za-pfccku doma, čisto nič pozitivnosti in aktivnosti v vprašanjih, ki so danes na dnevnem
Evro med najtw^ ^emokratskimi strujami Oh. Lucieto:
Tako negativnost sem tudi jaz že večkrat grajal v vprašanju, ki ga obdeluje dr. Moroeutti: za sporazum z Nemci glede naših koroških bratov in nemških manjšin v Jugoslaviji, kar bi imelo nekega dne odločiti usodo naših najbolj zapuščenih bratov drugod.
Agilni Moroeutti pa ne miruje in se pogumno bori za svojo dobro idejo. Prišel je na panevropski kongres in tu zainteresoval mnoge vplivne politike srednje Evrope za manjšinska vprašanja. Svoje poročilo je priobčil v mesečniku »Paneuropa« in oglasil se je celo v »Narodnem Dnevniku-?, s člankom, ki diši po sveži pomladi lepših dni za najbolj zapuščeni del našega naroda. — Na tako poštene besede sem se oddolžil v imenu zapuščene raje v »N. D.« 25. pr. m. s člankom, ki sem ga napisal, predno sem čital odgovor g. Lajovca v > J ut rut.
* * *
Vsekakor je negativni odgovor g. Lajovca bolji nego dosedanji molk. 2e v svojem omenjenem članku sem dejal na koncu, da bi mogla poštena polemika razčistiti vse pomisleke in pripomoči, da bi se naš narod združil z onimi faktorji v Evropi, ki nam edini morejo in hočejo pamagati. Zato pozdravljam odgovor g. Lajovca in si nič bolj ne želim, nego da pričeto polemiko pošteno vodimo dalje do polnega razčiščenja, gotvovo se srečamo nekje na poti pozitivnega programa za bodoči sporazum. — Smatram g. L. za starega poštenega iealista, kakoršnih poznam še mnogo, ki dobro hoče svojemu narodu, ali niti on se še ni otresel predvojne miselnosti v našem razmerju do Nemcev vobče. Temu se ne čudim, ker ves čas reže kruh pravice doma, v zaplankani Sloveniji, kamor žal ne prihajajo v polni pari čiste slike povojnega kaleidoskopiškega vrenja med narodi srednje Evrope, tako da naš človek, ki je le nekaj časa zadremal v srečnem snu mlade svobode, ne vidi več pred seboj ravne steze, po kaiteri nam je hodi ti, da si ziagotoviimo srečno bodočnost.
Naši pošteni Slovenci ne pomislijo, da v politiki ni doslednosti, ni lojalnosti, ni poštenja, kadar gre za bodočnost lastnega naroda ali države. Dobro ali slabo umevani interesi narekujejo evropskim državam čudovita pota njihove politike. In tu moremo opazovati, da so včerajšnji sovražniki danes prijatelji, kako se sklepajo razne pogodbe z docela novih vidikov in v nove namene, kako se trgajo stare vezi in se delajo nove itd. Za nas pa je posebno poučen zgled Francozov in Nemcev.
Ali si moremo le misliti večje sovraštvo nego je vladalo petdeset let med Francozi in Nemci? Ta napetost je bila eden glavnih povodov svetovne vojne, v kateri so hoteli med seboj korenito obračuniti. In Francozi so te račune tudi temeljito napravili, — vsaj menili so sprva tako. Mirovni diktat, potem ■ zasedba Poruhrja in kar je sledilo, to so bili usodepolni obračuni, o katerih morejo Francozi danes reči, da bi bilo najbolje, ako bi jih ne 'bilo. Ali, hvala Bogu, dosti kmalu je prišel Locarno, ko so Francozi spoznali svoje pogreške in ko je Briand dejal: da se Francija in Nemčija morata sporazumeti, sicer da propadeta obe. Kako je govoril Ilerriot v parlamentu, sem parkrat omenil v svojih Član-Panevropi, na katere prvi kongres so P eli prva predstavniki obeh narodov.
In še pred par dnevi je rekel Hcrriot: »Mi smo se borili proti uničujočemu nemškemu militarizmu, nikdar pa nismo hoteli onesrečiti naroda, ki neumorno dela, da bi v miru živel.« — Briand pa je istega dne dejal: »Nemcem, ki so velik narod a prednostmi in napakami, pa pravim: Stoletja smo se tepli, — ali menite, da naj se še nadalje koljemo? Ali naj se to pertodiški ponavlja vsakih deset let?«
Vsakemu pazljivemu motrilcu evropskih homatij je danes jasno, koliko se Francozi prizadevajo, da bi prišlo čim prej do prijaznejših odnošajev z Nemci. Tudi dvojezičnost Alzacije-Lorene se pripravlja potom zakona. Vprašanje nemških manjšin bo rešeno na zadovoljnost Nemcev. Vojaška kontrola je pri koncu, vprašanje reparacij se rešuje samo ob velikanskem gospodarskem razvoju Nem-
čije, ki že danes postaja odločujoča velesila v Evropi.
Ako torej tako hladno računa celo mogočna Francija, koliko več vzrokov imamo mi, da gremo po francoskem zgledu, zlasti že, ker imamo neporavnanih računov, ki bi jih mogli poravnati s pomočjo prijateljstva in interesne skupnosti z Nemci.
Dr. Moroeutti in njegovi štajerski Nemci, vojvodinski Nemci z dr. Kraftom in z dr. Graeslom so se ponudili, da hočejo biti posredniki med nami in Nemci tam zunaj, In pokazali so nam pot, ki naj dovede do polnega prijateljstva med nami in njimi. Nemci so upravičeno pričakovali, ker znajo bolje računati, da prijazno ponujano roko tudi prijateljski stisnemo, — ali sledila je polna apatija. Edini »Narodni Dnevniki je zavzel jasno stališče in je ponujano roko sprejel s pol-
nim umevanjem velike važnosti ponujanega sporazuma. — Toda naše politiške stranke so se potuhnile, ne bev ne mev na vse lepe geste Nemcev. Navsezadnje pride odgovor g. Lajovca, ki v imenu slovenskega naroda odklanja Morocuttijeve predloge.
Moj pozdravni članek Moroeutti ju bi mogel biti tudi odgovor g. Lajovcu, ki je bil- pisan prej nego sem moral čitati tak odgovor; toda ker se čutim bolj upravičenega, aa v imenu naših trpinov odklanjam Lajovčev odgovor, nego on sam, da govori v imenu slovenske' ga naroda, zato naj dopolnim svoje dosedanje članke o manjšinskem vprašanju.. Morda se z g. L. še srečava v skupnem pozitivnem delu za srečno rešitev tega za nas aeteminia važnega vprašanja.	A.	Q.
(K<mec prih.-)
Ljuiba D. Jurkovič, podpredsednik SSLU:
Reprezentančni plesi slušateljev ljubljanske univerze.
Ideja skupnega plesa vseh slušateljev ljubljanske univerze je bila oživotvorjena v prvi vrsti radi tega, ker so njegovi iniciatorji želeli, da naj bo ta ples nekaj več, kakor navadna plesna zabava, — da naj bo svečana manifestacija vse slovenske javnosti za našo univerzo in za njene študente.
Ta ples se vrši pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, ki je zopet dokazal svoje simpatije za našo univerzo vobče in svoj očetovsko skrb za nas študente posebej. Svojemu narodnemu vladarju bo sledil ves slovenski narod, v prvi vrsti pa slovenska inteligenca.
Damski odbor, ki mu načeluje častna dvorska dama dr. Tavčarjeva in ki je organiziran na najširši podlagi tako, da je v njem zastopana vsa Sloveniaj, nam najbolje jamči, da bo ta ples najlepše uspel, tako v moralnem, kakor tudi v materijalnem oziru.
Ta ples mora pomeniti »rendezvous« slovenske inteligence, ki bo s tem javno manifestirala svoje prijateljstvo in naklonjenost naši. univerzi in ta ples bo ostal v tradiciji naše akademske omladine.
Kakor je važen moralen uspeh tega plesa, tako je tudi važen njegov materijalen uspeh.
S tem uspehom bodo omogočene mnoge akcije, ki so jih študentje sami začeli za uspešnejše delo univerze, za izpopolnitev in dovr-šitev študij, za izboljšanje socialnega stanja študentov, za vsestransko propagando našega splošnega kulturnega stanja itd.
Naša univerza je mlada kulturna ustanova, ki ne razpolaga še z vsemi onimi sredstvi, ki so ji potrebna; njeni laboratoriji niso kompletni, njenim knjižnicam, v kolikor jih sploh je, primanjkuje najpotrebnejših knjig. Državna uprava ne daje, kolikor je potrebno, študenti sami pa ne morejo kupovati potrebnih knjig. Znaten del čistega dobička tega plesa se bo radi tega razdelil med razne strokovne biblioteke posameznih fakultete.
S temi sredstvi ae bodo omogočile raznim strokovnim društvom potrebne znanstvene ekskurzije, katerih korist in važnost je za občo in strokovno izobrazbo neprecenljive vrednosti.
Socialno stanje naših dijakov ni tako, kakor bi moralo biti; zlasti pa ne v slučaju bolezni. Zato smo mi sami organizirali svojo bolniško blagajno, ki bo skrbela za naše bolne tovariše in bo na ta način pomagala mnogim potrebnim dijakom ter jih pravočasno rešila težkih posledic vsled pomanjkanja potrebne nege in zdravil. Enako skrbe študent-tje tudi sami za svoje menze, kjer dobivajo zdravo hrano po najnižji ceni. Borijo se za pravično podeljevanje Štipendij in za druge pravice, ki so jim potrebne za miren študij. Ker je študentovsko vprašanje popolnoma socijalnega pomena, je moralna dolžnost vse naše družbe, da pomaga tej borbi študentov za iolbzjšanje njihovega socialnega položaja.
Naši študentje se bore za zgraditev sanatorija za tuberkulozne študente v kakem slovenskem kraju. Ta sanatorij namerava ustanoviti Internacionalna študentska pomoč, kakor je bilo to sklenjeno v načelu na zadnjem kongresu za humanitarne ustanove. Ako nam v tej borbi pomore državna uprava in vsa slovenska javnost, v kar trdno verujemo, je sigurno, da postane ta misel dejstvo. Kako j velikega pomena bi bilo to za našo državo! i
V tem oziru je odveč vsaka beseda. N* ta način bi prišli v naSo državo veliki zneski tujega kapitala ter mnogo tujcev; pričeli bi prihajati študentje z vseh strani sveta. Taka ustaaova bi mogla imeti znaten vpliv na naše narodno gospodarstvo, glas naše države bi se uveljavil, z njim njena kultura ia' lepota; odveč pa bi bila vsaka beseda, kolikega pomena bi bilo to za naš kredit v tujini. Naša borba za ta sanatorij, zlasti proti ak-šim dobro organiziranim nasprotnikom,: je otežkočena vsled preprostega vzroka, ker nimamo denarnih sredstev, da bi mogli uporabiti vsa potrebna sredstva za' tako boiibo. Ali ne samo to, mi smo celo prenehali biti člani te institucije, ki nam je bila toliko naklonjena in ki bi nam prinesla toliko koristi vsled razloga, ker nismo imeli potrebnih sredstev (2000 Din!), da bi plačali določeno članarino. Če tega ne storimo sedaj v zadnjem času, nam grozi nevarnost, da sploh ne bomo niti povabljeni na kongres, ki bi o tem definitivno odločal; ko pa uredimo članarino, kje so še stroški za delegate na kongres, za propagandne brošure itd.? Nadejamo se, da bo javnost razumela, zakaj zahtevamo od nje denarno pomoč. Take stvari, na koncu koncev, se tičejo interesov vsega naroda in ne samo na« študentov in narod mora tej borbi študentov pomagati, če je sploh ne vzame sam v svoje roke.
Enako se tudi udejstvujemo v intemacijo-nalnem študentovskem svetu; v zvezi smo s tovariSi skoro vseh kulturnih držav. Tu se nam nudi prilika, da poučimo svet o našem • narodu in državi, njeni kulturi, bogastvu in lepotami. Tako nas svet spoznava in čuje. Ml na takih internacionalnih kongresih delamo v družbi s tovariši iz vseh držav, pri 'reševanju raznih kul/turnih paroblemov, kakor na-primer za medsebojno sodelovanje vseh znanstvenikov, za medsebojno spoznavanje in ibližanje, za znanstveni kinematograf, za rešitev manjšinskega vprašanja, za šport itd.
Kadar nam bodo sredstva dovoljevala, nameravamo publicirati dela naših tovarišev kot dokaz uspeha znanstvenega dela na naši univerzi in njene važnosti za naš narod In državo. Naš pevski zbor je že začel s svojimi delom in mi mu verujemo, da bo dokazal tudi glasbene sposobnosti našega naroda in njegovo kulturo.
Vse to delo je največje važnosti %a naš narod in mi' želimo, da vsa naša javnost tako misli, in da te stvari ne smatra kot specialno študentovske, nego kot čisto narodne.
Samo ob sebi se razume, da je treba »ato denarja, mnogo denarja. To, kar daje javnost študentom, daje pravzaprav sebi, svojemu narodu njegovi kulturi in napredku. Od vseh teh stvari bomo imeli mi študenti samo del koristi, toda največji del teh koristi, moralnih in materijalnih, gre v korist naše narodne skupnosti.
To je pomen in važnost tega plesa ia mi. verujemo v njegov uspeh v vsakem oziru. Mi delamo za dobro naroda in njegove države. Pomagajte nam! Dokažite svojo ljubezen in naklonjenost za našo univerzo, da bo 1a ples v resnici kulturna manifestacija prve vrste.
54
Spomini francoskega vojnega
detektiva.
'K predstavljala eno nainaveiših za-
'“i* “ »'■<*
tla ifi XI ^ ,	totografije je ležala ravno v tem,
ta k J ,	kl 9e je s pozni na trdnjavsko vedo,
r i VSe Posameznosti konstrukcije, uospod Sarda je nadaljeval svoje raziskavanje ter Pripomnil-
"— Priznati mi morate, da. je zelo neprevidno no-s^i pri sebi take fotografije, če človek potuje.
Tu je potegnil komisar drugo fotografijo iz Iist-
■— Ali mi hočete sedaj povedati, kdo je človek, ki j® na. tej fotografiji z gospodično Irmo Staub? Kajti .je ona, kajneda? je dejal, proti meni obrnjen, ter ^Pomolil fotografijo.
.Poročnika 0. in M., ki sta v skrbeh prisostvovala ,34evanju, kot si to lahko predstavljate, sta vzklik-^ ob istem času:
—. Da, to je ona!!
Možak je trenutek pomišljal, potem pa je dejal: Nisem vedel, da se je ta dama imenovala Irma Poznal sem jo dosedaj le pod imenom gospe de Louvain...
ime mi je posvetilo kot bli9k in vzkliknil sem:
Kr,
— Če je Irma Staub grofica de Louvin, niste Vi drugi kot mojor von Trautl od ženijskega generalnega štaba armade bavarskega kronprinca Ruprechta!
Ko je možak to slišal, se je kar sesedel in slednjič je priznal svojo pravo identiteto!
Gospod Sarda je predal majorja von Trautha dvema inšpektorjema in ga dal odvesti v zapor.
Medtem ko je njegov tajnik zapečatil vsebino listnice, sva gospod Sarda in jaz pregledala papirje, ki sn se nahajali na truplu Richberja in med katerimi so bile fotografije načrtov, ki jih je bil ukradel mojima mladima prijateljema.
Lahko si mislite, kako sta bila vesela, ko sta zopet dobila svoje stvari nazaj.
— Sedaj pa, sem dejal smeje, so vaši detektivi gotovo že prijeli Irmo Staub in tako današnjega dne nismo izgubili.
Tu je eden detektivov razburjen prihitel v salon in vzkliknil:
— Gospod komisar, Irma^gtaub je izginila. Zaman smo vse preiskali. Ta »carogua< se nam je izmuznila.
V svojem življenju nisem'slišal tako lepih litanij kletvic, kakor jih je izustil na to gospod Sarda. Ko sem ga slednjič pomiril, sem vprašal detektiva:
— Na kak način pa je'izginila?
— Čisto enostavno. V tretjem nadstropju se nahaja ropotarnica in vrata od te vedejo v sosednjo hišo. Na ta način je ušla.
— Današnji dan ni- ravno slab dan, kajti redili
smo se dveh vohunov. Kar se pa tiče lepe Irme, jjo bomo že drug dan ujeli.
Prijel sem gospoda Sarda pod pazduho ter mu pomirjujoče dejal:
—Dragi moj kolega, ne razburjajte se! Usojeno je, da bo Irma Staub šele takrat aretirana, kadar se bo njej zljubilo...
Poslovil sem se od prijaznega italijanskega komisarja in s četrto hitrostjo smo vozili nazaj v Lugano, kjer naravno grofice »d’Aspremont« ni bilo več na spregled.
Ras je, da sem kmalu zvedel nekaj novega od
nje.
34. poglavje.
Izredno odkritje.
Par dni nato sem se vrnil v Bern, toda tu so mi dali novo misijo. Slo je topot za to, da izsledim v Ženevi ali neposredni okolici tega mesta nemškega vohuna z imenom Kohr. Švicarski vojaški oblasti je namreč nekdo anonimno javil, da je ta možak večkrat potoval v Francijo po naročilu goapoda von R ...
Ko sem prišel v Ženevo, sem se oglasil pri naših agentih, ki so mi povedali, da so nekatere potanjkoati anonimnega pisma, ki so bile siecr zelo važne,'resnične, da pa prav ničesar ne vedo o Kohru. Njegov naslov je bil neznan in niti vedeli niso, kak Jen Je. njegov osebni popis.	'
(DaJJ* prihodnji«.)
Dnevne vesti.
BBEZGLAVOST, DA JI NI PRIMERE.
■Po ivovem učnem načrtu za srednje šole, ici Je stopil v veljavo s sedanjim šolskim letom, je gradivo iz spoznavanja prirode rair deljeno na letne čase in se ima vsak predmet obravnavati v svojem času.
' Med drugim je določeno, da se morajo četrtošolci tez zimo naučiti plavati.
■Tako čitamo v »Politiki*. •
Ko so izvedeli uredniki »Politike* za ta predpis,-so »e prijeli za glavo in mi tudi, še bolj pa ubogi četrtošolci, ki se bodo morali če-z zimo učiti plavati.
Lep mora biti riovi učni' Bačrt, če ima taka določila!
— Seja sanitetnega sveta. Zdravstveni svet ministrstva za narodno zdravje se sestane
Srlhodnji mesec. Vršilo se bo par sej, na aterih se bo obravnavalo o raznih vprašanjih, ki so bila predložena zdravstvenemu svetu v svrbo, da odda glede njih svoje mnenje. Razven tega bo pretresal zdravstveni svet nekatera načelna vprašanja, ki se imajo v kratkem rešiti v ministrstvu; med drugim se. bo razpravljalo vprašanje o drogerijah in vprašanje o desinfektorski službi.
— Nova direkcija šum. Ministrstvo za šume in rudnike namerava ustanoviti v Banjaluki novo direkcijo šum, ki naj bi prevzela agende direkcije šum v Sarajevu. Direkcija šum v Srajevu naj bi se ukinila.
Glavni prosvetni svet. Koncem tega meseca se vrši v prosvetnem ministrstvu plenarna seja glavnega prosvetnega sveta. Na seji se bo razpravljalo o reorganizaciji pouka na osnovnih šolah v zvezi z novim učnim načrtom. Seji bodo prisostvovali tudi predstavniki učiteljstva.	.
— Premeščanje učiteljev in nčitelji«, posvetno ministrstvo je odredilo, da se učitelji, oziroma učiteljice do konca tekočega šolskega leta na lastno prošntjo nimajo premeščati.
— širša konferenca drogeristov kraljevine SHS 9© vrši dne 20, februarja v Novem Sadu.
— Umetniška akademija v Zagrebu. Ministrstvo prosvete zahteva večji kredit za popravilo poslopja Umetniške Akademije v Zagrebu. Popravila so neobbodno potrebna.
— Pr ar on lavna srbska cerkvena občina v Celju priredi v soboto dne 19. februarja 1927 v vseh prostorih »Celjskega doma**: v korist žgradbe svoje cerkve Svetosavsko besedo. .Program: 1. koncert, 2. ples.
— Francoski vinski trgovci v Splitu. Iz Splita poročajo: Ker je bila lanska viuska letina v Franciji slaba, kažejo francoski vinski trgovci za dalmatinska vina veliko zanimanje. V Dalmacijo je prispelo več francoskih vinskih trgovcev, ki so sklenili večje kupčije.
— Nove uniforme ssa bogoslovec r Bitolju. Ministrstvo ver je izposlovalo večji kredit za nabavo novih uniform in čevljev za gojence bogoslovnice v Bitolju.
— V ministrstvu financ so podpisani novi ukazi o premeščenju in umirovljenju večjega števila davčnih, carinskih in finančnih urad-nikov.
  Razpisana mesta. Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu razpisuje mesto sodnega predstojnika v Mokronogu. Oddajo se udi vsa mesta okrajnih sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je vložiti do dne 10. marca 1927. — Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrožnem sodišču v Mariboru, mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Črnomlju in mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Kočevju. Podrobnosti glej v Uradnem listu št. 15 z dne 10. februarja 1927.
—isprememba pri avstrijskem generalnem konzulatu v Ljubljani. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. Feliks Strautz je imenovan za legacijskega svetnika pri avstrijskem poslaništvu v Bukarešti Svoje novo službeno mesto nastopi v kratkem. G. generalni konzul Strautz si je pridobil tekom svojega službovanja v Ljubljani splošne simpatije. Zato je izzval njegov odhod iz Ljubljane splošno obžalovanje.
— Iz sodniške službe. Sodni svetnik dr. Vladimir Golja v Ljubljani je imenovan m nadsvetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. V višjo plačilno skupino so pomaknjeni:	deželno	sodni svetnik dr. Fran
Schaubach pri okrožnem sodišču v Mariboru, deielnosodni svetnik Anton Kajfež pri okrajnem sodišču v Ložu, deželnosodm svetnik dr. Josip Tombach pri okrožnem sodišču v Mariboru, okrajni sodnik dr. Rudolf Sajouc pri deželnem sodišču v Ljubljani in okrajni sodnik Anton Potočnik pri okrajnem sodišču
* ^’^^n^rosvejIle ginu,«. Dr. Maks M en te, profesor na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani, je premeščen v Bjelovar.
— Kako misli Viljem o sedanjih razmerah v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Oficirji nekdanjega I. gardnega polka so praznovali dni 501etnioo vstopa bivšega nemškega cesarja Viljema v gardo Generali so se ude-lelili slavnosti v predvojni uniformi. Slavnostni govor je imel general Mackensen. Viljemu »o poslali brzojavno pozdrav Še med homeraom so dobili od V Ujema s edeči brzojavni odgovor: »S tovariško zvestobo se borimo zoper sramoto našega časa.«
— Umrl Jo v Novem mestu ravnatelj tamkajšnje realne gimnazije Amad Škerlj. Po-klinik ie bil odličen Solnik in dober to\aris. Vžival je splošno spoštovanje. Za svoje zasluge kot šolnik je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Cast njegovemu spo-
“^Nailepši dekleti Evrope. Eno najbolj perečih vprašanj današnjega časa: Katera je uajlep&a ženska v Evropi? bo kmalu rešeno. Berlinska }ury je Izbrala od 8 konkurentdnj Zagrebčanko Stetioo Vidakovič, ki Je ^proda-jala dodej ssaidwich#'. in poljsko plesalko
Anielo Bogucko. Krasotici sta pozvani za 15. t. m. osebno v Berlin, kjer pade končna odločitev. Ono, ki bo zmagala, pošljejo, če se izkaže sposobno, v filmski paradiž Hollywood.
— Gripa. Vsied širjenja gripe je zatvorila oblast v Skoplju vse šole. Tudi v Subotici se ije boležen med šolsko mladino silno razpasla. Skoraj v vsakem razredu je bolnih 15 do 20 učencev. Šolske oblasti so prepovedale učencem obisk javnih lokalov, zlasti kinematografov. Spričo neprestanega naraščanja števila za gripo obolelih učencev nameravajo tudi v Subotici zatvoriti za 14 dni vse šole.
— Po krvavem pretepu v Čitluku. Iz Mostarja poročajo: Po znanih dogodkih v Citlu-ku je uvedla žandarmerija energično preiskavo. Ob priliki hišnih preiskav je našla pri šetih Orlih puške in samokrese, med drugim pri duhovniku Martincu, o katerem se trdi, da je bil kolovodja Orlov, ki so napad j Sokole. Kmetije, pri katerih so našli orožje, so bili aretirani. Clan Hrvatskega Sokola Ivan Pavlovič, ki je bil ob priliki velikega pretepa ranjen, je svojim poškodbam podlegel. Hr-vatski Sokol v Mostarju je dal natisniti ob tej priliki posmrtnaco. Letaki so bili konfi-seirani, kar je prvi slučaj te vrste v Mostarju. Konfiskacija je izzvala v Mostarju veliko ogorčenje
— Smrtna obsodba v Novem Sadu. Strojni ključavničar Štefan Husag v Adi se je pred sedmimi leti razporočil. Dveletni sinček ja ostal pri očetu. Kmalu nato se je Husag v drugič oženil. Z drugo ženo je imel dve hčeri, od katerih je bila ena v drugem letu svoje starosti na nepojasnjen način ustreljena. Usoda malega Mihaela je bila, odkar se je njegov oče v drugič poročil, žalostna, zlasti pa, odkar je bila ustreljena njegova sestrica. Mačeha mu je namreč vedno očitala, da jo je ustrelil on po neprevidnosti med igro. Tudi oče ga je jel sovražiti. Skoraj vsak dan so ga pretepali kot živino. Spati je moral v podstrešju med staro šaro. Jesti so mu dajali ma-
lo,	tako da je prosil često sosede, da so ga nasitili. Ker so ga nečloveško pretepali, je pobegnil tudntam za par ur k znancem. Tako se je zgodilo tudi 28. maja 1919.Ta dan pa jo sklenil njegov oče, da ga umori. Pričakal ga je zvečer, ko se je vračal domov v podstrešje, v zasedi z zanjko v roki.Ko je prišel deček ob dveh ponoči mimo, mu je vrgel oče zanjko okoli vratu, jo zategnil ter ga na ta način umoril, nakar ga je zakopal na vrtu. Ker ga ni bilo več na spregled, se 'e zdela stvar njegovi materi sumljiva, zato je poselila njegovega očeta ter ga vprašala, kam je deček izginil. Mož se je izgovarjal, da ga je poslal k sorodnikom na Madjarsko. S tem se pa se mati ni zadovoljila. Neprestano je poizvedovala po svojem sinu in končno je prijavila zadevo oblasti. Uvedena je bila preiskava, ki pa je dovedla do sigurnega rezul-tata Sele po sedmih letih. Lansko leto sta bila Husag in njegova žena aretirana. Husag . je zločin priznal. Obsojen je bil na dosmrtno ječo, dočim ije bila njegova žena, ki je bila obtožena, da je svojega moža k dejanju naščuvala, radi pomanjkanja dokazov oproščena. Zoper to sodbo se je državni pravdnik pritožil. Te dna se je vršila v Novem Sadu prizivna obravnava. Husag je bil obsojen na smrt na vešalih. Sodbo je sprejel popolnoma hladnokrvno, vsekakor pa je priglasil ničnostno pritožbo.
— Roparski napad policaja. »Deutsches Volksblatt« poroča: Občinski redar Sava Pi-varski v Toršavi je izvršil te dni drzen roparski napad na dva trgovca. Brata Mandel iz Beograda sta prišla ponoči v Toršavo z namenom, da bi kupila naslednji dan moke. Ker so bile vse gostilne zaprtesta
da počakata jutra v občinski hiši. Slovak Joško Naručnik, s katerim sta se seznanila med potjo in ki je v Toršavi znan, ju je spremil. Ko so prišli pred občinsko hišo, je poklical Naručnik policaja Savo Pivarskega ter mu sporočil željo trgovcev. Policaj Pivarski »e je ponudil, da preskrbi trgovcema prenočišče v bližnji gostilni. Toda, mesto da bi ju bil peljal v gostilno, ju je peljal na dvorišče, pod neko šupo. Tam je potegnil revolverji zahteval od trgovcev, da mu	den -
Ker trgovca tega nista hotela storiti, Je n stavil enemu izmed njiju revolver na prs ter mu hotel iztrgati listnico iz žepa s ala Slovak, ki je slišal kraval, je prihitel na Lee mesta ter policaja zgrabil in omogočil Beograjčanoma, da sta pobegnila. Trgovca sta ovadila zadevo kompetentnim oblastim.
Union 16. februarja 1927
I. reprezentančni ples
slušateljev ljubljanske univerze pod najvišjim pokroviteljstvom
N|. Vel. kralja Aleksandra I.
Velika dvorana izključno za plesalce! Ostalemu občinstvu so rezervirane vse hi stranske dvorane, vsi restavracijski prostori in srebrna dvorana!
— Množostveno zastrupljeni« * alkoholom na svatbi. V neki vasi v bližini Vilne ee je poročil te dni premožen kmet, ki je povabil na svojo svatbo veliko število svatov. Da bi bila stvar cenejša, jih je pogostil z metilnim alkoholom. Ker so sl ga nekateri precej privoščili, jih je 19 v silnih boleč nah umrlo, 12 se jih bori s smrtjo, več drugih, ki soja zaviill manj, je labkoaartrupljenlh ter bodo
ozdraveli. Fabrikaut, ki je dobavil ceneno žganje, je bil takoj aretiran.
— Drzen beg eskortiranega morilca. Te dni sta eskortirala dva vojaka iz Beograda v Subotico radi umora aretiranega redova Ilico Radanoviča. Lopov je sedel med vojakoma v vagonu III. razreda ves čas popolnoma mirno. Ko pa je pasiral vlak most črez Kralja Petra kanal pri Novem Vrbasu, je planil kvišku, skočil, predno sta se njegova spremljevalca še prav zavedla, k vratom ter se vrgel iz drvečega vlaka v vodo. Na prihodnji postaji sta vojaka stvar prijavila orožnikom, ki pa so mogli samo ugotoviti, da se je Ra-danovicu beg posrečil.
— Vabilo. Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje za v nedeljo, dne 27. februarja 1927 ob 8. uri zjutraj v prostorih hotela »štrukelj«, Kolodvorska ulica v Ljubljani Občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Določitev podpore in članarine. 8. Volitev novega odbora. 4. Even-tuelne spremembe pravil. 5. Raznoteristi. Gg. zaupniki posebno vabljeni.
— V obvestilo. Po Sloveniji potuje neki »Fonst« in nabira posebno okoli koroških rojakov prispevke za tiskovni sklad »Koroškega Slovenca«. Ker nima dotični ne od uprave lista »Koroški Slovenec*, ki takih pooblastil v inozemstvu sploh ne izdaja, kakor tudi ne od »Jugoslov. Matice« nobenega pooblastila, opozarjamo vse narodne kroge, da mu ne nasedajo in ne darujejo ničesar.
— Za »Dr. Rybafev fond« je nakazal g. dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju Jugoslovanski Matica Din 390, ki jih je zbral g. Ciril Kopitar, slušatelj višje pedagoške šole v Zagrebu, v Kočevju. Iskrena hvala.
— Streljačka družina v Novem mestu priredi nocoj koncert, na katerem bo izvajala godba drav. div. oblasti sledeče točke: 1. Narodna himna. 2. Bethowen: Ouvertura »Pro-meteva stvarstva«. 3. Smetana: Fantazija iz opere »Poljub«. 4. Bach-Gounod: Ave Maria.
5. Sedlaček: Bograd u noči. . Kalman: Pot-pourri iz operete »Grofica Marica«. Rezervnim oficirjem je v smislu odloka komandanta vojnega okruga dovoljeno udeležiti se prireditve v vojaški obleki. Koncert se začno ločno ob 8. uri zvečer v Narodnem domu.
— Izšla je prva letošnja številka dijaškega glasila »Naš Glas«. Vsebina je sledeča: Lojz Kraigher: Matej in Matilda. — Albert Širok: Pri Francetu Bevku. — France Bevk: Nevše-čen dogodek. — Ivo Lazarič: O smeSku cvefia u ljuba vi prema zvuku. — Iy<> Mihovilovič: Pesma o mtojoj cesti. — Ivo Mihovilovič: Pes-ma osamjelog čoveka. — Stano Korovel: Motiv iz tvomice. — Ivan Vouk: Na mejniku dveh svetov. — Marijana Kokaljeva: Lovski blagor. —- Karlo Kocjančič: Plavž ponoči. — Slavko Slavec: Tassov hrast. — Drago Godina: Na dnevnem redu. — Šport in telovadba: Rado Fač: Nolica. — Mirko Ludn: Lahka atletika. — Književnost: Kocjan: Materi. — Na platnicah: Febus: Charles Dickens.
— Božična pesem v prozi. — Febus: Mladika.
— Za kratek čas: Mazaarolova: Križanka. — R. F.: Računska naloga na šahovski deski.
— R. F.: Prestavljalna naloga. — Razpis nagrade za rešitev nalog. — Publikacije, ki jih je prejelo uredništvo. — Slike: A. A. Bucik: France Bevk. — Albert Sirk: Marij Sila v ulogi Ježa. — Franc Gorše: Poljub. — Naslovno stran je izdelal France Gorše. List izhaja v Trstu.
Ljubljana.
1— Recitacija ki večer. Dne 8. marca se bo vršil v dramskem gledališču reci tat ijs ki večer pesmi Srečka Kosovela. Pokroviteljstvo večera je prevzela častna dvorna dama gospa Franja dr. Tavčarjeva. Sodelovali pa bodo ga Mila Šaričeva, g. Slavko Jan in g. Cir.l Debevec. Ker je čisti dobiček nameujen za izdajo pesmi Srečka Kosovela, opozarjamo že danes na to prireditev in apeliramo na v&o kulturno javnost, da se je v dostojnem te-vilu udeleži. — Odbor za založbo literarne ostaline Srečka Kosovela.
1— Društvo prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani ima v soboto, dne 12. t. m. ob pol 3- P°P* SV0J re<*ni obend zbor na m. državni gimnaziji v Ljubljani (pritličje). Na dnevnem redu je med drugim tudi razgovor
o	akciji za nadaljnji tisk Wiesthalerjevega latinsko-sloveiskega slovarja. Člani in Prlla" telji društva ul^udno vabljni. — Odbor.
1— Spolne bolezni. Prosvetni od^ Delavske zbornice priredi v pondeljek 14. ia ob doI 8 uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma predavanje o spolnih bolezni. Predavanje spremlja tozadevni film v dveh dejanjih. Predaval bo gosp. dr. Vrtovec. — Vstopnina 1 Din.
1— Komite natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljubljani se zahvaljuje vsem ■ hotelirjem, ■ jem,	a
vsem ude^ncemvVn^“komUi. cenjeni P^j;alnost maske prekaša vsak luksu*, zlasti pa še pri otroški maškeradi. Na lanski otroški maškeradi Atene je posebno uaajal ljubki klovn, katerega je mamica riala s štirih karikastih kuhinjskih brisač. K®j aiite se, kdo razume pripraviti z stroški in dobro voljo mnogo veselja sv j, družinici 1 Na svidenje pri »Predponi »t
ssur»a.
Italip in Btm. To pc* P	Ime	pre.
numh in vtis „ da se nam obeta zopel SeVVtek in posebna zabava. Saj ravnokar vzbuja njegov najnovejši velezabavni »nis >Hova na Maturino Špico »toliko zanimajta priznanja in obilo smeha. Vstop ie vea-klfmu prost. Začetek ob pol 9. uri. Ker]«' nrlčakovatl z ozirom na aktualen predmet in ime predavatelja obilo obiska, niaj si pra-voSaano vsakdo zaslgura prostor.
—	Sestanek vojnih invalidov. Podpisani
sklicatelji vabimo vse vojne invalide in vdove na sestanek za nedeljo, dne 18. februarja ob pol 10. uri dopoldne v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Sestanek se vrši v znamenju pogovorov o organizaciji in razmerah v krajevni organizaciji v Ljubljani. Sklicatelji: Uranski Alojz, Božič Jože, Rojman Ivan, Hitti Franc.
1— Drobna policijska kronika. Policija beleži 1 slučaj poškodbe tuje lastnine, 2 slučaja kaljenja nočnega miru in razgrajanj«!
2 prestopka pasjega kontumaca in 4 prestopke cestno policijskega reda, — Aretirali je bila prostitutka Justina S., ki ima težto spolno bolezen. Ni ga skoraj tedna, da ne bi policijska kronika beležila njenega imena-Aretirana je radi prepovedanega povratka -v mesto. Dalje je policija aretirala tri berače ter dve ženski, ki sta prodajali na trgu uti-hotapljeni saharin. Zenski je policija izročila' finanvni kontroli. — V Zevnikovo mesnico^'
Sp. šiški je skušal vlomiti neznan vlomilec, pa ga je prepodil stražnik. — V hlev posestnika Franca Scagnettija se je splazil nezjtf' nee in zabodel kobili nož v noge. Kobila f začasno za delo neuporabna. Dejanje je i»‘ vršil najbrže neki bivši hlapec iz maščevanja ker ga je Scagnebtj odpustil Iz služba
1“ Fran Drenik.
Včeraj, ob pol 12. dopoldne je umrl Franc Drenik, poleg g. Petra Grasselija naj-starejšd Sokol v Sloveniji. Sokolstvo in vsi narodni krogi so izgubili z njim enega avojih najstarejših narodnih delavcev. Njegovo ime je tesno združeno z vsem našim narodnim po-kretom zadnjih šestdeset let. Pokojni Dreni* je bil eden onih javnih delavcev brez to*®" rih pomoči bi se naš razvoj težko izvršil * takim pospeškom in v razmeroma tako kratkem času.
Franc Drenik je bil rojen L 1839 v Ljubljani, v šolo je hodil v Novem mestu, nato p* je dovršil nižjo realko v Ljubljani. Njegoy oče je bil odvetnik ter posestnik na Drenikovem vrhu. Drenikova mati je bila sestrična znanega misijonarja in škofa Friderika Barage. Mladi Drenik je sprva služboval kot privatni uradnik, pozneje pa je bil v dežela službi.	|
Velik smisel za telovadbo, petje in druiak" nost je kazal Drenik že v mladeniških letih-S svojimi tovariši je ustanovil fantovsko društvo, ki se je sestajalo pri njem na kovem vrhu. Tu so gojili petje in telovaa , telovadno orodje pa so si postavili kar j prostem.
Narodna zavest pa se je v Dreniku obudila ob priliki pogreba Lovra Tomana v Kamni gorici. Ta pogreb je Drenik sam označil kot najbolj važno točko v svojem življenju. Od tedaj dalje se je Drenik posvetil narodnem« delu. Začel je zahajati v slovenske kro?e, vstopil v čitalnico in se udejstvoval v čital-niškem pevskem zboru, kjer je slovel kot zelo dober drugi tenor.
L. 1863 se je ustanovil v Ljubljani Južni Sokol, prvo sokolsko društvo na slovanske® jugu. Med prvimi, ki so pristopili k Južnem Sokolu, je bil Franc Drenik. S seboj je potegnil v Sokola tudi večino svojih tovariše iz društva na Drenikovem vrhu. Pri Južnem Sokolu je bil nad deset let zastavonoša, večkratni odbornik, podstarosta in dve leti (1875—1876) starosta Ljubljanskega Sokola-Kot tak se je udeležil vseh narodnih taborov v Vižmarjih, Cerknici, v Žalcu, na KalOf; v Ljutomeru itd. in je bil med organizator]1 udeležbe Slovencev pri narodnih svečanost^ v Varaždinu in v Zagrebu. Svoje delovanl® je pod vplivom Janeza Bleiweisa prenes®1 tudi na politično polje. Bil je izvrsten agi**" tor za Narodno stranko ter je imel pri mnogih volitvah zasluge, da je prežel mar«™«" deželni in državni poslanski mandat iz ,n škutarskih v slovenske roke. Radi udejstvovanja pri Južnem Sokolu je bil tudi odpubčen iz deželne službe.	A
Dalje je Drenik sodeloval pri ustanovit Dramatičnega društva ter je bil pri novoust ' novljenem slovenskem deželnem gledališču nekaj let intendant.
V	osemdesetih letih se je preselil v Spod- -njo Šiško, kjer je ustanovil Narodno čitalnico, | ki ji je bil nad 20 let predsednik, 1. 1903 je ustanovil šišenskega Sokola, ustanovil je pO" družnico sv. Cirila in Metoda v šiški, dalj gasilno društvo, posojilnico itd. ,	‘	"
Pokojni Drenik je bil vsestranski delavec-Delal je tiho in brez šuma na vseh pelji?« na narodno prosvetnem, na dramatičnem, pevskem, telovadnem, političnem in narodno-gospodarskem polju. Ko ,e bil odpuščen » deželne službe, se je posvetil zavarovalnemu poklicu in ima mnogo zaslug, da se je večin« naših kmečkih domov zavarovala pred elementarnimi nezgodami.
Važno je tudi njegovo sodelovanje pri ustanovitvi »Glasbene Matice«. Kot v priznaj teh zaslug mu je bdi v novi državi p***®"
Franc Drenik ee je p©ro*u 1. 1873 z Marijo, roj. Večevo. Živi so še tnje njego otroci: g. Bojan Drenik, ki ga agilnega sokolskega delav«, er hčerki Jel*>
inp”3; SA-S A,.. p*»p;
nega značaja. Simpatičnega starčka je vs«,, Sokolstvo spoštovalo kot svojega najstarejse-ga brata ter kot pričo ustanovitve Južneg^ Sokola. Ob vsesokolskem zletu v Ljubljani !• 1922. mu je izrazilo to spoštovanje, kak/> tudi ostalima članoma Južnega So^k: Petf Grasselliju in Franu Ravniharju. Od vseh je živ sedaj samo še Peter Grasselli.
Fran Drenik je bil vedno vnet za napredek, procvit in blagostanje našega narod. Neumornega delavca in organizatorja si , mo ohranili Slovenci v naulepšem spominu
Pogreb Frana Drenlka se vrši v ned^i^ dne 18. februarja 1927 ob 2. uri popol^., hiše žalosti, Gledališka ulica 2, k 9v.
Božidar Raič.
(Stoletnica.)
Božidar Raič se je rodil 9. februarja 1827 v župniji Sv. Tomaža blizu Velike Nedelje na Štajerskem. Očeta hiša — po domače pri Vrl eku — je stala na vinorodnem vrhu, ki se imenuje Žvab. Ko je dovršil Božidar ljudsko šolo v domači župniji, ga je poslal oče v Varaždin morebiti na nasvet sorodnika, duhovnika Mihaela Raiča. V Varaždinu je dovršil šest latinskih razredov (1844 do 184«), ostala dva »modToalovje« pa v Za-Srebu, odkoder je šel 1846. leta v graško bo-gostovnico.
Kot 'bogoslovec se je bavil Raič tudi s slovanskimi jeziki, poslušal predavanja slovenista Kotemana Kvasa in prevedel 1850. leta slovnico Vaclava Hanke na slovenski “S8,® »jugoslovenski« jezik.
-nit tj- a je bil Raič posvečen za duhov-
. . • Kaplanoval je v‘ Ljutomeru in v Sliv-“1C1; odkoder je bil 1853. leta imenovan za profesorja na mariborsko gimnazijo. 1860 je •apuslil profesorsko službo in prevzel dušno Pastirstvo pri Sv. Barbari v Halozah, kjer je °3tal do svoje smrti, od 1870 kot župnik.
Po smrti poslanca Mihaela Hermana so ga izvolile kmečke občine volivnega okraja
takio realnih in smotrenih organizatorjih^ kakor sta bila A. Einspieler in A. Janežič.
Seveda nas to ne sme ovirati, da ne bi priznali Raičeve iskrene in resnične ljubezr ni do slovenščine in slovenskega naroda, da ne bi priznali koristi njegovega dela in njegovega naganjanja »učite se slovenščine«. _
Njegovi pozivi so veljali zlasti mladini in
duhovščini:	.
»Kako more kdio vreden -dušen pastir biti, ki samo toliko svoj govor zna, kolikor ga je mati kakih 12 let naučila? Komu je mar, da uspešno deluje v Gospodovi njivi, mu je treba narodni jezik dobro znati... Še dandanašnji imamo duhovnikov, ki nam nič prav po domače brati ne vedo, ne da bi pridige pravilno opisovati in govoriti znali... jihove pridige se mi zdijo kot prav tečna hrana v zamazani, gnjusni in nesnažni skledi.. .«
In mladino nagovarja: »... gladite govor-it'0 in pisno besedo... učite spodobno se kla-njati resnici, poštenosti, pravičnosti, nravnosti in čislati umno svobodo... množite in krepite ljubezen do svojega naroda, narodnosti in očevine... spopolnite se za dostojne in dične sinove svojega rodu... branite
d—T"	v	držav-	I	zakon in resnico v domovini in odbijajte v»a-
'7 .1 ~ Rogatec — Ljutomer^ l-j188ooo	j	krivico,	nikar	da	sami radi šijak devljete
v žuleče igo nasilnega tujenja in grdega mračnjaštva ... učite se pridno, da bodete ... zlata upaden boljše sreče slovenskega naroda ...«
ia deželni zbor; a še pomladi 1886 je zbolel, zapustil Dunaj in se podal v Ljubljano, ^ier je umrl 6. junija istega leta.
. »Krepka, visoka postava, široke prsi in široka pleča, glava okrogla, lice ©kroglasto, čelo visoko, na temenu redki lasje, nos de-belkast, na siv.ih oče naočniki, ustnice bolj debele, podbradek okrogel...« tako opisuje Jo s. Vošnjak zunanjost svojega rojaka in Prijatelja.
V boju za pravice slovenščine v šolah, uradih in v cerkvi se ni bal Raič nikogar in se ni ustrašil nobenih posledic. Njegov spis o slovenščini na mariborskih učiliščih (Novice 1860.), v katerem je zahteval za nekatere
Ko je bil Raič izvoljen za državnega in deželnega poslanca je razvil sledeči program: Osnovne šole na Slovenskem naj bodejo slovenske, v Mariboru bodi slovenski učiteljišče z nemščino kot obvezen predmet, na graški univerzi naj se osnujejo slovenska predavanja za občni državljanski zakon, pravdni in nepravdni postopek, kazenski zakon, kazensko postopanje ter trgovsko in menično pravo, šolski svet v Gradcu naj se deli za slovenski in nemški del dežele. Vsi uradniki, ki služijo na Slovenskem, morajo biti zmožni slovenščine v pismu in besedi in uradovati z vsemi slovenskimi občinami slovensko. Spodnje Štajersko naj dobi poseben oddelek namestništva ali pa naj se združijo vsi Slovenci v eno upravno celoto. (Za združeno Slovenijo je govoril Raič že na ljutomerskem in ormoškem taboru.) Siromakom se omeji ženitev. V gospodarskem oairu je zahteval regulacijo Drave, zidavo železnice Radgona — Ljutomer — Ormož, znižanje cene soli i. dr.
V	državnem zboru je podal Raič že marca 1884 resolucijo, naj se ustanovijo na graški juridični fakulteti s šolskim letom 1884-85 tri slovenske stolice, se zavzel tudi v proračunskih debatah 1884, 1885 in 1886 za slovensko ljudsko in srednješolstvo ter podal v štajerskem deželnem zboru štiri interpelacije v šolskih zadevah. A njegovo delo v državnem in deželnem zboru ni imelo uspeha. Prišlo je bridko spoznanje, da ni parlamentarec, da ne zadošča njegov govorniški dar za dunajski parlament.
Raič je bil ljubljenec naroda, znal je ljudstvo navduševati za narodno delo, bil je marljiv sotrudnik skoraj vseh časnikov in neutrudljiv glasnik narodne zavednosti.
5«™ d*«,. *. je formiralo Hvaoi. ' gft-J tSgjgUftS, ‘ipSt
Kot župnik pri Sv. Barbari je vodil vse matice samo v slovenskem jeziku, za kar mu je nalošilo štajersko namestništvo globo 100
v Zagrebu, slovenska družba v Gradcu in revolucija 1848. leta, ki je zbudila latentno narodno zavest.
Kakor drugi narodni buditelji one dobe,
Se je navzel tudi Raič ilirizma, sanjal o skupnem slovansko - hrvaškem književnem jeziku in napisal celo »Vvod v slovnicu vsesla-,ln kakor drugi jezikoslovci - av-nS^« Raič z mladeniško da je jezik, v katerem Metod, jezik panonskih Slovencev ^er^te Z tega krivo sklepal, da je treba slo’vensko pisavo vravnati po staroslovenski slovnici Za man ga je poučeval Navratil - v Miklošiče- ! veni imenu — da »Slovenci nismo zdaj več stari Slovenci«, da je jezik živ organizem, ki se po svoje razvija in si piše sam zakone, ki naj jih slovničar sam registrira.	j
Tako je pisal Raič v slovenščini, ki je bila' Mnes slovenščine, stare slovenščine in hrvaščine in je po možiosti rabil staroslovenske oblike. S tega stališča je presojal Miklavčeva in Bleiweisova slovenska berila in *8liteval, naj se slovenski pisatelji učijo sta-roslovenščine. In kakor drugi rodoljubni zgo-^ vinarji je stikal tudi Raič diletantsko po \ Preteklosti, da bi ž njo dokazal pravico rf„-v.neev zahtevati enakopravnost z gospodujočim nemškim narodom.
Ka Vrazovi slavnosti 1880. leta v Ljutomeru ije prodajal slovenščino in naznanil hrvaškim gostom, da »so se zložili... porabni rodoljubi in pisatelji slovenski... da Slovenci mahoma sorejmemo srbsko - hrvatski jezik... j ■kot književni jezik za strogo znanstvene stva- | ri, ker tako odpira se nam večje občinstvo in širša domovina ...«
To so bile tipične rodoljubne zablode, ki imo tu<ii pri drugih narodnih bu-Mitnt do^.®' Pri Davorinu Trstenjaku, so £ & • ?iliskem’ R- Razlagu i. dr., ki ; ške»a mrnr)re-a Se zba*' premoči nem- • sr. Krvioi' ln pičlega števila Slovencev ter : ■snliHn * P°s,taviti bodočnost naroda na ne-siti™	temelje skupnega slovensko - hrva-
necrlaw 1 , vsesl°vanskega jezika, fantastični x a,les,ovia in nekritične zgodovine, m cucla. da je zapadel takim zablodam tudi rtnic, saj jih aasledimo deloma celo pri dveh
goldinarjev.. Njegovi zahtevi po slovanskem bogoslužju pa je bil odločen nasprotnik mariborski škof Stepišnik.
V	politiki se je pridružil Raič mladim opozicionalcem, ki so nasprotovali Bleivveis Costovi smeri, ustanovili 1868. leta v Mariboru »Slovenski Narod« in (priredili še isto leto prvi slovenski tabor v Ljutomeru. Raič je bil med ustanovitelji »Slov. Naroda«, dolga leta njegov sotrudnik in je nastopil tudi kot govornik na taboru v Ljutomeru (1868) Žalcu in v Ormožu (1869), kjer se je izkazal kot pravi ljudski govornik. »Njegov krepki glas je prodiral na vse strani, da so ga slišali tudi najbolj oddaljeni. In govoriti je znal in s svojo ognjeno besedo segati vsem v srca.« Ljudstvo je ob Raičevih besedah vzplamtelo in če je vzdignil roko k prisegi in pozval ljudstvo »Prisegajte, da zmerom zvesti ostanete svojemu slovenskemu narodu in slovenski domovini,« so se vzdignile roke in odmevalo je daleč okrog: »Prisegamo!«
Raič je bil pristaš liberalnega katolicizma, ki so ga med Slovenci zastopali razen njega še A. Einspieler, Trstenjak, Majar in Pogačar. Liberalni katoliki so zahtevali ločitev cerkve od države, cerkvene sinode z udeležbo nižjih duhovnikov in uvedbo materinščine v cerkvene obrede. Slovenski liberalni katoliki so postavili narodnostne interese nad cerkvene, šlo jim je v prvi vrsti za ohranitev narodnosti. Razumljivo je, da je prišel Raič v nasprotstvo s konservativnim delom slovenske duhovščine in ko je bila 1871. leta med Mlado- in Staroslovenci sklenjena sprava, je bil Raič prvi, ki je še isto leto nastopil v »Slovenskem Narodu« proti konservativni s’:rc-nki in začel načelni boj.
Očital je konservativcem, da so »crkveni organi navadoma v napredku katar volk plantavec najpoznejši, upirajoči se vsaki obnovi najdolže, zaostajajo za časovnimi terjatvami ..zahteval je od njih: »da postanejo čisti, iskreni narodnjaki brez prišitkov in premišljajev...« in prvi povdarjal potrebo narodno - gospodarskega dela med Slovenci.
SOKOLSTVU LJUBLJANE IN OKOLICE!
Preminul je naš brat Franc Drenik, eden naših najstarejših bratov, ki je stal ob zibelki našega Sokolstva ter je bil soustanovitelj, prvi praporščak An nato starosta »Južnega Sokola«.
Vsa ljubljanska in okoliška Sokolska društva poživljamo, da se udeleže pogreba v kar najveojem številu.
'Pogreb se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 2. uri popoldne. Zbirališče članstva ob pol 2. popoldne (pol ure pred pogrebom) pred Narodnim domom.
Z r a v o !
Starešinstvo Jugcslovenskega Sokolskega Saveza.
Šport.
Velike smuške tekme za državno prven: stvo 'ki. se vrše v nedeljo v Kranjski gori’, bodo nad vse zanimive. Prvič tekmujejo letos za naslov državnega prvaka Judi častniki, ki vršijo v Kranjski gori službo smuških -naetavniikov. Tekma je določena na trideset in ne na 50 km, kakor je bilo prvotno v razpisu, proga pa 8b tako trasirana, da bo vodila dvakrat mimo cilja. Vrhu tega se bo vršila tekma dam zia damsko .prvenstvo in pa tekma šolske mladine, oboje v času med glavno -tekmo. Ker so snežne prilike^ v Kranjski gori izvrstne ter so krasni solnčni dnevi, je pričakovati obilo udeležbe v Kranjski gori. Zagrebčani pripravljajo skupni izlet na ta dan v Kranjsko goro. Na železnici bo bržčas dovoljena polovična vožnja, tako, da se kupi celo karto do Kranjske gore, a se s potrdilom eaveza vrača z isto karto domov. Ker je tekmovanje za državno prvenstvo najvažnejši športni dogodek med smučarji, je potrebno, da se udeleže prireditve vsi, tudi netekmovalci, vsi iki so sploh smučali, da manifestirajo za naš smuški pokret v čim večji meri. — JZSS.
Svetovni sabljaški turnir se je začel v sredo dopoldne v veliki dvorani vojaškega kazino s konkurencami v floretu. Za vmesno rundo so se kvalificirali Nemci: Casmir, Thomson, Ives. — Italijani: dr. Lucca, Ge-race, Pignotti, Chiavacci, Marci, Carniel. — Avstrijci: Huber, Lion, Sch6nhaum9feld, Et-
linger, Ber.ier, Brunner, Baylon, Dani. — čehoslovak:	Ravasz. — Ogri: Terstianeki,
Roz@onyi, Hajdu, Duna, Bogen in Kalnitaki.
V	končno rundo so prišli na podlagi izidov mednarodnih bojev sledeči borci:	Nemca
Casmir in Thomson. Avstrijci: Berger, Huber in Ettinger. Italijani: Marzii, Chiavacci, Pignotti in Carniel ter Oger Rozgonyi. — Posamezni boji so pokazali čudovito borsko znanje in izredno visoko stopnjo borilne tehnike, tako da se lahko trdi, da so bili zastopani najboljši evropski sabljači.
Ruski drsalci v Oslu. Preteklo nedeljo so stantali ruski drsalci z velikim uspehom v Oslu. Kalinin je zmagal na progi 500 m v 44.9 pred svojim rojakom Melnikovom, ki je potreboval 45.2 sek. Na 5000 m je zmagal Kušin v 8:46,7 pred Melnikovom 8:48,8, Ipolitovom 8:53,7 in Kalininom 8:55,9. Vsi štirji drsalci so Rusi._____________
BORZE.
Ljubljana, 11. februarja. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 83—85, Vojna škoda 343—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98—100 (100), Praštediona 920—0, Kreditni zavod 170 dlo 180, Strojne 85—0, Trbovlje 390—0, Vevče 120—0, Split cement 725—0, Stavhna 55 do 65, šešir 104—0. — Blago:	Zaključeno
7 vagonov lesa. Tendenca v lesu mirna, za semenski krompir čvrsta.
Zagreb, 11. februarja. Devize: Newyonk ček 56.75—56.95, Švica izplačilo 1094—1097, London izplačilo 276—276.8, Kopenhagan 1500—1530, Praga izplačilo 168.3—1699.1, Amsterdam izplačilo 2277—2283, Dunaj izr plačilo 801—804, Berlin izplačilo 1349.5 do 1352.5, Budimpešta izplačilo 995.5—998.5, Italija izplačilo izplačilo 244.9—246.9.
Curih, 11. februarja. . Beograd 9.135, Newyork 520, Dunaj 73.2875, Berlin 123.2375. Sofija 3.75, London 25.225, Bukarešta 2.90, Pariz 25.13, Budimpešta 90.9625, Praga 15.40, Milan 22.475.____________________________
OGOLJUFANI TIHOTAPEC KOKAINA.
Neki oficir bivše c. in kr. armade na Poljskem, ki ni mogel izhajati s svojo borno pokojnino, se je jel baviti z vtihotapijanje.m kokaina. Stvar je šla dobro. V par mesecih sr je stari oficir v svoj novi »poklic« popolnoma vživel. S svojimi brezhibnimi alirami, s svojim sigurnim in distinguiranim nastopom je premagal vselej vse težkoče na meji. Končno ga je veliki dobiček opojil kot njegov kokain odjemalce. Zbral je vse svoje prihranke — par tisoč dolarjev — nakupil v inozemstvu kokaina ter prijadral ž njim v Varšavo. Obmejna revizija je potekla srečno. Ko pa je hotel vstopiti pred kolodvorom v avtomobil, da bi se peljal v hotel, ije pristopil k njemu eleganten gospod, ki ga je vprašal v brezhibni francoščini, kaj ima v ročni torbici. Pokazal mu je obenem službeno legitimacijo, opremljeno z vsemi mogočimi uradnimi potrdili. Oficir je odvrnil: »Jaz sem zastopnik neke dunajske veledrogerije ter imam pri sebi vzorce kemičnih soli.« Gospod z uradno legitimacijo je repliciral: »Prepričal se bom, če govorite resnico; dal bom preiskati vaše kemične soli v državnem laboratoriju na kolodvoru. Dajte mi svoj potni list in blagovolite počakati v čakalnici.«
C. in kr. oficir — tihotapec s kokainom — je preživel nekoliko groznih trenutkov. Bal se je, da izgubi vse svoje težko pridobljeno premoženje, da bo moral vrhutega plačati visoko denarno globo, če ga ne bodo vtaknili celo za dolgo časa v luknjo. Toda črez pol ure se je gospod vrnil, se prijazno oprostil, izjavil, da je dal »kemične soli« preiskati ter mu returniral ročno torbico. Vesel se je odpeljal oficir v hotel. Tam ga je pa čakalo strašno presenečenje: Ko je odprl Točno torbico, je opazil, da mu je neznani gospod zamenjal kokain z neko ničvredno snovjo ...
Stvar je bila popolnoma enostavna: Oficir, ki je že tolikokrat prevaril carinske uradnike, je nasedel prevejanemu goljufu.
Peter Paul:
Strel v spalnici.
Spalnica. Mož sedi na robu postelje in si Zakriva glavo z rokami. Pri nogah mu leži revolver.
Vstopi njegova sestra (tresoča se še od razburjenja): »Kako si mogel storiti kaj takega, Maks?«
Mož^. »Ati je mrtva
Motril50 Var0Val 3 STOi°
oMl„. SI.v )e godilo z njo?«
Mož- »tV ^ 11 ni zgodilok
. >lako grozno je zakričala, - povej
1	resnico, sestra!«
Sestra: »Nič se ji uj pripetilo. Strel je 5b1 ^ifto.t Sestra sede k bratu in ga poboža, molčita...
^ož: »O Bog, bilo je grozno!«
®6stra: »Kako je moglo’ priti tako daleč?« Mož; »Nalagala me je, varala me je s —
^hmitzem!«
Sestra: »Ti si ob pamet, Maks, — Liza, v°ia nedolžna žena in ti jo sumničiš zveze
T vzame iz žepa pismo in ga čita ves
V	*rien: »Cenjeni gospvd! Dober prijatelj Z V ^tu^ne vas svar'i- Vaša žena Vas vara « ^itn tajnikom. Natančneje zveste v so-
I	0 Oied 4. in 5. uro popoldne v ulici sv. J1Vrenca, pred hiSo št. 11.«
% tra: >Xo je inlamija — obdolžiti Lizo ^hmitzem!«
(g; 0tjr;3e a £eia): >BU sem tam Približno ob 5. se je pripeljala tja avtota-
ksa — ,}z nje je izstopila Liza — pol ure kasneje se je z istim autom zopet odpeljala. Ko sem prišel domov, je bila v otroški sobi in dajala otroka spat. Ko sem jo vprašal kar taiko mimogrede, kje je bila popoldne, mi je odvrnila, da radi slabega vremena sploh ni odšla z doma. — Ko je prišla v spalnico, sem jo ponovno vprašal: »Ali res nisi bila nikjer?« — In ko mi je še naprej tajila, sem iji zakričal naslov v obraz. Prebledela je, toda kmalu se je zavedla in se preziljivo zasmejala: »Ah, glej, moj mož vohuni! — Beseda je dala besedo in ko sem ji pokazal pismo< je ponovno izjavila, da se sploh moče opravičevati. V glavo mi je stopila kri in že nisem vedel več, kaj delam.«
Sestra: »Grozno, ne morem razumeti, da se je Liza s temi...«
Mož: »In jaz jo vendar ljubim bolj kakor lastno živltjenje.«
Sestra: »Ubogi brat!«
Mož (po nekaj trenotkih premišljevanja): »In kje je sedaij ona?«
Sestra: »Šla je z otrokom k svojemu bratu. Sedaj pa pojdi, moraš se spočiti, posteljem ti v sobi za gospode.« Odvede brata, ki je popolnoma strt. Oba odideta s pozorišča.
II.
Elegantno samsko stanovanje ženinega brata.
Zena leži vsa obupana v klubskem naslanjaču: »Grozno je bilo, Juriji — Ce bi slučajno res zadel, — bi bila sedaj mrtva!«
Brat: »No, pa te Maks le ni zadel in še sedaj ne vem, zakaj se je vse to dogodilo?«
Žena: »Bila sem v ulici sv. Lovrenca; on je vohunil za menoj in me sumničil zveze s Schmitzem ...«
Brat: »In kaj si rekla Maksu?«
Zena, jezna: »Bilo mi je pod častjo, da bi odgovarjala na njegovo obdolžitev ... Nato pa se mu je zaiskrilo oko kakor blaznežu in (pade v jok) ustrelil je name.«
Brat, srdito: »Raje bi pomirila Maksa, mesto, da ga dražiš, v ostalem pa še vedno ne vem, kaj si delala v ulici sv. Lovrenca.«
Žena (užaljeno):	»V ulici sv. Lovrenca
stanuje Schmitzeva sestra, ki ima tam modni atelje in šla sem tja pomerit obleko — to je vse.«
Brat: »In zakaj nisi tega takoj povedala Maksu?«
Zena: »Vi možje, morete koga privesti v obup s svojo natančnostjo in neumnostjo.«
Brat: »Hvala lepa, toda kljub temu tbom moral igrati jaz kot tvoj zvesti brat angelja sprave!«
Zena: »K Maksu se ne vrnem več, dala se bom ločiti.«
Brat: »No, jaz se v vaše zadeve ne vmešavam, meni se kaj takega ne more pripetiti, toda čemu se sploh ženite, če se potem kar ne morete dovoljz hitro ločiti? Ti veš, jaz imam brezpogojno dobro mnenje io Maksu; | no, ti pa imaš še vedno dovolj časa, da premisliš to zadevo. Toda sedaj se moraš odpočiti. Tujska soba je že pripravljena. Lahko j noč!« oba odideta.
III.
Nekaj tednov pozneje. Soba v malem predmestnem hotelu.
Žena: »Ne smeva se več videti — to naj bo zadnjikrat, — jutri se vrnem k svojemu možu.«
Schmitz (eksaltirano): Liza, brez tebe ne morem živeti, — ne morem te pustiti!«
Žena (zviška): »Gospod Schmitz, če ste poštenjak, morate pozabiti to najino razmerje ali v s eh j nekaj Te prosim. Prihodnjih štirinajst dni morava biti zelo previdna, srček.«
Schmitz: »Angelj!«
IV.
Bratov salon. V klubskem naslanjaču sedi žena.
Brat: »No, sedaj se je vse srečno uredilo, dolgo si pustila čakati Maksa; potem ko te je tedne in tedne bombardiral s svojimi žarečimi pismi, mu smeš že odpustiti luknjo, ki jo je ustrelil v zrak.« Potrka. Brat se umakne. — — Pri vratih se pojavi mož, zmeden obstane za trenutek, nato gre 8 tresočimi ro-raki h klubskemu naslonjaču, pade na kolena in položi glavo v njeno naročije — ona sedi z zaprtimi očmi dn ga boža...
Mož: »Liza, ali mi moreš odpustiti?«
Zena: »Ali bi te drugače sploh čakala tu?«
Mož: »Ali boš pozabila vse, v»e?«
Zena: »Pozabila?... Da si mi ogrožal iiv-ljenje, — bom pozabila, ker te ljubim! Toda, da me moreS tako podlo sumničiti in me osramotiti, pa mi bo skoraj nemogoča pozabiti!«
komi 'T'*“’*• S
najtinejši In najokusnejši namizni kis las vinskega kisa.
jr ZAHTEVAJTE PONUDBO! 'UL
Tehnično in hlgijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. j
Pisarna: Ljubljana, Dunajrka cesta St- la, II. nadstropje, J
ffi^min?rt!ini!iniin!in!:!ii!nHlll«UiWjimm!aUffl!UI!!!!lll!lili!lll!nillNWIIIIIIUHIIII!l!li!li!li!l!ll!!n!!i^ t	»aasatt	CABIKSKO posbEOSIŠKI IM ŠIKDI- §f
I ROn^r	CIISK1	DUflEAU	|
i it« Itlll I LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. M
3B ^ *___ ■■	  —S
g	■MMHI...IINMII ■■ š3
| Raftov brzojavkam: ,OBOM*.	Telefon	Int. it <43—4. g
| PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. J
g Obovlja vse v lo stroko »padajoč« posl« najhitreje In pod ku- =g H	(antnimi pogoji.	ss
«	3
1 Zastopniki družbe »po Irt lit voas S. O. N. ra gj
^ ^ ^	ekspresne poSIlIke.	g
■a dom, obrt tn Industrijo
v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIED
Pouk v vezenlu k oxo1at*n. naaaanl
Večletna garamo, jo
Delavnica za popravila. WW
Nizke cene, tudi ne obroke. . BF JtMfttl B
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Priiornovro* spomenika.
TRIKO-PERILO
bubi motke, Cene ln otroke, -volna v raznih barvah, rokavice, nvgavioa, dokolenlce, nahrbtniki sa koleri« in lovce, dežniki, klotl, ti toni, lomi robci, palica, vilce, noil, Škarje, potrebSClne za llvllje, kro-jaCe, Čevljarje, ln brivce
adhto le pri tvrdki
10SIP PETELINI j
U1|BL]ANA
reslsrooveg« spomenika. Ml	Ms	n!At	k	asle
MA 1*1 OGLASI
Vsaka b«*eda SO pare, debelo tiskano
Din 1—.
Prod* se ceac Kurivo!
kompletni nemfiko-angle-ški slovar in nekaj angle Skih knjig. — Naslov po ve uprava Nar. Dnevnika
UIlstein’s Welt-gescbicbte
6 knjig, elegantno vegane za Din 1200. —na prodaj. Naslov v upravi
Drva - Čebin
Wollova \IU. - Telel. M
Pogačnik, Bohoričeva 6, ^lahor), Teieton 408.
Sostanovalca
iščem. 170 Din mesečno. Kje, pove uprava tega lista.
Oddam
sobo za 2 gospoda. Električna luč. Kje pove uprava tega lista.
Kroje za maske
po vseh slikali izdeluje Krojna šola, Stari trg 19.
- - Širite - -.Narodni Dnevnik"!
UČITELJSKI ZBOR DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V NOVEM MESTU javlja žalostno vest, da se je njegov dragi in nepozabni sef, gospod
AMAD ŠKERLJ
GIMNAZIJSKI DIREKTOR, ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE IV. STOPNJE
dne 10. februarja 1927 preselil v boljše življenje.
Na=a srednja šola je izgubila z njim najboljšega šolnika, mladina lju-bega priialelia in očeta, učiteljski zbor globoko spoštovanega vodrlelia in
tovariša.	.	.
V naših srcih možu vzorniku, globokemu mislecu in šolniku svetal spomin.
Novo mesto, dne 10. februarja 1927.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
FRAN DRENIK
zasebnik in imejilelj reda Sv. Save
včeraj, dne 11. februarja t. 1. ob pol 12. uri predpoldne po kratkem trpljenju v 88. letu starosti mirno v Gospodu
/aspaLgreb dragega nam pokojnika se vrši v nedeljo, dne 13. februarja 1927 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Wien, 12. februarja 1927.
MARIJA DRENIK, soproga.
Bojan Drenik, rač. svetnik, sin; Jela Schvveiger, Marija Freud hčeri; prof. Josip Schweiger, prof. dr. Filip Freud, zeta; Jelka, Rudi, Eli, Karli, vnuki in vnukinje.
Wgg TISKARNA MERKUR 2
LJUBLJANA,	ullf	1*	tbuefon	It.	bw
-'tbmbom #»• m,
filTlimmA
ledejstelj:	Eal—nUur.	—	Urejuj«	VJaAlmir
U tiakaroo >M«rkmr< od#ovarj« Aadi^ Som. V.i » LtrtUMi
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ustanovljena leta 1889. Telefon štev. 16.
(GRADSKA S TED EO NIC A)
Poštni ček. 10.533. Ustanovljena leta 1889.
LJUBLJANA, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tek, račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovaniu. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najuišje mogoče obresti.
Stanje vtoženega denarja nad 1000 milijonov kron
Jamstvo za vse vloge In obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
—= Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranite najvež v našihra tilnlci, ker je denar tu popolnoma varen. ..........................................................
Sni! ilii! delaniia
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnože- I Jlil DUDA II vatnih strojev, kakor tudi registriranih blagajn. Razne I lili IIH1?II lil tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spre- IlUU* U“linUll menim po naročilu in vzorcu. — Tehnična znamenja. ■pMamaHMHiiMi
inhiniiii nmaoll
iJUll Jullll, telef on oso.