PoStnina plačami v gotovini. Leto LXIV., št. 178 ki' Ljubljana, sobota 8. avgusta 1931 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJF*AVNISTVO LJUBLJANA, Knaftjevm ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3128, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8,----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — n ^ Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. PREIZKUŠNJA NEMČIJE Plebiscit v Prusiji ima odločiti, ali želi Nemčija sodelovanje z ostalo Evropo ali pa hoče ustvariti nov kaos Berlin, 8. avgusta. Jutri se bo vršilo ljudsko glasovanje o razpustu pruskega parlamenta. V normalnih razmerah bi predstavljal ta plebiscit popolnoma lokalno zadevo en 2 izmed 17 nemških držav, toda v sedanjem političnem položaju v Evropi je ta plebiscit usodne važnosti ne samo za celokupno politiko Nemčije, marveč tudi za nadaljnji razvoj mednarodnega sporazuma, čegar pričetek k bol s tolikim trudom in težavami ustvarjen na nedavnih konferencah v Parizu, Londonu in v Berlinu. 9. avgust predstavlja nekako razpotje svetovne politike. Vse, kar je doslej dosegla mednarodna diplomacija, je odvisno od rezultata pruskega plebiscita, a vse, kar bo sledilo, bo njegova posledica. Pruski plebiscit je že sam po sebi pravi politični unicum. Predlog za razpust pruskega parlamenta poteika od Stanlhilma. Ta organizacija male skupine bivših bojevnikov se ni zadovoljila samo s tem, da prireja vojaSke parade, ki izzivajo toliko vznemirjenja v Nemčiji in v vsej Evropi, marveč je dobila poželjenje tudi na to, da »dela« nemško politiko. Ko je bil stavljen predlog za razpust pruskega parlamenta, so ga smatrali za tako neresnega, da ni zbujal nikaikega posebnega zanimanja mti v Nemčiji, se manj seveda v inozemstvu. Za razpust pruskega parla-meta je potrebna večina, ki zmaša nad 13 milijonov glasov, Stahlhelm pa ima še vedno samo 150.000 organiziranih pristašev. Pravica plebiscita je ena najbolj demokratičnih določb weimarsike ustave. V prakfi se je pravica naroda, da tudi izven parlamentarnih volitev odloča v političnih vprašanjih in menja vlade, pokazala za neizvedljivo. Vsi plebisciti, ki so se doslej vršili v Nemčiji, so propadli, čeprav je bil marsikateri mnogo bofj popularen, kakor pa sedanji pruska. Tako je v republikanski Nemčiji propadel plebiscit, ki so ga pokreniM demokrati glede zaplembe premoženja bivšega nemškega cesarja. Glasovanje proti Youngovemu načrtu je končalo s še večjim fiaskom. Predlagatelji niso mogli zbrati niti toliko glasov, kolikor jih je potrebnih za referendum. Tem manj se j3 verovalo v možnost uspeha Stahlhelma. StahThelmovi politični nasprotniki so se celo že veselili misleč, da bo ta najnovejša poKtiona avantura te vojaške organizacije pokazala vso neresnost teh ljudi. Toda že uspeh referenduma je obrnil vso stvar drugače. Stanlhelm je pri prvem poskusnem glasovanju zbral za svoj predlog nad 6 milijonov glasov. Nacijonalna opozicija, Hitler in rlugen-berg, je podpirala predlagatelje z vsemi silami. Sedaj pa, ko se bliža plebiscit, stoji za Stahlhelmom močna politična fronta, ki se razteza od skrajne desnice do skrajne levice. Ne samo nacijonalna opozicija, nego tudi gotove meščanske stranke, ki imajo svoje zastopnike v Briiningovi vladi, gredo na glasovanje na strani Stahlhelma. Največji pobornik za plebiscit je stranka zunanjega ministra dr. Curtiusa, stranka pokojnega dr. Stresemanna. Že to je politični nonsens, ki pa bi še ne bil tako nevaren, če bi ne dovede! do pravega političnega absurda. Komunisti so se združili s Stahlhelmom in sklenili, da bodo glasovali za stahlhelmovski predlog. Na ta način predstavljajo stranke in organizacije, ki odhajajo v nedeljo strnjeno na volišče, -številčno skoro 13 miljonov glasov.! Do potrebne večine jim manjka samo še 700.000 glasov. Spričo sedanjega položaja v Nemčiji ni izključeno, da bodo to število dosegli, kajti sedanja gospodarska kriza v Nemčiji je kakor voda na mlin radikalnih elementov. Splošna nejasnost pa vlada o tem, kaj bo sledilo, ako plebiscit uspe. Tega ne vedo niti oni, ki so ta plebiscit inscenirali. Res je, da imajo nacijonali-sti dovolj vzroka, da so ogorčeni nad Prusijo. Tradicijonalno geslo vseh nemških politikov je: »Kdor ima Prusijo, ima Nemčijo.« Prusijo imaijo sedaj socialisti. Predsednik pruske vlade, socialist Oton Braun, je najpametnejša in najbolj realna glava v Nemčiji. Ko je po volitvah 14. sejptembra lani grozila nevarnost, da nacijonalistična p o vod en j poplavi Nemčijo, je imel Braun dovolil sposobnosti rn moči, da je to poplavo ustavil na mejah Prusije. To pa ni nič manj kakor tri petine celotne nemške države. Kdor bo zrušil Brauna, zares lahko reče, da si je osvojil Nemčijo. Toda rušeč pruski socializem nemški nacijkHialisti istočasno rušijo celokupno osnovo političnega in gospodarskega osvobojenja Nemčije. Brez Brauna je nemogoč tudi Bruning In celokupna grandijozna akcija za dosego novega zaupanja v inozemstvu, ki naj reši Nemčijo gospodarskega propada in oprosti vojnih bremen, pade z njima vred v vodo. Ni težko uganiti, kako zaupanje bo imelo inozemstvo, če po 9. avgustu namesto odličnega pobornika miru in sporazuma, socialista Brauna, zagospodari v Prusiji glavni inspirator Stahlhehna, kroTJpr&ic W(il-helm! Glavno zaslugo na uspehu plebiscita pa bodo v vsakem primeru imeli komunisti. Brez njihove podpore bi plebiscit za nacijonahste že v naprej propadel. Njihov uspeh pa bo istočasno tudi njihova nesreča. Po padcu Brauna bo v PrusiJ zavladal najreakcijonarnejši fašizem. Oni, ki bodo prvi in najtežje občutili to reakcijo, bodo baš komunisti. Njihova sedanja zveza s Stahlhelmom ni zasnovana na moralni podlagi in medsebojnem zaupanju, marveč poteka iz povsem nasprotujočih si političnih ciljev. NacijotiaHsti se hočejo s pomočjo komunistov povzpeta na oblast, da bd jih tem lažue brez usmiljenja =>li-kvidiraJi«, kakor se izražajo Ž2 sedaj. Toda tudi komunisti knajo svojo logiko, ki ni nič manj stvarna od nai^jonalStič-ne. On se dobro zavedajo, da postavljajo na kocko svoj obstoj, vedo pa tudi, da je to najboljša m najuspešnejša pot za dosego revolucije v Nemčiji. Držeč se Leninovega gesla »Cim slabše, tem boljše«, upajo komunisti, da bo uspeh nedeljskega plebiscita pognal Nemčijo v nov kaos, iz katerega bodo imeli oni več koristi, kakor pa nacijonalisti. Čeprav so se prerokovanja teh dotetrinar-jev revolucije že tolikokrat izjalovila, tokrat niso brez podlage. Če uspe plebiscit, se Nemčija zelo lahko znajde v položaju, kakršen je bil pred petimi tedni, ko so mase v paničnem strahu m valile na banke. . Ne glede na izid plebiscita je že samo dejstvo, da je sploh moglo priti do tega, dovolj, da zbuja resno skrb. Bolj kakor kdaj prej, je Nemčija sedaj navezana na zaupanje sveto in bolj kakor kdaj prej je sedaj izpostavljena nevarnosti, da izgubi poslednjo trohico zaupanja. 9. avgust je obenem jasen dokaz, da brez notranjega političnega ozdravljenja Nemčije ostane iluzoren duh sporazuma, Id je preveval vse zadnje mednarodne konference. Berlin, 8. avgusta, g. Pruska vlada je včeraj odredila, da morajo vsi listi na uvodnem mestu natisniti proglas pruske državne vlade proti plebiscitu. Vsi desničarski in levičarski radikalni lista nastopajo zelo ostro proti tej naredni. Najostreje je nastopila vladi naklonjena »Deutsche aHgemeine Zei-tung«, ki piše, da je nezaslišano, da je ta proglas podpisalo tudi nekaj ministrov, ki so pristaši cent ruma. Angleško mnenje London, 8. avgusta. Vsi vodilni listi se bavrjo danes z jutrišnjim plebiscitom na Pruskem in pripisujejo temu plebiscitu največjo važnost. Soglasno ugotavljajo, da je Jttrišnji dan najbolj kritičen ne samo za Nemčijo, marveč za vso Evropo. Prisiljeno objavo manifesta pruske vlade proti glasovanju za plebiscit označujejo vsi listi za hudo srrategično pogrtiMco, kf jb je naplavila pruska vlada. Liberalni *New Chronicle« pravi v uvodniku: Sodba pruskega naroda lahko postane zelo usodna za ves svet. Uspeh plebiscita v sedanjem trenutku bi pomenil v prvi vrsti nesrečo za Nemčijo. Zato je treba tem bolj obžalovati, da je napravila pruska vlada to napako ki prisilila opozicijski tisk k objavi manifesta proti glasovanju. To je moralo vznemiriti tudi zmerne elemente, od katerih je v prvi vrsti odvisna usoda Braunove vlade. Upati pa je, da bo kljub temu zmagala treznost. Delo na sanaciji madžarskih financ Podaljšanje inozemskih kratkoročnih kreditov — ffoovrov drugi načrt naj se raztegne tudi na Madžarsko Parte, 8. avgusta. Zastopnik Chase Na-tion&lbanke mr. Cannon de predlagal, naj se kratkoročne madžarske obveznosti, ki znašajo približno 52 milijonov dolarjev in od katerih odpade na ameriške banke 20 milijonov dolarjev, podaljšajo za dobo treh mesecev. Švicarske Ln francoske banke «0 se temu ameriškemu predlogu pridružile. Budimpešta, 8. avgusta. V ministrskem predsednlšibru in finančnem ministrstvu so se te dni vršila pogajanja z voditelji finančnega in trgovskega sveta o raznih sanacijskih ukrepih. V ospredju zanimanja je načrt, ki naj bi omogočil ojače-nje finančnega položaja z -velikopotezno finančno kreditno akcijo. Prav tako, kakor Je Amerika dovolila Nemčiji kredit poldruge milijarde za nabavo surovin, naj bi se tudi Madžarski omogočil uvoz na podlagi za eno ali dve leti, dočim naj bi se na drugi strani pomnožil s pospeševanjem izvoza devizni zaklad. Budimpešta, 8. avgusta. AA. Ma včerajšnji ustanovni seji kontrolnega odbora, v katerega je stopilo 33 članov madžarskega parlamenta, je madžarska vlada predložila načrt uredbe o nadzorstvo is regulirani u plači! v prometu z inozemstvom. Glede na to, da odbor še ni poučen o finančnem in gospodarskem položaju države, je sklenil, da zaenkrat ne bo razprav. Ijal o predloženem načrtu Ln je prepustil madžarski vladi, naj ona sprejme sklep o potrebi izdaje take uredbe. Istočasno je odbor pozval madžarsko vlado, naj na prihodnji seji odbora predloži izčrpno poročilo o proračunu m gospodarskem položaju države. Budimpešta, 8. avgusta. Dva visoka uradnika centrale madžarskih denarnih zavodov sta bila v sredo odposlana v Berlin, kjer bosta proučila odredbe nemške vlade zaradi obnovitve neomejenega denarnega prometa v gotovini. V glavnem bosta oba funkcionarja stopila v stike z državno banko in novo akceptno in garancijsko banko. Na podlagi teh proučevanj bo madžarska vlada izdala slične ukrepe tudi za Madžarsko. Budimpešta, 8. avgusta. Finančni položaj prestolnice je postal v zadnjem Času zelo kritičen. Mestna uprava je sklenila zaprositi vlado, naj bi za dobo treh let odpustila mestu plačilo, prispevka za državno policijo po 3 milijone pengov na leto. Bolgarska zunanja politika Vladno giasHo zatrjuje, da bo zu nerzpremerrjena — Stremela pa bo Sofija, 8. avgusta. Poluradno glasilo sedanje vlade >Pladne« objavlja na uvodnem mestu pod naslovom »Naloge nase zunanje politike« članek, v katerem naglasa med drugim: Ob priliki sprememb, ki so bile izvršene v zunanjem ministrstvu, so se razširile v inozemstvu vesti o nekaki novi zunanji politiki. O tem pa ne more biti niti govora, kajti bolgarska zunanja politika ima samo eno smernico: Čuvanje miru, poglobitev dobrih odnosajev s sosednimi državami in iskreno sodelovanje v Društvu narodov. Na taki politični osnovi bo bolgarska vlada Iskala načina, da z vsemi državami ustvari- zdrave trgovinske odn o Saje, ki so neobhodno potrebni v sedanji dobi velike gospodarske krize in v dobi, ko nam delajo nekatere sosedne države teža- nanja politika nove vlade ostala za zbližan jem balkanskih narodov ve. Bolgarski narod je prepričan, da bo sčasoma tudi na Balkanu napočila doba mirnega razvoja vseh narodov. Upoštevajoč to trdno prepričanje bolgarskega naroda, bo vlada g. Malinova pokazala pot zunanje politike in delala sa gospodarsko zbližan je in za zaščito splošnih gospodarskih interesov balkanskih narodov. Novi francoski poslanik v Berlinu Pariz, 8. avgusta. Imenovanje državnega podtajnika Francoisa Panceta za francoskega poslanika v Berlinu bo izvršeno in objavljeno Že na prihodnji seji ministrskega sveta. Imenovanju Ponceta za I poslanika v Berlinu pripisujejo tako v francoskih kakor v nemških krogih veliko važnost. i Mtissolini in Bruning Mussolini zagotavlja Briiningn vso podporo Italije Nemčiji Rim, 8. avgusta. Včeraj sta nemški državni kancelar dr. Bruning in zuna* nji minister dr. Curtius prispela v Rim, da posetita italijanske državnike. Na kolodvoru jima je bil prirejen izredno svečan sprejem, ki se ga je udeležil Mussolini osebno. Publika je nemške državnike živahno aklamirala, par hit* lerjevcev, ki so skušali demonstrirati proti Briiningu, pa je policija aretirala. Dopoldne in popoldne so se vršili med italijanskimi in nemškimi državniki razgovori, zvečer pa je Mussolini pri* redil na čast nemškim državnikom banket, na katerega je bilo povabi je« nih mnogo odličnikov. Na banketu je imel Mussolini velik pozdravni govor, v katerem je med drugim naglasih V tem za Nemčijo izredno težkem trenutku, ki pa je usoden tudi za ves ostali svet, ima Italija popolno raz* umevanje za potrebe nemškega naro* da in se dobro zaveda dolžnosti, ki jih ima do skupnosti. Predvsem je Italija prepričana, da je prijateljsko sodelo* vanje vlad in narodov najboljša pot, ki vodi končnoveljavno iz sedanjih tež* koč v boljšo bodočnost splošnega bla* gostanja. Fašistična vlada je vedno storila vse, da sodeluje čim uspešneje pri tej veliki skupni akciji, ki ima za cilj materijalno in moralno ozdravijo nje in ki naj odstrani nezaupanje, glav* ni vzrok sedanjih težkoč na svetu. Fa* šistična Italija hoče vztrajati na tej poti tudi v bodoče in bo z vsemi močmi podpirala one, ki zasledujejo isti cilj. To je pokazala tudi ob priliki Hoov* rovega predloga. Prepričana, da res* nično in iskreno politično in gospodar* sko sodelovanje med državami in na* rodi na čim širšem in globljem polj« ustvarja duh medsebojnega zaupanja in krepi pravi mir zasnovan na pravici in pravičnosti. Italijanski narod, ki z največjimi simpatijami zasleduje gi* gantsko borbo in požrtvovalnost nem* Škega naroda, je trdno prepričan, da bo nemški narod premagal vse težko* če in zopet dosegel ono višino in moč, ki jo zasluži. To ni samo moja želja, je zaključil Mussolini, marveč naše trdno prepričanje, ki ga še bolj utrju* je modra in energična politika dr. Bru* ninga, ki je povedel nemški narod v boljšo bodočnost. Državni kancelar dr. Bruning se je v iskrenih besedah zahvalil za Mussolinijev pozdrav in njegove želje nemškemu narodu, naglašajoč, da sta vezana nemški in italijanski narod po stoletnih tradicijah, ki se ne dajo nik* dar zatajiti. Vemo, je nadaljeval dr. Bruning, da naša skrb ni samo naša, marveč skrb vse Evrope in vsega sve» ta. Zato upamo, da bomo našli raz* umevanje pri vseh, ki so dobre volje in ki hočejo delati za mir. Italijanska vlada je bila med prvimi, ki je spoznala važnost Hoovrovega predloga in ki je to spoznanje pretvorila tudi v de* janja. S tem je Italija največ pripo* mogla k temu, da se je kritični položaj svetovnega gospodarstva zboljšal. Pre* pričan sem, da bo gospodarsko in po* lirično sodelovanje Nemčije in Italije pravi blagoslov za oba naroda in da bo pospeševalo tako potrebno medna* rodno sodelovanje. V tem prepričanju nas je utrdil že sam prisrčni sprejem, ki smo ga bili deležni, še bolj pa nas v tem utrjujejo pravkar izrečene besede g. Mussolinija. Velika železniška nesreča na Poljskem Varšava, 8. avgusta. Včeraj se je v jutranjih urah pripetila na vzhodnem Poljskem železniška katastrofa, ki je zahtevala 5 smrtnih žrtev. Direktni vlak iz Varšave je zavozil za postajo Lapy pri Bdalisto-ku v osebni vlak, ki je stal zaradi poškodbe stroja na odprti progi. Brzovlak je popolnoma razbil zadnji vagon osebnega vlaka in močno poškodoval še dva naslednja vagona. Stroj direktnega vlaka je skočil s tira in se prevrnil po železniškem nasipu. Izpod razvalin so potegnili 4 mrtve, izmed 15 ranjencev pa je eden umrl med prevozom v bolnico. Službujoči uradniki, ki so krivci nesreče, so bili aretirani Finančni kaos v Mehiki Newyork, 8. avgusta. Kakor poroča »New York Times«, označujejo bančni krogi v Newyorku finančne raizmere v Mehiki kot zek> zapletene, česar je vzrok novi zakon o uvedbi srebrne valute Podružnice inozemskih bank v Mehiki bodo bržkone opuščene, ker je uporaba srebra kot zakonitega plačilnega sredstva povzročila neštete konflikte zaradi zneskov, ki se glase na zlato. Nazadovanje tujskega prometa v Franciji Pariz, 8. avgusta. Svetovna gospodarska k .iza je tmela za posledico hudo nazadovanje tujskega prometa v Francki. Najtežje so prizadete igralnice. Uprave igralnic v raznih svetovnih kopališčih beležijo od 10 do 30 miHjonov frankov nižje birance. Zato so brzojavno zaprosile vlado, naj za tretjino zniža davke za igralnice, ker jih bodo mon»Ie sicer zapreti. Če bi vlada zahtevi ugodila, bo državni proračun oškodovan za okroglo 80 milijonov frankov. Nemški nakup bombaža v Ameriki VVaehington, 8. avgusta. Zveza ameriških farmarjev je snoči obvestila nemškega poslanika, da ne more sprejeti nemške ponudbe za nakup velikih množin bombaža proti dolgoročnemu kreditu, pripravljena pa je pomagati, da pride do obnove svojeroenih normalnih trgovinskih odnoša-jev med ameriškimi izvozniki in nemškimi trgovci. Nadaljevanje pomorskih pogajanj Italije m Francije Wa*hington, 8. avgusta. Italijanski poslanik De Martino je obvestil snoči državnega podtajnika Castla ,da se bodo franco-sko-italijanska pomorska pogajanja nadaljevala Sele v septembru. To je odgovor italijanske vlade na svoječasno vprašanje ameriške vlade glede f mrt cosko-i tali janake-ga pomorskega konflikta. Otvoritev nove železnice Beograd, 8. avgusta. Včeraj je bila na svečan način otvor jena in izročena prometu železniška proga Lopatice - Raška, " -f ~— [rv-—r-*. m Proga vozi po najbotj slikovitih poKraiprmb skozi dolino reke Ibar- Svečane otvoritve sta se udeležila zastopnik kralja polkovnik Petrovič m prometni minister Laza Radivojević. Poljski letalski rekord Varšava, 8. avgusta- Letalski poročnik Zvirko je dosegel včeraj popoldne nov svetovni višinski rekord za letala druge kategorije. Dosegel je višino 6000 m in s tem prekosil dosedanji rekord za 700 m. Wifkins na poti v Spitzberge Bergen, 7. avgusta. AA. Sir Hubert VVilkins je s svojo podmornico >Nautilus< odplul v Tromsoe na poti proti Spitzber-gom. Oboroževanje Rusije Pariz, 8. avgusta. AA. Havas poroča iz Moskve, da je sov>etska vlada objavila dekret, s katerim se pozivajo poljedelska kolektivna gospodarstva, naj odstopijo sovjetom dohodek enega hektarja letošnje žetve, kj bo služil za povečanje oborožitve rdeče armade. Dvoboj madžarskih poslancev Budimpešta, 8. avgusta. Včeraj se je vršil dvoboj med predsednikom stranke malih posestnikov poslancem Gaalom in vladnim poslancem Czilagvjem. Dvoboje-vala sta se s pištolami, kakor pa je pri madžarskih dvobojih že običajno. ni bil nihče ranjen. Zlati zaklad Francoske banke Pariz, 8. avgusta. AA. Po stanju 31. julija se je zlata zaloga Francoske banka dvignila na 58.4 milijarde frankov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometu so notirale: Devize: Amsterdam 2272.62 do 2279.46, Bruselj 785.79—788.15, Curih 1100.55—1103£5, Dunaj 791.83—794.23, London 273.92—274.74, Newyork 5632.03 do 5649.03, Pariz 221.10—221.76, Praga 167.06—167.56, Trst 294.93—295.83- INOZEMSKE BORZE. Beograd 9.065, Pariz 20.07, London 24.86, Newyork 512.37, Bruselj 71.325, Milan 26.79, Madrid 43-90. Amsterdam 206.40, Dunaj 72-05, Sofija 3.7175, Praga 15.18, Varšava 57.50, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06 in pol »:•;11111 ijajte se slepih! Stran 2 >SLO VENSKI NAROD«, dne 8. avgusta 1931 Stev »78 Tramvajska proga v št. Vid ~" ogrožena? Ministrstvo javnih del zahteva, da mora bM sova tramvajska proga tlakovi Ljubljana, 8. avgusta. V četrtek smo poročali, da je pre* jela banska uprava v Ljubljani od mi* nistrstva javnih del odlok, s katerim se dovljuje gradnja tramvajske proge v S t. Vid odosno podaljšanje že ob* stoječe tramvajske proge od remize v Zgornji Šiški do St. Vida. Obenem smo poročali, da se tramvajski promet v Ljubljani zelo močno razvija, odkar je mesto zvezano po novih tramvaj* skih progah z Zgornjo Šiško in Vičem. Velik razmah tramvajskega prometa, ki se je od lani po številu potnikov ved kot podvojil, moramo seveda pripisati izključno dejstvu, da je dobilo mesto prvi dve tramvajski zvezi s svojo ne* posredno okolico. Zato je javnost z velikim veseljem sprejela vest, da bo tramvajsko omrež* je prav v kratkem še izdatno razširjen no z novo progo od remize v Zgornji Šiški do Št. Vida. Te vesti so bili go* tovo najbolj veseli prebivalci Št. Vida in pa stanovalci hfš ob cesti med Zgornjo Šiško in Št. Vidom, saj bi bi* la ta tramvajska proga namenjena v prvi vrsti njim. Ljubljana se zadnje čase vedno bolj širi proti severu in ko bi stekel tramvaj do Št. Vida, bi se gradbena delavnost ob cesti proti Št. Vidu nedvomno zelo povečala. Že smo mislili, da je vprašanje no» ve tramvajske proge definitivno ugod* no rešeno, zdaj pa izvemo, da temu žal ni tako. Naenkrat so namreč nastale ovire in sicer tako resnega značaja, da je nova tramvajska proga, ki so jo ho* teli zgraditi že do jeseni, naravnost ogrožena. Maloželezniška družb« je namreč naletela pri tej splošno korist* ni akciji na nepričakovano oviro, ki je z lastnimi močmi in sredstvi nikakor ne bo mogla odstraniti. Ministrstvo javnih del zahteva namreč, da mora Maloželezniška družba vso tramvaj* sko progo od Zgornje Šiške do Št. VU da tlakovati. To pa pomeni tako ob* čutno, da ne rečemo naravnost ogrom* no povečanje gradbenih stroškov, da bi se Maloželezniška družba nikakor ne mogla odločiti pod takimi pogoji za gradnjo nove tramvajske proge. Vprašanje zveze Ljubljane z bližnjo okolico po cestni železnici je tako važ* no, ci<* ^ c-r\'^.*, ~\ vAit.'c'', *j t-u» •,;>-. Tramvaj je najcenejše pro» metno sredstvo in kot tak prihaja v prvi vrsti v poštev za siromašne slo* je, ki v ljubljanski okolici nedvomno prevladujejo. Ze iz tega vidika bi bilo želeti, da se ovira, ki je stopila na pot gradnji tramvajske proge od Zgornje Šiške do Št. Vida, čim prej odstrani. Prepričani smo, da bodo merodajnl krogi te tehtne pomisleke proti odloku o tlakovanju zasnovane nove tramvaj* ske proge upoštevali. do imajo naši čitatelji Manjka nam ljubezni do dela Menda se Se ni razpravljalo o tem, zakaj se rekrutirajo duševni delavci predvsem le iz meščanstva, odnosno zakaj se posveča večina meščanskih otrok le šolanju ter se pripravlja za tkzv. »lažje« ali »finejše« poklice, d očim je podeželska mladina kot obsojena, da ostane naslednica nekakšne »nižjec kaste, ljudski materijal, ki ga gleda > izobražen s t vobarabo«, češ, »baraba« te bo vzela, če ne boš priden. Ni treba posebej pripominjati, da je tista »baraba« revno oblečen delavec. In v tem pravcu se vzgaja otrok naprej, dokler ne odraste. Dijaka ali učenca, če se slabo uči, strašijo, češ, da ga bodo dali učit za dimnikarja ali da bo cestni pometač. Sploh store vse, da otrok že zgodaj zamrzi ročno delo ter ga smatra za sramotno. Delavca izključuje »družba« iz svoje srede, kot ožigosan s sramotilnim žigom je, skratka, v njem družba ne vidi človeka, nego materijal. In vse to preide od starejših na mladino. Zato je delo zaničevano in kdor dela, dela le zato, ker mora delati, ne iz ljubezni do dela in zato, ker je delo najsvetejša in najčastnejša človekova dolžnost. Ni težko odgovoriti, zakaj Je meščanstvo mehkužno, zakaj se boji dela in zakaj je zaradi tega vedno manj sposobno in upravičeno živeti ter ne vidi v tlvljenju nobenega smisla. Kajti, kdor ne ve ceniti ter spoštovati dela sploh, ta ne bo ljubil tudi lažjega dela, nego bo stremel sa brezdeljem. Ni se potem Čuditi, če se mladina šola kar tja v en dan, brez jasnega življenjskega smotra in ne da bi čutila potrebo po znanju. In končno, če so postale naše Sole nekakšni avtomati, XI se hranijo i mehkužno in neresno mladino ter fabridrajo in mečejo v življenje le nekakšne pisarniške mole — tudi to ni nič čudnega. Na kratko se lahko pove: Družba ni zd>ava! Res, tudi to je mnogo, posvetovalnica za izbiro poklica in je za družbo življenjske važnosti. Predvsem je pa treba vzbuditi ljubezen in smisel za delo. Kaj pomaga, če si otrok izbere kakšen meščanski poklic, n. pr. hoče postati uradnik samo zaradi tega, da bi mu »ne bilo treba delati«. Vsak otrok bi moral spoštovati delo samo po sebi, posvetovalnica bi pa naj ugotovila, za kateri poklic je otrok najbolj sposoben. življenje postaja vedno trše sorazmerno z zablodami družbe ter degeneracijo nekaterih njenih slojev. In baš zdaj, ko bi potrebovala slehernega svojega člana, da stopi v strnjeno vrsto delavcev — zdaj je rešitev samo v delu — napeti bi morali vse sile, da popravimo, kar je zamujenega, baš zdaj pa tonemo v vedno obupnejso otopelost in brezbrižnost ter se sodimo sami. Morda Jih drugje sili baš ta položaj, da ustanavljajo posvetovalnice za izbiro poklica, da je po sredi nekakšna racijonalizacija delavnih moči, vendar pa je v tem vsaj začetek poti k novemu vrednotenju dela ter s tem tudi odpadajo razlike med posameznimi poklici ter nimajo izvestni otroci, ki so imeli več sreče pri rojstvu kot drugi, ker njih roditelji niso jedli pristradanega kruha — patenta za tkzv. »boljše« poklice. Kajti, pravilno, ne smatrajo tega vprašanja zgolj za prosvetno, temveč mu pripisujejo i gospodarski pomen; jasno je, da bi bilo iracijonalno, če bi n. pr. rojen tehnik 'opravljal morda pekovska dela, ali bi se nekdo, po nadarjenosti primeren za prodajalca, ukvarjal z astronomijo. In tudi že majhen uspeh v kakšnem poklicu vzbudi delavcu, ki se mu posveča, lahko veselje in pobudo še za intenzivnejše delo, dočim neuspehi lahko povsem zagrene veselje do dela. Ostane seveda vprašanje ustanovitve omenjene posvetovalnice. Seveda je do uresničenja dolga pot, ker za reševanje javnih vprašanj, ki so v interesu splošno-sti — ni nikdar nikogar, ki bi se čutil poklicanega. Takšno delo namreč neposredno nič >ne nese«. Opazovalec. Škodljivci naših letovišč in zdravilišč Da leži bodočnost naših krajev v tujskem prometu, o tem smo si menda na jasnem. Država, banovina, pa tudi občine m dTuge ustanove store, kolikor je v njihovih močeh, da dobe naši najlepši kraji take tujskoprometne naprave, da bodo lahko ustreaafc tudi najbolj razvajenim zahtevam domačih m inozemskih letovi-ščarjev. Zdi se pa, da m povsod takega razumevanja in da se v mnogih kraj« pojavljajo uprav neznosne nerednosti m nemarnosti. N. pr.* Oni dan sem se odpeljal v Bohinjsko Bistrico in tamkaj prenočil, da se zarana povzpnem na Cmo prst. Zvečer se je hotelirka res podvizala, da mi je pobrala prenočnino, a zjutraj sem moral žal vstati ob 5 uri, čaka* sem iz radovednosti do 6. in ostal brez zajutrfca. Taka postrežba je menda v naših Vetoviščih splošna. Potem se ni čudHi. ako nai tujski promet nima tistega razmaha, kakor bi ga zaskižfta naša ogromna propaganda, pa tudi žrtve naših javnih korporacij. Drugi primer: Vsakomur je znano, s kolikšno radovednostjo pričaka je vsak leto viščar korespondenco od svojih dragih doma. Neprestano se gnete okoli pošte In pazi na vsak vlak. V Kranjski gori seve se pošta ne more prilagoditi obče tujskopro- metnim interesom. Pošta lepo obleži preko nedelje do ponedeljka. Kakor da bi s« svet pogrezati, ako bi pošta tudi ob nedeljah dostavftrafe dopise vsaj hotelom, če že ne vsemu kraju. Se top* primer se jo te dni pripeta ljubljanskemu zdravnicu: Za svoje pacijente bi moral poskrbeti v naglici mesto v Gleichenbergu in v Rogaški Slatini. Pisal je na obe strani in pismi osebno oddal v ponedeljek na pošti. Do petka je že davno prispe! odgovor iz inozemskega Oteichen-berga, a iz bližnje Rogaške Slatine ni bilo niti odgovora. Na te+efonsko intervencijo je prispel odgovor, da informiranih činke- iiev ni pri roki... To sigurno ni v interesu tega zdravilišča. Sodimo, da bi tudi Rogaška Slatina mogla imeti upravo, ki najmanj tako dobro posluje kakor uprava v Gleichenbergu v inozemstvu. Ampak mi bomo neprestano tožiK, kako slabo nam gre, opustili pa bomo istočasno tudi naj elementarne j še dolžnosti. To so tri male sličice iz našega tujskega prometa, ki nam pojasnujejo. da na mnogih krajih ni vse v redu in da morajo kompetentni javni činitelji poseči energično vmes, da te malomarnosti odpravijo. Letoviščar. Rut Vavpoticeva zopet doma Po dveh letih uspehov je prišla na Kratek oddih v domovino Ljubljana, S. avgusta. Po dveh letih se je vrnila — naravnost iz Londona — v domovino. Na kratek oddih v Ljubljano in' malo na Gorenjsko, da sa nekoliko opomore in nabere novih moči za nadaljno uspešno karijero. V Zvezdi sem jo srečal, pri čaši piva se je razvil pogovor. O čem, vas bo zanimalo? Naravnost o njeni karijeri, njenih nastopih v inozemstvu, njenih načrtih za bodočnost. Skromna, kakor je bala, je ostala, noče. da bi se mno»o govorilo o njej. Rut Vavpoticeva in Sonja Gaskel — No, gospodična, pripovedujte nam, dve leti vas na bilo v Ljubljani! In pripoveduje. Ko Je pred dvema letoma ponovno odhajala v Pariz, ji sreča ni bila mila. Vse je bilo polno, zasedeno, skoraj ni bok) dobiti angažmaja. Pa m obupala. S svojo staro znanko Sonjo Gas-kelovo — pisala smo že o tem — je napravila večjo turnejo po raznih mestih Francije in Španije. Sestri Garov sta kmalu zasloveli. V Parizu v Lido a Pariš in Bo-bino, v Bordeauxu, Biarritzu, Reimsu, na vročih španskih tleh v Madridu in drugod, sta nastopali z velikim uspehom. Potem je nastopila Rut vso sezono v ruski operi v Parizu. Slavna koreograf inja Nižinska je režirala tri baletne večere. Bi-le so gala predstave, ves Pariz je bil navdušen. Rut je nastopala v zboru, večkrat tudi kot solistka v raznih ruskih operah, ki so bile za Pariz prava atrakcija, kajti pel je tudi Šaljapin. V operi *Sadko« je bila Rut solistka, deležna triumfalnega aplavza, ocene v listih so bile zelo laskave. Po sezoni je šla zopet k Rubinsteinovi, slavni koreograf in ji, pevki, plesalki in dramski umetnici. Rubinsteinova zbira nov ansambl, dela roko v roki z Ravellom. enim najslavnejših sodobnih francoskih komponistov. Parižanom je pripravila veliko presenečenje. Dve gala predstavi: Ravellov valse in Honeggrov >Amphaon<, moderna baletna kompozicija, nekakšna revija. Uspeh je bil ogromen, pariški listi so pisali, da sta bili interpretacijsko in umetniško na višku in da lahko služila drugim za zgled. Med baletom, v katerem so veČina Rusinje, sna Angležinja in ena Švicarka, pleše tudi Rut. Samo dve predstavi sta bili v Parizu. Potem je odšla Rubinsteinova z vsem ansamblom, zborom 50 baletk, velikim številom komparzev in tehničnega osobja v London. V Convent Gardenu, oziroma Ro-val House, to je kraljevi operi, je nastopala z obema predstavama in pokazala tudi nekaterih starejših komadov. Sama Rubinsteinova nd mogla ogreti, velik je pa bil uspeh vsega ansambla, zlasti baleta- Štirinajst dni, dan za dnem, so morali ponavljati. Zadnji dan je bil pravcati triumT. Hladni in trezni Angleži so se bili neverjetno ogreli. Predstave je dirigiral Ravell sam. V Londonu je bila Rut od 6. do 20. julija. Kakor pripoveduje, je prireditev moralno sijajno uspela, toda v gmotnem pogledu je bil neuspeh, čeprav je bilo gledališče vsak dan razprodano. Režija transporta tolikega ansambla in druge priprave so požrle ves dobiček. Rubinsteinova je zoključila gostovanje v Londonu najmanj z deficitom 1 milijona frankov. Plačal ga bo njen impresario, londonski kralj piva Gines. Ze večkrat je moral globoko poseči v žep. Iz Londona se je Rut vrnila v Pariz. Vesela sem bila, ko sem zopet izstopila na pariškem kolodvoru — pripoveduje. Londona ni mogoče primerjati s Parizom. Pariz je mesto solnca in veselja, London je mrk, zaprt, Angleži skoraj čmerni. Samo po klubih je življem je, one demokratične neprisiljenosti kot je v Parizu, v Londonu ne natjdeš. — In kaj sedaj? Načrti za bodočnost? — Jeseni v Pariz, najbrž k ruska open. Sicer pa bomo že videli. Plavalne tekme za državno prvenstvo Danes so sivo začele plavalne tekme za državno prven-Dopoldanski rezultati predtekmovanj Ljubljana, S. avgusta. Danes, oziroma že včeraj so se začele plavalne tekme in waterpolo tekmovanja za državno seniorsko prvenstvo. Za tekmovanja se je prijavilo 13 klubov v državi, od katerih jih pa starta samo 8 in sicer: SK Ilirija, Ljubljana, V. K. Beograd, SK Gradjanski, Karlovac, KSU. Karlovac, SK Bob, Beograd, SK Jug, Dubrovnik, JSK Jadran. Split ter ASK Primorje, Ljubljana. Najmočnejšo ekipo je pripeljal splitski Jadran, ki ima pa tudi kvalitetno tako dobre plavače, da si bo sigurno priboril se* niorsko prvenstvo v plavanju ter si ponovno priboril prekrasni Petrinovičev pokal, ki ga je ped tremi leti veliki dalmatinski rodoljub, ki živi v Južni Ameriki, razpisal za najboljši plavalni klub v državi. Pokal je vreden 65.000 Din in je prehoden. Jadran si ga bo letos priboril že tretjič. Ilirija je v seniorskom tekmovanju Jadranu najbolj opasna, dasi ga se ne bo do« segla. Ker susaike Viktorije, ki bi utegni, la marsikomu zmeša tj račune, ni na start, bo Ilirija v senk>rskem plavanju gotovo zasedla drugo mesto, Jug bo pa nemara tretji Kot uvod v plavalna tekmovanja sta se že včeraj vršili dve waterpolo tekmi. V prvi je Primorje porazilo Gradjanskega is Karlovca s'3 : 1. Tekmo so morali podaljšati, ker je ostala neodločena. Šele v podaljšku je zmagalo Primorje, ki je bilo odločnejše v startu in tudi boljše v celoti. V drugi tekmi je beograjski Bob pora-zil drugi karlovški klub KSU s 6 : 1. Tek- ma je bila zek> ostra, Karlovčani so bi H zelo nedisciplinirani. Danes so se pričele plavalne tekme, oziroma predtekmovanja. Kopališče Ilirije je bilo okrašeno z zastavicami tekmujočih klubov, na solnčališcu je postavljena tudi manjša tribuna za gledalce. Tehnična organizacija je bila poverjena Iliriji, ki je, tudi to pot poskrbela, da pojde vse gladko. Ju-ry je sestavljena takole: Vrhovni sodnik: Esapović Jovo, starter šerić, sodnika na cilju Margreiter, Kolic; sodnika na obratu Potokar, Vrančić; štoparji Esapović, dr.La-pajne, inž. Bloudek, Blazina, Sušanj, An-tosiewicz, Steinbard, Bedenko, Kramaršič, Danilo Sancm, inž. Medved in Kolić. Ker je na 1500 metrov več tekmovalcev odstopilo, se p red t etmovan je ni vršilo in pridejo vsi tekmovalci v finale, ki bo jutri. Tekmovanje se je pričelo točno ob 9. Prva točka je bilo predtekmovanje na 200 metrov gospodje prsno: Prijavljenih je bilo 21 tekmovalcev, startalo jih je pa samo U in sicer v treh skupinah, od katerih so se plasirali za finale MindŽor Slavko (Jadran), Kramar Fr. (Ilirija), Sever Igor (IUrlja). Franković Stj. (Gradjanski), Birimiša Vjeran (Jadran), Ferček Tomica (Gradjanski), Nikolajevic Rat (Beograd) in Pazinovič Krsto (Jadran). Rezultati v predtekmovanj u so bili prav dobri, zlasti je izvrstno plavala druge sku pina, v kateri so bih" Franković, Birimiša in Sever, vsi trije so skoraj istočasno prispeli na cilj. Seniorji 100 m prosto, predtekmovanje: prijavljenih 36, startalo 11. Za finale so »e plasirali: Marović (Jug). Brajnović (Jadran) Matic (Jug), Semjanovič (Jadran), Gazzarl (Jadran), Zirovnik, Turnšek in Frič (vsi trije Ilirija). V predtekmi sta izboljšala Matic in Seru janovič jugoslovenski rekord na 100 m v času 1:04.8. Izven konkurence je postavil WUfan (Primorje) na 100 m nov- jugoslovenski rekord 1:03.2, l^ampretova pa izven konku* renče nov rekord na 200 m v Času 2:56.9. Ilirija ; Bob 8 : 5 (3 : 0, 4 : 4) Nato je sledila waterpok) tekma med ljubljansko Ilirijo in beograjskim Bobom. Favorit je bil Bob, ki se je lani placiral na tretje mesto. Ilirija ni imela mnogo šans. Predvedla pa je tako žjvahno in dobro :gro, da je njena zmaga popolnoma zaslužena, llirijani so bili odločno boljši na startu in so imeli v splošnem več od igre. Bobovci so skoro docela odpovedali in daleko zaostali za svojim lanskim nastopom. V regularnem Času je končala tekma neodločeno 4 : 4, dočim >e Ilirija v prvem polčasu vodila s 3 : 0. V prvem podaljšku treh minut je predvedel Bob zelo ostro igro in je sodnik Ozanić. ki je bil sicer zadovoljiv, dva Bobovca izključil. Končni rezultat je 8 : 5 za Ilirijo. S tem se je Ilirija kvalificirala za nadaljnje tekmovanje, dočim Bob izpade. Koledar. Danes: Sobota, 8. avgusta katoličani: Ci-njak, pravoslavni 26. julij, Gojesiav Jutri: Nedelja, 9. avgusta katoličanu Roman, pravoslavni 27. julij: Našemir. Današnje prireditve. Kino Matica: Gospod po naročilu. Kino Ideal: Zaprto. Dancing v hotelu Tivoli. Plavalne tekme za seniorsko državno prvenstvo. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Kratlj potepuhov. Kino Ideal: Zaprto. Gasilska veselica v Zgornji Šiški Plavalne tekme za seniorsko državne prvenstvo. Primorje : Gradjanski na igrišču Primorja ob 17.80. VSK Triglav : nogometni klnb 16. are puka na igrišču Ilirije ob 17.15. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Leuetek, Rešiva cesta 1. Bohlnec, Rirneka cesta 24, dr. Kmet, Dunajska cesta 41. NOGAVICE z ŽIGOM žrtev praznoverja Vediko pozornost vzbuja v Pariza proces, v katerem gre za premeteno sleparijo. Nasedel je lahkoverni tovarnar Bouchard, ki je žrtvovađ za zvezo z onim svetom mnogo tisočakov. Kljub temu, da so ga pošteno potegniti, je sodniku izjavil, da podjetni tički, kj so ga tako brezobzirno oskubili, niso sleparji, temveč predstavniki višje moča. Tovarnar Bouchard je star že 52 let in nikoli se ni zanimal za sniritdzerrL Naenkrat mu je pa umrl edini sin in hrepenenje, da bi mogel ostati z njim v zvezi tudi na onem svetu, je privedla tovarnarja k poročniku Careasu, ki mu je s pomočjo DevTa res omogočil mnogo »pogovorov« z umrlim sinom. Tovarnar zatrjuje, da je slišal skozi nekakšno cevko razločno glas svojega sina. Toda »predstavniki visšje moči na zemlji* so šli še dalje. Sporočili so Bou-chardu, da so zvedeli od duha za zaklad dvigniti, so potrebovali 10.000 še za časa Napoleona. Da bi mogli zaklad dvigati, so potrebovali 10.000 frankov, ki jim jih je tovarnar rade volje dal m se zadovoljil s potrdilom, na katerem je bM podpisan duh. To čudno potrdilo z onega sveta je bilo priloženo sodnim aktom. Tovarnarja je podpirala v veri v duhove njegova žena, ki ji je bil všeč poročnik Careas m ki si je na vse načine prizadevala prepričati moža, da res lahko občuje s svojim sinom na onem svetu. Sama o sebi je pa trddla. da je že drugič na svetu in da je bila prvič vrhovna svečenica egiptskega boga Amon Raha. Tudi ona je bila aretirana in pariška javnost se zelo zanima za izid obravnave, kajti po izjavi predsednika lyonskega spiritističnega krožka nimata Careas in Beysr niti pojma o okultizmu, temveč sta navadna sleparja. Žene med seboj. — Oh, kako sem nesrečna! Zdi se mri, da me je vzel mož samo zaradi denarja. — Nikar se ne pritožuj, se vsaj lahko tolažiš, da ni tako zabit, kakor izgleda. Dobra kvalifikacija. Gospa novi služkinji: Mogla bi vas sprejeti, toda samo, če ste zdrava in neboječa. — Seveda sem, zadnjo službo ssrn izgubila samo zato, ker se nisem bala niti gospe, niti gospoda. Itor. 178 SLOVENSKI NAROD«, dne 8. avgusta 1381 Stran 3 Slava Miroslavu Vilharju K }ittrišn|einu odkritja spomenika velikemu sklada tel ju v Planini L 4 m b \ j a n a, 8. avgusta. Godno cndo... Bas letos smo se Slo-fljTomniU svojih zasiužnih mož, ki v nepojmljivih razmerah podarjali glasbena dela. Na inicijativo prof. dr. Kozine je dobil skromen spomenik pred svojo rojstno niso v Beričevem Jurij PlaJSman, skladatelj danes že ponaro-delm pesmi Jama sijec, >V Gorenjsko oziram se skalnato stran«, >En starček je živele, >T1 al urce zamudila« itd. Na pobudo Glasbene Matice smo mogli odkriti šele to poletje spominsko ploščo Davorinu Jenko, stvaritelju slovenske marzeljeze >Naprej zastava Slavec in bivše srbske državne, danes tudi himne Jugoslavije »Bože pravde« v njegovem rojstnem kraju v Cerkljah nad Kranjem. Jutri pa odkrijejo spomenik pesniku in skladatelju Miroslavu 711harju v Planini pri Rakeku. Novi generaciji Je Vilhar prav malo znan. Vsepovsod, ne samo v Sloveniji, se več na Hrvatskem m v Srbiji, prepevajo njBgOMu pesem »Po jezeru bna* Triglava« kot sftovensko narodno pesem. Ljudstvo ne v« za njenega skladatelja, niti za njegovo skladateljske deta. Vilhar je trn rojen dne 7. septembra ISIS v Planini, v osnovno šolo je hodil v Postojni, dalje je študiral v št. Pavhi na Koroškem in na univerzi v Gradcu. Juri-starija ura ni ugajala, zato ji je dal slovo, ker Je bil preveč vdan glasbi. Posvetil se Je njej m probudi naroda. S tedanjimi rodoljubi je prepotoval vso Notranjsko, bodril ljudstvo in leta 1863 začel izdajati v WM a Franom Le vstiko m, — ki so mu v spomin tudi letošnje poletje v Velikih Laščah priredili lepo slavnost z odkritjem reliefa na spomenika — začel je izdajati politično glasilo >Naprej«, v katerem sta odločno zastopala oba ujedinjeno Slovenijo, Za članka »Slovenci bi ne smeli imeti mej« in »Kaj se nekaterim zdi ravnopravnost« — je bil VHhar obsojen na šest tedenski zapor na žab jaku. Flajšman, Levstik in Vilhar so bili zavedni Slovenci in se zavednejši Slovani. V peamab vseh treh Je to prav lahko razbrati, Miroslav VHhar pa nam rd podaril samo pesmi »Po Jezeru bitz* Triglava*. »Lipa zelenela je«, »Bom sel na piaziirtec. »Rožic ne bom trgala«, »Mila krnica« Itd. temveč tncH opereto »Jamska Ivanka«. Za tedanje sa razvoj m podatek nase glasbene UaKjiUM demofirafo Viharjev spomenik umetnosti so irjoguMe aantaips gotovo vett-ke. Njegov sin, že pokojni Fran Serafin Vilhar, skladatelj povsod znanih pesmi »Slovenec, Srb, Hrvat«, »Mornar«, »Neza-mtamšcm mati«, >Bledi mesec«, »Na vrhu Bosne«, Številnih zborovskih, klavirskih in solospevskih zbirk, oper ^Smiljana in Lo-podska sirotica« Je fafi vreden naslednik svojega očeta na torišču nase glasbe. Služil Je dolgo vrsto let s svojim umom bratskemu hrvatskemu narodu. Izdaje njegovih det (zlasti soiospevav »Djulabi je«) so ze zdavnaj razprodane, ponatisa se pa noče zal lotiti noben ahfaft. Tako sta zvesto oče Miroslav, za rrjfcm pa sin Frane S. vsak po svojih močeh m zmožnostih orala našo glasbeno ledino. S hvaležnimi srd naj se jutri, ko odkrijejo spomenik Vilharju v Ptarrim spominja ves narod svojega ponnfka, skta-dotelja m narodnega budftel Ja, ki Je 8 pro-besedami pel: x5trjte gore in bregovi, Drevi ob 9. zvečer sprevod po trgu, veličastna razsvetljava, nato slavnostna akademija. Jutri ob 5. zjutraj budnica, ob 10. sprejem gostov na Vilharjevem trgu, ob 13.30 sprevod, nato maša na glavnem trgu, ki jo bere naš rojak dekan g. Jože Juvanc iz Cerkniee. Po maši odkritje spomenika. — 1.) Predsednikov pozdrav. 2.) »Po jezeru« (pojo združeni zbori). 3.) Slavnostna beseda (govori g. prof. dr. Josip Pintar). 4.) »V spomin Miroslavu Vilharju« (poje pevsko društvo »Logatec«). 5.) Govore posamezni zastopniki. 6.) »Slovenac, Srb, Hrvat« (pojo združeni pevski zbori). 7.) Polaganje vencev. 8.) »Adrijansko morje« (poj o združeni zbori). Sodeluje moški zbor Glasbene matice iz Ljubljane. Po kulturnem delu proslave bo ob 15. velika narodna veselica. Ves glasbeni spored bo igrala godba Cerknica, sodeluje šramelj-godba, pojo okoliški pevski zbori. Vožnja je polovična po vseh potniških in brzih vlakih, razen SOK; do Planine se plača cel vozni listek in se da na prireditvi žigosati ter velja listek za povratek. Pred 25 leti v Postojni Samo tri dni bi bilo treba počakati, pa bi postavljali Miroslavu Vilharju že drugič spomenik točno po 25 'etih. Prvi spomenik je namreč dobil naš notranjski slavček v Postojni 12. avgusta 1906. Ta spomenik so Italijani demolirali. Takrat je priobčil »Slovenski Narod« na uvodnem mestu obširno poročilo o odkritju spomenika. Iz poročila posnemamo nekaj zanimivosti. — Največ udeležencev slavnosti je došlo iz Ljubljane, — je poročal »Slovenski Narod«. — Posebni vlak % 20 vozovi je pripeljal dopoldne ob devetih več nego 800 Ljubljančanov v Postojno. Tržačani so takisto došli s posebnim vlakom; bilo Jih je okoli 300. Na kolodvoru Jih je pričakoval odbor za postavljenje Vilharjevega spomenika s predsednikom g. Jos. Lavrenčičem na čelu, župan gosp. Gregor Pikel in vsa postonjska narodna društva. Gostje so nato odšli, na čelu jim ljubljanska »Društvena godba« v trg, okrašen s slovenskimi zastavami. Pred vhodom v trg je bil postavljen slavolok z napisom »Slava Miroslavu Vilharju«. Točno ob K na enajst so se društva v dolgem sprevodu jela pomikati na svečanostni prostor. Bilo je nad petdeset narodnih • društev s 13 zastavami. Spomenik stoji na trgu pred šolo, na najlepšem prostoru, kar jih premore postonjski trg. Spomenik je bil zastrt. Ob enajstih je bil ves trg poln ljudi, glava pri glavi. Ko je stopil na govorniški oder slavnostni govornik g. prof. dr. Josip Tominšek, je zavladala tišina in množica je z napeto pozornostjo poslušala izvajanja govornikova. Sledi obširen govor dr. Tominška o Vilharjevem geniju. Za dr. Tominškom je govoril predsednik Vilharjevega odbora g. Josip Lavrenčič, ki je izročil spomenik v varstvo županu Gregorju Piklu. Govorila sta še g. Ditrich in predsednik hrvatske starčevićanske mladeži fil. Cividini, potem so pa združeni pevci najrazličnejših pevskih društev pod vodstvom g. Kubište ubrano zapeli slavnostno kan tato, ki jo je specijalno v to svrho uglasbil pesnikov sin Fr. Ser. Vilhar. Ko so izzveneli njeni zadnji akordi »Slava Tebi, Miroslave«, so napolnili ozračje gromoviti slava klici. Pesnikov sin g. Fr. S. Vilhar se je nato, iskreno pozdravljen, v imenu rodbine zahvaljeval odboru za njegovo požrtvovalnost, vsemu slovenskemu narodu pa za izredno čast, ki jo je izkazal njegovemu očetu. Ko je dr. Hinko Dolenc še sprožil misel, naj bi se brzojavno pozdravilo vsled bolezni v Ljubljani zadržanega Iv. Vilharja, je bila slavnost končana. — Poročevalec »Slovenskega Naroda« omenja še, da je bilo uglednih rodoljubov iz Ljubljane in iz Trsta pri odkritju malo. Velik dogodek v štepanji vasi Tiho in skromno se pripravljajo štepanjci na proslavo ZOletnice svojega Sokola Ljubljana, 8. avgusta. — A'i greste v Stepa njo vas? me je vprašal Stepaivec. Se vprašal nisem, zakaj, gotovo se je v Štepanji vasi kaj zgodilo m motocikl s prikolico je bil pripravljen; kaj bos vpraševal, sedež in niti zaiti ne moreš drugam, kot v dtepanjo vas, 6e te popelje Stepanjec. Če bi Sko takrat za reklamo za motora a kolesa, bi jim prav Lahko zapel slavospev. Doskrvoo sirčala sva skozi Ljubljano, trenutek in že sva švignila skozi Kravgb do-Jtoo, kot je puč treba frčati, ko drv*S za Zato pa zbudi še tem bolj pozornost velika hiša, ki stoji na omenjenem zem* ljišču poleg Kregarjeve gostilne. DoAga je 20, široka 11 m, do strehe je visoka 7, e streho pa pribKžno 15 m. Zunaj je še neometana, na nekaterih krajih strto zidniki iz zidovja za poznejšo pcizfcfcavo. Zgradba bo torej še večja, čeprav že zdajj obsega okrog 230 m» zazidane ploskve. Ob zgradbi stoji zete visok jambor, višji od nje, pobarvan z banrvami naše trobojnice. 2e te barve so dobro znamenje, tega poslopja st torej ne gradi kakšen kapitalist. Stepaogti pokrivajo svoj Sokolski dom ta dogodek nama ne uide, četads bo zbežala pred nama Stopanja vas z 90 km na oso. in komaj mi ja šmaa v glavo ta mosei, sva že drvela pod Gotovcem na desna strani Gruberjevega prekopa, Jokala sva, ko sva pridrvela v Šftepa-njo vas, ne sicer radi žalosti ali veselja, nago aaaadi močnega vetra. .. Biki je pao dirka v Sftepanjo vas, da je zrak kar žvižgal ob ušesih. Iz vasi je bas tedaj krenila v mesto sa kolesu — elegantna dama. Nikar ne naša* ta, da so Stepanfca m Otepanja vas tam nekfe os konca sveta, kamor ne posije niti somce, da o naši Mesteci ljubljanski kcafcari sploh ne govorimo. Nasprotno se fafcko dokaže, da bi baa ljubljanska kultura .sna Jetrnima celo brez Bizovika, ki lesa še naprej od Stopanje vasi, samo ponašaste na bi2»viške perice. Dama v Stopanji vasi ni nič nenavadnega. TovariS motocMst se is oprostđ, k« bonebesne obkire prahu. Se malo naprej po vasi, potem ustavila kar pred gostimo. Morda se je ta kač zgoduo? P*> vsej vasi je vladala tišma in mir kot da je izumrla. Le na vrta Kregarjeve gostilne stw sedala dva gosta. Ko je b&Vt duša zalita z mafoovcem, sva prešla k stvari. Zenfcrat je pa treba pranati, da se v gostimi ni nič TgmBfri, pač pa po* leg nje na 3000 m* veBkem zemljišču. Toda od tega dogodka sta pretekfi že 2 letL Važnejše je pa še to, kar pride, in Stopanja vas je v pričakovanju i asi 1 \£m dogodka, čeprav je tih« in mirna. Ljadje delajo, kot nataadno zunaj na poiph, go Strpan jcev je pa dtamscev v Vsako jote jii krene v mesto za knaVan ie pa vračajo trudni. tukaj no kmečke, val M ne Ta lepa hiša je v notranjosti en sam prostor, velika dvorana« 7 m visoka. Razsvetljuje (jo od dveh strani 8 oken, svetloba pada od zgoraj navzdol kot je treba pri dvoranah. To ni štepanjsko gledališče, kar sicer še enkrat bo, ko bo k poslopju prizidan še oder in dve strunski krili za garderobo. To bo druga etapa gradnje tega poslopja. In končno bodo še pri zidali ob cesti, v ospredju poslopja vhodno krilo zgradbe, z veliko vežo, vhodom poslopja, in s stanovanjem za htfnilat, v I. nadstropju bo pa balkon nad dvorano. To krilo bo 12 m širše kot je obstoječe poslopje ter se bo raztezalo še ob straneh poslopja po 6 m naprej. Tvorilo bo impozantno pročelje, zgoraj zaključeno s trikotnim vrhom, spo* daj bo mogočen vhod, posamezni Hki na njem bodo pa v medsebojni simetriji. Pročelje bo na ta način spominjalo na vhod grškega templja ter bo narejeno v grškem Da, pravcati tempelj bo stal sredi Otepanje vasi, naj se to sliši še tako čudno. Menda ni treba več pojasnjevati, kaj je to poslopje, kakšnemu namenu je posvečeno — tempelj daha in telesa je. V zvezi s štepanjskim dogodkom, ki se tako tiho pripravlja, da še Ljubljana ne ve skoraj nič o njem, je pa Anžičeva gostilna v Stepanjd vasi. Z«jahala sva zopet motor ter krenila k Anžičn. Oče so sedeli v senci na vrt«. Ogledala sva si gostilniški vrtni salon, Id je približno 8 m dolg in 6 š%ok. Zdaj počivajo v njem mize. Tukaj so se torej krepile mtSicr in duh Stepen j- seveda, kaj bi pa bilo brez mene, kdo bo pa telovadil! Same okrogle je stresal. Ko sva se pošteno nakrohotala, sva se poslovila. Tovariš je pravil med potjo, kakšen »gad« je bil včasih g. Anžič. Ko je bila nekoč v starih »klerialno-liberalnih« časih razstava živine v štepanji vasi, je bila baje »diskvalificirana« Anžičeva krava, ker je bil »liberalec«. Anžič* je pa vzkliknil v upravičeni jezi: — E, gospodje, ali je krava rudi liberalec? H koncu je še treba pripomniti, da je Stepenjec dejal: — Samo ne omenjajte no* benegai imena, nobene hvale, nobenih fraz! Ce smo kaj naredili, bo že govorilo delo samo brez naših imen. Menda je zdaj tudi vsakemu jasno, kakšen dogodek se pripravlja v Stepanjl vasi — Štepanjci so že 30 let Sokoli. To pa toliko pomeni, da so nadaVjne besede odveč. Jutri jo mahnemo vsi k Štepanjcem. Nova planinska postojanka Nekaj planinskih spominov iz Zasavja — Jutri vsi na Sv. goro Litija, 8. avgusta. Jutrišnja nedelja bo za Zasavje zgodovinski dan! Na Sv. Gori bo — seveda le ob ugodnem vremenu, sicer se preloži prireditev na jesen — otvorjena nova planinska koča, ki bo pripomogla, da se turi«tika pri nas še bo L j razmahne. OCe so dejali: — čas ne pijete, niste prav! No, če pa hočete obnoviti sa-c — tudi pravi Včasih je bilo, da, ko sem )5fc. imel jaz pod komando, zda»j so Na " Predsednik litijske podružnice SPD Ferdo Toiraztn Zanimivo je, da se je zanimanje sa planine pojavilo v Zasavju močneje šele zadnja leta, pa so si domačini takoj hiteli graditi planinske postojanke Prva je dobila že pred leti okrepčevalnico Sv. Gora, ki ima med vsemi zasavskimi vrhunci največ častilcev. Mežnarija, koder je stregel pri* jazni g. Rogelj, je dobila čez leto dni sosedo — planinsko »dvorano« v renovira-nem cerkvenem poslopju, ki smo jo krstili za »Tomažinovo kočo«. Lepo je bilo tiste dneve, ko smo vozili na Sv. Goro prvi inventar, last naše litijske podružnice Predsednik Ferdo je žarel od zadovoljno«ti, ko smo men i H v šari: »zdaj smo te z balo priženili na Sv. Goro!«... Tudi sosedna Sv. Planina (966 m), ki je pozimi pravi eldorado smučarjev, je dobila prepotrebuo planinsko zatočišče. Sedanji svetoplaninski župnik g. Ivan Dreser je šel naši podružnici in turistom tako na roko, da je mož popularen ne samo med slovenska mi turisti temveč ga poznago tudi doli po Hrvatskem, za katere je Sv. Planina poleg Ktima ena naj več jih in najbldž* jih izletišč. Tudi dolenjski Triglav Kum nudi izletniku streho m je za sik> preskrbljeno na Mrzlici v stari HansenbichAerjevi Esperanto Občinski svet mesta Krakova je sklenil imenovati eno najlepših ulic po tvorcu es-perantstkega jezika dr. Zamennofu. — Na Dunaja je umrl te dni znani esperantski pijonir in pisatelj dr. E. Sos. — Centralna esperantska tiskarna v Parizu, ena prvih v zgodovini eaperantakega pokreta, je izdala seznam vseh esperantskih publikacij. — Francoski esperantisti pripravljajo za prihodnje leto svetovno manifestacijo espe-rantstov v Parizu. — švicarska zveza esperantistov-železničarjev opozarja v dnevnem in esperantskem tisku na veliko važnost esperanta na potovanju po inozem-tvu. Med švicarskimi železničarji je mnogo esperantistov. — Tečaj esperanta za policiste, ki se je vršil nedavno v norveškem mestu Oslu, se je zaključil zelo uspešno. Pouka sta se udeleževala tudi policijski inspektor m urednik norveških »Policijskih listove. Jeseni bodo prirejeni novi tečaji za policiste tudi v drugih norveđkih mestih.. — Oficielno glasilo angiefidn esperantistov »The BritJsh Esperantis»c v Londona izhaja od julijske številke v novem formatu in skupaj z angleškim listom >Intexna-tional Languagec. — Avtor prve izvirne svetovne zgodovine v esperanta (Jajmitoj pasla) Haefker je dobil za svoje delo od sanke vlade kot priznanje 1000 mark. — Esperantsko založništvo »Heroldo de Esperanto« v Kolnu ob Renu je izdalo v resam jezikih propagandne vinjete. Doslej so izšle vinjete v esperantskem, angleškem, francoskem, španskem, italijanskem, švedskem, nemškem in češkem jeziku. — Londonska >Sw5deborg Society< pošilja interesentom na zahtevo brezplačno esperantsko brošuro »Dogmata života« izpod peresa E. Sw5dentx>rga. — Novi tečaji esperanta so bili prirejeni v naslednjih ameriških mestih: Filadetflja, Los Angeles, North HoHywood, San Jose, Detroit, Hartford, Davton, Pasadena, Jersev Crty, Wa-shington m New Tork. Ameriški esperantski klubi imajo cesto v posetm esperantiste rz drugih delov sveta. Zadnje čase so jih posetm japonski, nemški, novozelandski, belgijski, madžarski, poljski m drugi esperantisti. — V poletnih masacfli so se vriOi narodni kongresi esperantistov v Franciji, RaHfr Nemčiji, AngBji za na Fin- ko6i in tudi na Lisci najdeš leseno kočico; vendar — vse to je le za prve pričetke turi znva v našem Zasavju. Ti domovi so skromni, zgrajeni iz prisrčnosti; današnjemu naraščajočemu tujskemu prometu pa ne zadoščajo več. Tudi Zasavje mora, da zadovolji posetnike, postaviti na svoje vr« ho ve moderne in potrebam turistov odgovarjajoče planinske domove. Sv. Gora pa je v vrsti naših številnih izletniških točk prva, ki otvarja kočo, prilagođeno željam turistov. Lani je litijsko SPD ustanovilo lastno stavbno zadrugo »Zasavska koča«, ki letos že lahko pokaže sadove svojega dela. Odbor in članstvo, ki je z deleži podprlo plemenito akcijo, zasluži vso pohvalo. Zanimivo je tudi, da je vsa stavba deto domačih rok, načrti pa so izderani po najboljših izsledkih v posa« meznlh planiskih kočah. Ce se nameniš na Sv. Goro, sd često v zadregi, katero pot bi ubraL Če se pripelješ z vlakom, izstopiš že lahko v Kresnicah, kreneš proti Vačam m dospeš mimo Mačkove a in Lestine, znanih keltskih grobišč na Sv. Goro. Iz Littje kreneš mimo Bonovič preko Cirkus, najbližja dohod je pa s postaje Save, kjer rmas čez Tirno 1b 100 minut, zanimiva pa je pot z zagorske postaje čez planinsko ravnico čomise. Za povratek pa je zelo prrporodlpaa pot na Medojo, kjer se za zašiju£ek ture Koča na Sv. Gori, fta bo jutri slo« resno otvorjena okoplješ v topnosti: če ti rd všeč vodara*. nI taristika po gkrani cesti na zagorsbe postajo, se tjakaj lahko potegneš z vozom. Izbire za dohod in poezstok je dovorj, na boš v zadregi, če si labenuS jotri eno izmed navedenih pofi in prisostvuješ važne* mu planinskemu praznika, otvoritvi prve tarJseovske koče v Zasavja. Sv. Goza bo jutri deležna obiska vecti svoJOi navdoše-mh prijateljev. Todl novi predsednik SPD g dr. Pretnar, pohiti na Ar. Goro % našim starim planinskim znancem g. Badmro in večjo turistovsko dražbo, nadalje ponste k otvoritvi koče del učitetjskega pevskega zbora in še mnogi drugi. IVxrdrav^erri vsi prfcsceiji Zasavja! Jbde Žmpančič, Kongres Narodne strokovne zveze Kakor smo že porocasi, se bo vrsvl v dneh 15 in 16. avgusta v Trbovfcafc kongres nacionalnega delavstva. Za ta kongres se vrše že velike priprave in vse kaže, da bo eden največjih, kar j* je imeAo nacionaibio delavstvo. Mied radarji ie vefcfco zanimanje za ta kongres in se vseh revirjih rudari i priiprav^aik) na pohod v TrbovJlje. Na kongresu bo imel podpredsednik dr. Joža Bohinjec važen referat o gospodarskem stanj« v naši državi m o načetih nacionalnega delavstva. O prtUki kongresa se bo vršH tudi delegatski zbor NSZ in sicer se bo vršil v soboto 15. avgusta ob 16. Istega dne dopoldne se bo vršBa seja federacije nacionalnih strokovnih organizacij, kateri bodo pffisostvovaH detegati vseh nacionalnih delavskih orga-nteacrj iz cele fcrailtjevine. Popoldne ob 2. se bo pa vršila seja uprave Jednote slovanskih narodno - strokovnih organizacij, kateri bodo prisostvoval poleg zastopnikov jugo slovenskega nacionalnega delavstva tudi delegati čehoslovaškega nacio-aatoega delavstva. Na tej važni seji se bo nzvo$aa definitivna nova uprava. V n edene le. avgusta ob 9. bo slovesen sprejem gostov na kolodvoru. S kolodvora bo sla povorka do rudniške restavracije, kjer bo došle goste pozdravili trboveljski ž trpan g. Vodošek, Od tu krene sprevod v Sokofski dom, kler se bo vršili kongres. Na kongres so vabljena vsa nacionalna društva brez razteke in so svojo ndelezoo tudi že obtju-bfla. Kongres Narodno - strokovne zveze bo ena naj večjih manifestacij nacionalnega delavstva in vabimo vso iracionalno javnost, da s svojo prisotnostjo podpre težnje jogo slovenskega delavstva. Trboveljska nacionalna javnost bo v dneh kongresa okrasila okna z zastavami in z njimi po-zdravaU jngoslovenskega delavca. Narodna strokovna zveza vabi tem potom vse prijatelje ittgoslovens&ega nacionalnega, delavskega pokreta, da se pridruži vetki iranifestaciji delavstva in pohiti 16. avgusta v Trbovlje. SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! »KOLI! DOPKOJTE SAMO NA Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, dne S. avgusta 1931 Btev. 178 Dnevne vesti — Pomočnik hana dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer v torek 11. in v petek 14. t. m. radi službene odsotnosti ne bo sprejemal strank. — Iz »Službenega lista«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 46 z dne 8. avgusta objavlja pravilnik o vodstvu zemljiških knjig, pravilnik o dohodkih prijavnih uradov za službo prijavljanja pri državnih policijskih oblastih, pravilnik o sprejemanju bolnikov in plačevanju taks za zdravljenje z radioaktivnimi snovmi v zavodu za proučevanje in zatiranje raka pri centralnem Higijenskem zavodu v Beogradu, odredbo glede mednarodnega zračnega prometa z Zadrom in odločbe državnega sveta. — Neutemeljene vesti o izpreraembi načina prodaje ba&kobanatske pšenice. Zastopstvo priv. družbe za izvoz v Zagrebu objavlja: Nepoklicani elementi so razširili te dni na razne načine govorice, da je pri-viligirana družba za izvoz izpremenila način prodaje baško-banatske pšenice; s tem so spravili zainteresirane mline v zmoto in jih zapeljevali v prestopke. Kategorično demantiramo vse tiste vesti in opozarjamo, da je dosedanji način nabave 25 odst. kvote ostal povsem neizpremenjen. Vse potrebne informacije daje interesentom rade-volje in ob vsakem času zastopstvo družbe v Zagrebu, SmiČiklasova 21. — Razid društev. Društvo finančnih pravnikov v Ljubljani se je po sklepu obe. nega zbora prostovoljno razšlo. Podporno društvo »Providentia« v Ljubljani se je po oklepu občnega zbora tudi prostovoljno raz-«o. — Najmodernejši srednješolski dom v Zagrebu. V Zagrebu začno še ta mesec graditi po načrtih prof. Ibleria srednješolski dom, ki bo najmodernejše poslopje v naši drŽavi. Stroški bodo znašali okrog 2 milijona Din. Temeljni kamen je bil posvečen ob nedavnem bivanju kraljice Marije v Zagrebu. — Desetletnica mature. Maturantje Vni. a razreda I. državne sjimnazije v Ljubljani iz leta 1921 ?e naprošajo, naj javijo v svrho proslave 10-lernace mature nemudoma svojp naslove gj. Zdoniku Šviglju, Ljubljana, Dalmatinova 11. — Važno la udeležence odkritja Vil harjevega spomenika, V nedeljo dne 9. avgusta se odkrije v Planini spomenik pesniku Mirolavu Vilhariu. Da se omogoči oddaljenim krajem prisostvovati odkritju, je generalna direkcija odredila, da ima ta dan brai vlak štev. 604, ki odhaja iz Maribora gl. kol ob 1. uri 10 minut in brzi vlak Št 602, ki odhaja iz Kotonibe ob 23. uri 40 minut, postanek v Planini. Nadalje ima ta dan postanek v Planini tudi brzi vlak štev. 608, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 9. uri o minut in brzi vlak štev. 6O7, ki odhaja iz Planine ob 18. uri 28 minut — Opozorilo tvrdkam. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki se obračajo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacijah, sve-dočb o poreklu robe, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje odnosno prositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. ure dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila izdajo že istega dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. uri popoldne v zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11. uri dopoldne, more zbornica izdati šele naslednji dan. — Državna realna gimnazija v Celju razglaša: Učenci in učenke, ki delajo popravne izpite v septembrskem roku. se morajo javiti k izpitom dne 24. avgusta t. L ob 8. uri. Šolsko leto (931-38 se prične s 1. septembrom 1931. Vpisovanje v L razred bo 1. septembra od 8. do 12. ure. Vpisovanje v TI.—VIII. razred bo 2. septembra od 8 do 12. ure. Vpisovanje za učence 2 drugih zavodov dne 3. septembra dopoldne. K vpisovanju v I. razred naj pridejo učena (učenke) v spremstvu staršev ali varuha. Predložiti morajo izpričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole, iz katerega je razvidno, da nimajo nobene slabe ocene; iz vedenja morajo imeti naj- Bernard Gervais nedelja Nedelja je. Lekarna gospoda Jujuba je po prefektovi naredbi zaprta. Za zaprtimi vrati si preganja gospod J-melovo lekarno na oghi averrue Ma-chinehose in ulice Mironton. Ta ima danes pravico prodajati. Gospod Jujube neha totči, odloži možnar in prava ženi: Si slišala, stara? ... Zopet naš klijent, ki ga pošilja ta esrpe h Calomelu! Gospa Jujube (trpko): Ta je že dvanajsti v pičli uri! Gospod Jujube: Prepovedati mi imeti v nedeljo lekarno odprto, kdo je pa kaj takega že kdaj slišal? ... Lekarna, ki je bila celih dvajset let vsdno odprta m v katero si je že marsikdo te-hodfl pot! (Sarkastično): Pa si prizadevaj dobiti čim več odjemalcev, a Čez dvajset let, ko se že pripravfcaš poleta manj oceno dobro. Na hrbtu irpričevai mora biti potrdilo o dovršenem sprejemnem izpitu. Poleg izpričevala naj prineso tudi krstni list, iz katerega je razvidno, da je učenec (učenka) starta) 10 do *3 let. Za vpis v ostale razrede naj se predlože izpričevala o dovršenem predhodnem razredu Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 28. m 29. avgusta t. I. vsakokrat ob 8. Prošnje naj se vlagajo do inkl. 27. avgusta Nižji in višji tečajni izpiti prično 31. avgusta 1931 ob 8. uri. 12. septembra bo otvoritvena služba božja. Redni pouk se prične dne 14. septembra. — Koroški dijaki v Dalmaciji Koroški in gradiščanski dijaki so se pripeljali davi v Spl^t, kjer ostanejo do 12. t. m. Iz Splita krenejo v Trogir, potem pa na Sušak, Krk, Rab in Crikvenico, od koder se "mejo domov. — Tujski promet v Baski. V Baski je zdaj 574 tujcev, dočim jih le bilo lani ob tem času 1200. Baško je posetilo doslej v letošnji sezoni o/krog 2000 tujcev. Vštete so tudi dijaške kotonije iz inozemstva. — Včeraj smo dobili dež po dolgem času, bilo ga je pa samo »za izpremembo«. K dežju se je pripravljalo ves dan, toda bile so skoraj same »priprave«, Bilja ceni parade, ljudem je pa zdaj več do dežja kot za takšen pomp. Oblačilo se je vse popoldne, ob 17. je pa potegnil močan veter, nekajkrat se je zabliskalo, nakar se je vlila močna ploha. Potem je deževalo z malimi presledki 3 ure, posebno močno ob 20., ko je tudi mak) grmelo in nekajkrat treščilo; kmalu je nastala popolna tišina in mir, samo rahlo je rosilo kakšne pol ure, s čimer je bila nebeščanska produkcija zaenkrat zaključena. S tem dežjem kmetje niso posebno zadovoljni, saj je zemlja tako presušena, da bi moralo deževati rahlo ves dan, da bi se dovolj premočila, tako pa ploha oplakne samo površino ter spere prah, skorja pa ostane ter jo solnce še bolj strdi. Letos je poleg vsega drugega postavljeno na glavo tudi vreme kljub vsem polarnim ekspedicijam in njihovim uspehom, morda pa baš zaradi tega, vzroke je res težko ugotoviti. K sreči smo že vajeni splošne suše, nekoliko se pa še navadimo. — Oddaja zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst monopolskega blaga. Tobačna tovarna v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede oddaje zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst mo-nopolskega blaga. Pogoji so na vpogled v pisarni Tobačne tovarne v Ljubljani. — Oddaja del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol. Direkcija drž. žel., gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. t, m. ponudbe glede oddaje del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Oddaja krovakth det Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede oddaje krovskih del. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Razstava psov na Bledu oe začel potapljat, tudi Hibner, ki se je bil med reševanjem tako utrudil, da ni mogel več plavati. Bil bi utonil, da mu niso priskočili na pomoč kopalci. Druge deklice so povedale, da se piše žrtev Drave Tina Habenschuss in da je bila stara 11 tet. — Nehote se je ustrelil. V četrtek se je pripetna v vasi Donja Blarica bMzu Mostara Čudna nesreča. Kmet Mate Leko je pregledo%-aI novo puško, držal je cev proti sebi in ravnal s puško tako nerodno, da se je sprožila. Zadel se je v glavo in obležal mrtev. — Zopet dve irUi fišave. V četrtek je zahtevala Sava zapet dve žrtvi. Utonila sta 29-letni Andrej Uorvatin iz Buzeta v Italiji in l9-lelna delavka Milka Medved. Uorvatin je znal dobro plavati in preplaval je bil že okrog 15o in. pa ga je najbrž prijel krč in začel se je potapljati. Njegovi tovariši, ki so stati na drugem bregu, so ga končno potegnili iz vode, toda bi'lo je že prepozno. Milka Medved je pa utonila vpričo svojega moža. Tudi njo so potegnili iz vode, pa je bila že mrtva. — Mrlič obsojen. Sodišče v Križevcih je obsodilo na mesec dni zapora mrliča. V nedeljo je skočil pod vlak 24-letnd kmet Josip Terek iz Hagnja. Po običajnih formalnostih so ga v Hagnju j>okopali- Dva dni pozneje je bil pa mož obsojen na mesec dni zapora pogojno, ker se je nedavno v vlaku norčeval iz sprevodnika in službujočega orožnika. Sodi&ce seveda ni vedelo, da je kmet že mrtev. — Ubit (K*e štirih otrok. Blizu Karlovca so našli v Četrtek težko ranjenega železniškega čuvaja Petra Hajka. Nesrečnež je ime! razbito lobanjo in je med prevozom v bolnico umrl. Zdravniki so ugotovili, da ga je nekdo udaril s kamnom ali palico po glavi. Hajko je zapustil štiri nepreskrbljene otroke. — Zaradi 35 Din ga je ubil. Pred sodiščem v Banjaluki se je vršila včeraj obravnava proti čevljarskemu pomočniku Sa-irihu Bašiču, ki je bil obsojen na 2<) let težke ječe. ker je ubil svojega prešnjega gospodarja Kruljeviča. BašiČ je bil odpuščen iz službe in gospodar mu je izplačal 35 Din manj, kakor bi mu moral. Zato ga je pomočnik zabodel z nožem. _ Glavno razpečevališče sejmskih izkaznic. Banka Bezjak, Maribor, Gosposka ulica- Proti predložritvi sejmske izkaznice vstop brez vizuma. Potreben je samo potni list. — Obledele oblekt barva v različn Si barvah in plisir^ tovarna JOS RFlCT Pri nagnenjn k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dr. Drago švajger ne ordinira do 1. septembra. Samo ie danes ob 4., y28. in B.V* uri zvečer WILLY FORST poje in igra. v sijajni komediji humorja, zabave in lepih arij Gospod po naročilu Partnerica ELSE ELSTER Kompozicija in godba Robert STOL.Z Dopolnilo najnovejši Paramountov zvočni tednik. Znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz Lfttblfane —Ij »Kraljev teden.« 17. avgusta letos bo minno 10 let, odkar je po smrti kralja Petra i. Osvoboditelja zasedel prestol Nj. Vel. kralj Aleksander I. Vsa država bo ta radostni dan proslavila s posebno slovesnostjo, saj je naš narodni j;ral>j uspe! med vojno uri v teh desetih letih svoje vlade pronikniti s svojo ljubeznivostjo in dobrohotnostjo in s svojo državniško modrostjo v srca vseh jugoslovanskih državljanov. D&esta in pokrajine bodo tekmovale, kdo bo bolj imenitno in primerno posla vil 10-ietiisoo kraJjevegu viadanja. Ljubljanski občinski svet se je tudi že bavil s tem vprašanjem ter je poleg drugih sklepov enodušno sprejel nasvet, naj se jesenski festival v Ljubljani, ki bo dosegel svoj vrhunec v odkritju spomenika krarju Petru I. Osvoboditelju, nosi ime »Kraljevega tedna«. S tem se oddolžimo spominu kralja Osvoboditelja in hkrati dostojno proslavimo obletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ogromne množice, ki bodo privrele v Ljubljano k odkritju spomenika kralja Petra, se bodo udeležile tudi vseh drugih gledaliških in pevskih svečanosti ter bodo pod geslom »Kraljevega tedna« manifestirale svojo zvestobo in ljubezen do našega narodnega kralja, —H Izletniški vlak v Zagreb >d povedan. Posebni izletniški vlak, ki ga ie Pripravljal SK Ilirija povodom jutrišnje prvenstvene tekme Mask : Ilirija v Zagrebu, je odpovedan, ker se do včeraj ni prijavilo dovolj udeležencev. —Ij Zadnja baraka je padla včeraj na Sv. Petra nasipu. Nedavno so se odločili, da podro barake, ki so stale na Sv. Petra nasipu izza časa prvih regu lačnih del Ljubljanice in jtih je mestna občina uporabljala za skladišča težaškega orodja, za razno okovje in drugo ropotijo. Zaradi z.avnanja brezine nad obrežnim zidom je bilo potrebno onstraniti te barake, pa tudi sicer barake ne spadajo v središče mesta. Dve baraki so podrti že pred 14 dnevi, zadnja, ki so jo podrli včeraj, je stala pred gostilno • >Pri fajmoštru«. —Ij Higijenske prilik© v letošnjem poletja ▼ Ljubljani so povsem povoljne. Kljub izredni vročini in zaprti Ljubljanici še ni btl zabeležen noben primer nalezljivih bolesni, odnosno okužbe. In dočim usihajo zaradi suše celo gorski studenci na Gorenjskem, ki usahnejo le ob najhujši suši, Ljubljana ne strada vode, čeprav se je zadnja leta vodovodno omrežje zelo razširilo na cele nove meetne in predmestne okraje ter je ostal vodovodni rezervoar še vedno nerazširjen. Da so Ljubljančani tako zdravi, je pripisovati v največjii meri naši zdravi vodi, pa tudi mestni fizikat stori vse, da zaščiti zdravje meščanov. —Ij Nova ura v Šelenburgovi ulici. Včeraj je pričela meriti čas v Šelenburgovi ulici nova javna električna ura, ki si jo je omislil zlatar g. Fuchs. Reklamo, ki je v korist splošnosti, ne le izvestnemu podjetju, je pozdravljati. —Ij Naš prvi nebotičnik je že dosegel višino Kreditne banke, opaž za strop V. nadstropja so že naredili. S V. nadstropjem je nebotičnik zgrajen do polovice svoje višine, že zdaj je tako visok, da ljudje ne vedo, koliko nadstropij šteje, Če jih ne štejejo. Sčasoma se jim bo pa zdelo celo pretežko obračati kvišku glave, zato tudi vzbuja nebotičnik tem manj zanimanja, čim višji je. Ljubljančani se zanimajo samo za to, kdaj bo otvorjena na strehi nebotičnika — kavarna. —Ij Veter je odčesnil veliko vejo včeraj opoldne v Zvezdi. Naša Zvezda naglo hira-Zdravnika ni, ki bi ji vbrizgal poživljajočo injekcijo, zato je zapisana neizogibni smrti. Večina kostanjev je trhlih, veje se vedno bolj redčijo in nevarnost za mimoidoče je vedno večja, da jih oplazi odkrb-njena veja, alri se pa zvrne celo cel kostanj na ljudi. Zdaj se krhajo veje že ob rahli sapi, kaj bo šele pozimi, ko jih bo obtežil sneg. Ker že reguliramo Ljubljano na vseh koncih in krajih, bomo morali že zaradi tega ukreniti nekaj z Zvezdo, Če ne drugega, vsaj odstraniti nevarnost za ljudi. —Ij Rajanje pod staro lipo, ki ga je priredila Dvorska knjižnica prošlo nedeljo, je v vsakem oziru prav dobro uspelo. Prireditev je pokazala, da je med našim ljudstvom še mnogo ljudi, ki cenijo in vpo-števajo kulturno smer tega zavoda, ki deluje že 33 let. 2e izprememba Borštnikovega trga samega je prav prijetno vplivala na vseobče veselo razpoloženje. Raz sosednje hiše so plapolale državne zastave, raz lipo mogočna trobojnica, pod njo pa je veselo rajala mladina. Posebno očarljiv je bil pogled ob bajni razsvetljavi. Splošno je bilo mnenje, da se ta prireditev vsako leto obnovi. Da pa more biti Dvorska knjižnica s svojo prireditvijo zadovoljna v vsakem oziru je v prvi vrsti zasluga našega gospoda župana dr. Dinka Puca, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad prireditvijo, za kar mu bodi izrečena prav topla zahvala. Enako dolguje knjižnica zahvalo vsem udeležencem, osobito onim, ki so se je spomnili s preplačili, kakor tudi časopisju, ki je s posebno naklonjenostjo prinašalo tozadevne notice. Hvala vsem, ki so po svojih močeh pomagali, da smo sicer vsakdanji Borštnikov trg mogli spremeniti v ve-selični prostor. Posebno zahvalo amo dolžni g. vrtnarju Ivanu Šimencu, ki nam je dal brezplačno na razpolago lepoticno drevje in cvetlice. Zahvalo dolguje knjižnica tudi cenjenim damam in gospodičnam, ki so rade volje prevzele kavarno, slaščičarno in prodajo vstopnic. Pa tudi gostilničarjem gg, Novaku, Useniku in Vrbovcu hvala, ker so ob navadnih cenah postregli dragim gostom s prav izborno pijačo in jedjo. —Ij Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu tužno vest, da je preminul njegov dolgoletni in zvesti ustanovni član odvetnik br. dr. Danilo Majaron. Naša dolžnost ie, da ca spremimo v čim večjem številu k večnemu počitku Zbrali se bomo v soboto avgusta ob 17. uri na Napoleonovem trgu pred hišo Št. 6. Obleka eivilna z Jutri (v nedeljo) velika premiera! DENIS KING mojster vseh pevcev, slavni tenorist Metropolitan opere v New Yorku, poje s svojim bleščečim tenorjem v razkošnem velefilmu potepuhov Partnerica slovita primadona JEANETTE MACDONALD Senzacija divne lepote, revija očarljivih lepotic, triumf najbogatejšega razkošja, nekaj, česar Ljubljana še ni videla! Jutri premiera ob 8., 5., 7. In 9. ori! Kot dopolnilo Paramountov zvočni tednik ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. kom. Pokojnemu bratu ohranimo časten n trajen spomin. Zdravo! Odbor. 398-n —Ij Sokolsko društvo Stopanja vas praznuje v nedeljo dne 9. t. m. svojo 201et-nico. Pozivamo bratska ljubljanska in okoliška društva ter čete, da se te proslave agllnega društva v Čim večjem števtm udeleže. Zdravo! Uprava Sokolske župe Ljubljana. VSK >Triglav« : V8K >16. ari. polke. Ta dva kluba priredita jutri na rgriAču 1M-rije zanimivo nopometno tekmo z začetkom ob 17.50. To je prva javna prijateljska tekma med dvema čisto vojaškima kluboma. Zato bo gotovo vzbudila med občinstvom splošno zanimanje. Vojaški nogometni klub >Triglav< je bil ustanovljen leta 1928 in je že večkrat z uspehom nastopa L Posebno veliko je zanimanje za tekmo med vojaštvom. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu. —Ij Sokolsko društvo Ljubljana- fciftk a poživlja svoje članstvo, da se v nedeljo, dne 9. avgusta t. L udeleži sokolske slav-nosti v Domžalah. Člani v kroju. Zbirališče na gorenjskem kolodvoru ob IS. uri. Zdravo! Uprava. DR. LJUDEVIT MER6UN specijalist za notranje bolezni se je preselil na Aleksandrovo cesto Št. 2, I. nad. »PALAČA VIKTORIJA« ordinira od 11.—12 in ^2.—3. ure. Ij— G rudnik obsojen pogojno. Včeraj smo poročali o obravnavi proti Rudolfu G rudniku, ki je v Šiški obstrelil atleta Ivana šotlerja. Prvotno je kazalo, da bo obravnava zaradi odsotnosti glavne priče preložena, kar se pa ni zgodilo. Grudnik je bil obsojen pogojno na 5 mesecev strogega zapora, šotlerju mora pa plačati 1425 Din odškodnine. —Ij Kopalci: V nedeljo ob lepem vremenu vsi v prijazno Mestno kopališče na Ljubljanico. Preskrbljeno bo z jedjo in pijačo in tudi zabave ne bo manjkalo. 395-n —Ij Pevski zbor Glasbene Matice se udeleži jutri odkritja Vilharjevega spomenika v Planini. Odhod z glavnega kolodvora ob 7.30. —Ij Namesto venca na krsto blagopokojnoga dr. Danila Msjarona, dragega prijatelja izza mladih nog, daruje dr. Gustav Gregorin Din 50.— družbi Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Denar hrani uprava —|j Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem, po 16 Din, cviček \z Gadove peči po 14 Dlti, toča gostilna V. ,Jefočn#k Rožna doiln«. »Dandos« v hotelu »Tivoli« vsak veder! Ples, mednarodna artisti! Cene običaine! ____3>4tr\ GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din 3m— izposojuje »ŠLAGER«, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova olica stwv. 2 Mornarjeva. Star mornar pripoveduje mladi leto-viščarki o strašni nesreči, ki jo je doživel na morju. — Takrat je utonilo trideset Uud.. zaključi svoje pripovedovanje. — Kako to, trideset? O isti nesreči ste mi že pravili lani, pa ste trdili, da so utonili samo trije. — Da, gospodična, toda lani ste bila še premlada, pa vas nrsem hotel tako Nesporazum. Na dvorišču se igrajo otroci. Mimo pride trgovski potoik, pokliče enega m ga vpraša: Je tvoja mamica doma? — Je, — odgovori deček. Mož odide k vratom na dvorišču ki pozvoni, pa se nihče ne oglasi. Pozvoni drugič in tretjič, toda zaman. Končno pokliče dečka k seJbi, rekoč: — Saj si vendar dejad, da >e tvoja mama doma. — Seveda je, samo da ne stanuje v tej hKL Ste?. 178 8tra 5 Junaki in mučenik* znanosti Nekaj primerov, ko so učenjaki v borbi z naravo podlegli Zadnja leta se množe primeri, da zahteva znanost človeške žrtve. Tudi znanost se razvija zdaj v naglem tempu, kar se je zdelo še pred desetletji nedosegljivo, je že davno doseženo, človeški genti gre od uspeha do uspeha, toda v borbi z naravo padajo tudi na polju znanosti žrtve, ki jih mora človeštvo doprinašati povsod, kjeT hoče napredovati. M dolgo tega, ko je zahtevala znanost zopet dve žrtvi. V Nizzi je umrl slavni radiolog Soret, ponos francoske medicine. Učenjak je prav za prav 20 let umiral, kakor umi- rajo še vedno vsi oni, 'ki so se lotili proučevanja, izpopolnitvi ie manipuliranja s skrivnostnimi X-žarki in radijem. 20 let je trpel Soret in ves čas je dobro vedel, kaj ga čaka. Vedel je, da ga čaka neizogibna smrt, toda v takih primerih se ne da pomagati. Radiolog žrtvuje svoje življenje, da leci druge m omogoči napredek celoti. To je junaštvo nove dobe. Kakor je imelo človeštvo v starih časih junake meča, tako ima zdaj junake uma. To je seveda mnogo bolj vzvišeno mučeništvo, kakor ono v starih časih, ko so ljudue umirali za v sto. Oni, ki prihajajo za prvimi, k sreči ne bodo več trpeli rmik, ki so jih trpeli rn trpe Še zdaj pionirji moderne znanosti. Vrsta mučenifcov radija in X-žar-kov še ni končana. Francozi Radiguet, Do rs ene, Periguex, Gailloz, Whittmann, Simon, Cox, \Vilson, doktorica Blanche, Anglež HaH Edwards, ItaMjan TaraJbo-schi itd., to so imsna novodobnih rmi-čenikov. Tudi češkega učenjaka prof. Jedličko bi menda lahko uvrstili med žrtve strašne skrivnosti X-žarkov. Nekateri primeri so posebno herojski. Vzemimo profesorja Bergonie, ki je odkril biološki zakon akcije teh žarkov, obenem pa tudi njihovo smrtno nevarnost, pretečo vsem, ki se z njiimi pečajo. Navzlic temu je pa nadaljeval svoja raz-iskavanja. dokler ga žarki n*so ubiM. Vainand je imel že dbe -roki sežigarti, pa je nadaljeval poskuse s pomočjo mehanične roke, dokler v borbi s strašno tajno ni podlegel. Infroid je bil 22krat operiran. 23. operacija pa ni bila več mogoča, učenjak je umrl. Prav tako tudi Leray. Menda so v tem pogledu najpogumneuši in največjega občudovanja vredni bas francoski učenjaki. Zadnja žrtev med njimi je bil Soret. Kdo neki mu bo sledil? Ni dvoma, da bo kmalu padla nova žrtev. Žrtev pa ne zahtevajo samo X-žar-ki. Nedavno je umrl v Parizu dr. Ko-carev. Smrt ga je ugrabila kmalu potem, ko je pariška medicinska fakulteta sklenila sprejeti tega genijamega moža med svoje profesorje m ko so starejši mojstri zdravniške vede navdušeno potrjevali avtentičnost velikega odkritja, kako lečiti raka v onih primerih, ko smatrajo zdravniki operacijo za nemogočo in ko je človek že obsojen na smrt Dr. Kočarev je hotel lečit take primere Emile Gaboriau: 4 velemesta Roman — Oprostite, gospod, saj tudi ne beračim. Samo danes, ko sem vas tu čakal, mi je postalo tako dolgčas, da sem nehote iztegnil roko. Ce nimam nobenega dela, se pri najboljši volji ne morem premagati. Sicer pa, dobil sem sedem krajcarjev, to je vse... — Toto-Chupin-e, — je dejal stari sodni eksekutor resno, — Toto-Cfau-pine, zapomnite si, kaj vam pravim: Konec vašega življenja bo . žalosten. Zdaj pa k stvari. Kaj si videl? Počasi sta šla po nabrežju. — Gospod, videl sem to, kar ste mi brli povedan, — je odgovoril izrodek. — Točno ob štirih je pridrdrala na trg kočija. Krasna kočija, vam pravim, krasen konj, kočijaž zelo lepo oblečen. — Dalje. Je bil kdo v kočiji? — Seveda je bi. Spoznat sem moža, o katerem ste mi oni dan pravil Krasno oblečen, bogme. Najnovejša raka z ultrakratkimi Hertzovimi valovi. 2e je videl pred seboj cilj, kako imu-nizirati človeka prota tej strašni bolezni, še malo je manjkalo, pa bi bil rešil človeštvo tega strašnega biča, oda smrt je prišla nekoliko prezgodaj. 20 let je neumorno proučeval raka, živel je v zelo težkih gmotnih razmerah, večkrat je biti lačen, vse je žrtvoval znanosti. Umrl je v tesni sobici, ki je bila samo nekoliko večja od postelje, in zapustil ni niti toliko, da bi ga bili mogh pokopati. Znanci so ga imeli za genija, pa tudi za svetnika. Pred dobrim tednom so pokopali v Parizu edinega vnuka slavnega francoskega državnika Clemenceaua. Pierre Clemenceau pa seveda ni trpel pomanjkanja pri svojem delu, kateremu se je bil posvetil z vsem svojim mladostnim ognjem. Bilo mu je 37 let, toda podoben je bH fantu, krepkemu, veselemu mladeniču. Bil je iz Clemenceaujevega rodu, to se pravi, da bi ga bili radi videli v odvetniškem poklicu, pa je postal kljub temu zdravnik, kakor njegov ded, praded in prapraded. Atavizem rodu. Bil je kirurg in nič drugega. Delal iz od jutra do večera. Bil je kot rečeno demenceaujev vnuk. To pomeni, da ni poznal nevarnosti ali da jo je preziral, da je trdno verovali v moč svoje zdrave venden-ske krvi. Med vojno je bil na bojišču ranjen na roki. Nastalo je zastrupljenje krvi in zdravniki so izjavrH, da mu bo treba roko amputirati. Mladi Clemee-ceau je pa amputacijo energično odklonil. In zdrava kri je zmagala, gangrena je bHa srečno praštana. Pred dobrim mesecem se je pa mladi kirurg pri operaciji zbodel. Očistil je ranico in jo na- Pierre Clemenceau s svojo nevesto mazal z jodom. Zdravniki so mu prigovarjali, naj si da ranico izžgati, pa ni hotel, ker je imel drugi dan težko operacijo. To ni bila običajna lahkomiselnost, to je bila strast poklica, navada storiti dolžnost to je bđa trdna vara v zdravje. Mladi Clemenceau ni verjel, da voda moči m ogenj žge. Drugi dan je operiral bolnika, delal je tudi naslednje dni, končno je pa le omagal. Zdravnik so se kmalu prepričali, da mlademu kirurgu ni več pomoči. Sauri, Laubrv, Gosset in drugi profesorji so napenjali vse sile ter asistirali krčeviti borbi clemenceaujevske krvi s smrtjo. In bilo je kakor pri dedu in pradedu, samo da sta se borila ona dva ob presenečenju vsega zdravniškega sveta, ko sta bfla že °01etna starca. Tu se je pa borila mladost 37 let. Slednjič je zmagala smrt, kakor zmaga ved- j no in povsod. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Rusija naroča zrakoplove Po velikem uspehu nemškega zrakoplova »Grof Zeppelin« na poletu v polarne kraje je sovjetska vlada takoj naročila v Zeppelinovih tovarnah đva zrakoplova in izrazila željo, naj bi bila zgrajena čim prej. Ker je vodstvo Zeppelinovih tvornic v Friedrichshaf nu trdno prepričano, da se bodo zrakoplovi prej ali slej obnesli tudi v prekoocean-skem poletu, začno graditi posebne prometne zrakoplove in prvega dobi sovjetska Rusija . Ti zrakoplovi bodo urejeni in opremljeni tako, da bo potnikom na dolgih progah v njih prijetno in da jih potovanje ne bo utrujalo. Zrakoplovi bodo napolnjeni s helijem. Prvi, ki ga zgrade za sovjetsko Rusijo, se bo imenoval »L Z 129«. Dolg bo 288 m, v premeru bo meril 41.2 m. Ogrodje bo iz aluminija. Potniške kabine bodo večinoma v zrakoplovu samem in ne kakor doslej pod njim v gondoli. Zrakoplov bo imel veliko jedilnico, čitalnico, kabinet in več balkonom podobnih napuščev. Spalne kabine, kjer bo prostora za 50 potnikov, bodo imele po eno odnosno dve postelji. Živi — mrtvec Tolstoj je dobil v obliki tantijem za »Živega mrtveca« lepe denarce, ki jih je pa tudi zasluzil. Justin Macaire je pa sam igral živega mrtveca in da ni bilo nesrečnega naključja, bi bil zasluzil brez posebnega truda več, kakor je Tolstoj z napornim delom. Macaire je oznanil svojo smrt ter poslal svojo 7-letno hčerko in 6-letnega sinčka na glavne pariške ulice z oznanilom, v katerem je bilo rečeno: »Umrl je nama predragi oče in ostala sva brez sredstev. Prosiva vsaj milodarov za venec najinemu nepozabnemu očetu. Pomnite, da boste morali tudi vi umreti, in usmilite se ubogih sirot!« Otrokoma je oče naročil, naj neprestano plakata, kar sta tudi storila. In Parižani so bogato obdarovali dozdevni siroti. Tako je začel iznajdljivi oče bogateti in kmalu si je najel na Mont-martru razkošno stanovanje, kjer sta živela z ženo v izobilju, dočim sta morala otročička hoditi po ulicah in prositi milodarov za venec na očetov grob. Justin Macaire je imel najboljše izglede, da postane bogataš. Toda usoda je hotela drugače. Nekega dne sta otroka zopet odšla v mesto beračit in prvi se je ustavil pred njima pariški pek Louis Legros. Ker je zelo bogat in brez otrok, je hotel vzeti siromašna otroka za svoja. Vrgel je deklici v nabiralnik cekin in skrivaj je sledil otrokoma. Vsa srečna, da sta dobila tako bogat milodar, sta odhitela otroka takoj domov. Legros je sledil otrokoma do doma in bil je zelo presenečen, ko je našel njunega očeta in mater zdravo za bogato obloženo mizo. Takoj je moža ovadil in z ženo sta bila obsojena na tri mesece ječe. Ko je Macaire protestiral proti obsodbi, ga je hudomušni sodnik zavrnil, .češ, kaj pa ugovarjate, saj ste mrtev. Tiger na pamiku Strašno noč so preživeli potniki na parniku »Lahne« severoameri.sk e»ga Lk>yda, ko je ponoči ušel tiger iz kletke in hodil po parniku do ranega jutra. O strašnih trenutkih so pravih mornarji in potniki parnika, ki je prispel te dni v londonsko pristanišče. Parnik je sprejel v Singapore na krov štiri tigre, namenjene v London. Z istim parnikom so peljali v Colomoo dva risa, ki so ju prepeljali brez nezgode. Toda v Adenu se je vreme poslabšalo, kar je takoj vplivalo na tigre, ki so jih imeli zaprte v kletkah na gornjem krovu. 23. julija ponoči, preden je parnik prispel v MarseiHe, je največji tiger ušel iz kletke. Na straži stoječi mornar je naenkrat zagledal v temi pred seboj strašno zver. Prvi hip je mislil, da je parniški pes in poklical ga je. Tiger se mu je približali in mornar ga je pobožal v dobri veri, da ima pred seboj psa. Cim se ga je pa dotaknil, je ves prestrašen opazil, da stoji pred njim tiger. Zbežal je po hodniku ob strojnem oddelku, toda tiger ga je dohitel in mu odgriznil v zapestju meso do kosti. Potem se je začel lov na tigra, toda bilo jejpretemno, da bi se dalo dobro rrterth. En častnik je odšel v spalnico moštva, da bi mornarje opozoril na nevarnost, ko je pa stopil na zadnji krov, je v nepopisni grozi opazil, da preži tiger nanj. Potegnil je revolver in dvakrat ustrelil. Prva krogla je tigra ranila, druga je pa zgrešila cilj. V naslednjem hipu je planil tiger na častnika in ga s šapo pobil na tla. K sreči ga je ranil samo na roki. Ta čas so prihiteli mornarji m tigra pregnali. Šele ko se je zdanilo in ko se je dalo dobro meriti, so zadeli tigra v glavo tako, da se je zgrudil mrtev na krov. Išče se oče Zelo zanmw primer sodnega spora v zadevi priznanja očetovstva so imela nedavno na Dunaju. Mladi ključavničar Julius Riechbart je zaprosil sodišče, naj ugotovi, da ni oče nezakonskega otroka. Pred leti se je seznanil Riechbart z lepo Antonijo, v katero se je strastno zaljubil. Dekle je baš pričakovalo porod nezakonskega otroka. Toda to zaljubljenega ključavničarja ni prav nič motilo ^n z dokazi svoje brezmejne ljubezni je še! celo tako daleč, da je po-t nudil dekletu priznanje očetovstva ne-' zakonskega otroka, če bi postala njegova žena. Dekle je brlo s tem zadovoljno. Ko je prišel otrok na svet, je ostal Riechbart mož beseda m priznal očetovstvo, obenem se je pa obvezal plačevati mesečno rento. To je bilo tudi edino njegovo očetovsko veselje, kajti Antonija -se ni hotela poročiti z njim. ker ji je zadoščalo, da je bilo za njo in za sinčka preskrbljeno. Celih 9 let je zaljubljeni obrtnik upal, da se bo Antoniji srce omehčalo, ko se ji pa le ni hotelo, se je zatekel k sodišču. V devetih letih pa tudi najlepša lepotica nekoliko uvene in vsa kozmetična sredstva ne morejo nadomestiti izgubljenega. Tudi Antonija ni več tako lepa, kakor je bila, ko jo je Riechbart spoznal. Navzlic temu je pa poštenjak pred sodiščem jzjavil, da priznava otroka za svojega, če postane Antonija njegova žena. Toda Antonija se je preveč privadila svobodnemu življenju, da bi zlezla v zakonski jarem. Sodniku torej ni preostajalo drugega nego izjaviti, da Riechbart ni oče 91etnega nezakonskega otroka. Najboljši ameriški dijaki V Zedinjenih državah so priredili dijaško tekmovanje, da izbero 6 najboljših dijakov. Tekmovanja se je udeležilo nad 100.000 dijakov. Izpraševataa komisija je dijake bombardirala z najrazličnejšim vprašanji in odgovori so bih" merodajni za določitev vseh mogočih stopenj izobrazbe, pa tudi zabi-tosti. Sortiranje je šlo na ta način, da so dobivali ne izločeni dijaki vedno težja vprašanja. Vprašanja se niso nanašala samo na šolske predmete, temveč na vse moderno življenje vobče. Seveda so bili nekateri odgovori tudi smešni. Drugi so pa pričali, kako površna je mladina. Vprašaruje, kdo je Primo de Rivera, je pokazalo, da je pokojni španski diktator tudd v spominu ameriških 9 študentov že umrl. Dijaki so odgovarjali, da je italijanski atlet in slično. Eno vprašanje se je glasilo: Mislite si, da ste učenjak, ki je baš izumil zanesljivo sredstvo proti raku, pravo odrešenje trpečega človeštva. Naste pa še mogli osrečit žrtev te strašne bolezni s svojim odkritjem. Peljete se v avtomobilu in naenkrat vam zavora odpove. Na cesti pred vami se pojavi krošnjar. Avtomobila ne morete več obrniti, ker je ob cesti globok prepad, ustaviti ga pa tudi ne morete. Kaj bi storili v takem primeru? In ameriški dijaki so odgovorili skoraj brez izjeme: Krošndarja bi povozili. Končno so izbrali izmed vseh dijakov 6 nadnteligentnejših, ki bodo na javne stroške študirali, kar jih najbolj veseli. Zaenkrat so jih poslali v Rhn, da spoznajo košček starega sveta. no. Onih petsto frankov, ki mu jih je bil posodil stari sosed, je dafl za novo obleko, čije kroj ni pričal o slafoem okusu. Nasprotno, nova obleka mu je tako dobro pristojala, da so se mimoidoče ženske zaljubljeno ozirale za njim. Paul se pa za to ni zmenil. Od prejšnjega dne je neprestano razmišljal, kako najti izhod iz težkega položaja, zdaj ga je pa mučil dvom, da bi imel ta neznanec res toliko moči, da bi mu pripomogel do sreče. — Službe preskrbuje ljudem! — je mrmral sam pri sebi. — Gotovo mi ponudi službo za mesečnih 100 frankov. Vendar je pa krenil pogumno čez dvorišče in po ozkih stopnicah je prišel v prvo nadstropje, kjer je ustava pri vratih, na katerih je bilo napisano »Pisarna«. Potrkal je. — Prosto! — je za donel močan sl&af Pisarna, v katero Je vstopil, je bik na las podobna vsem parišTrtm posredovalnicam. Ob stenah je stala okrog m okrog široka hrastova klop, med okni je bil pa na pločevinasti tablici napis: Opozorilo Vpisnina se plača vnaprej V enem kotu pisarne je sedel asa Radodaren mož Z zanimivo zakonsko afero se peča te dni pariško sodišče. Pred dvema letoma je poslal nekdo ženi bogatega tovarnarja cel sveženj potrdil za stvari, ki jih ni nikoli prejela. Med njimi je bil avtomobil, nakit, originalne slike, potrdila za najemnino vile v Normandiji in na Cote d' Azur. Izkazalo se je tudi, da je potrošil mož mnogo denarja za pomokrvnega psa in športno letalo. 2ena je začela seveda takoj iskati za temi potrdili odnosno stvarmi moževo ljubico ki res jo je našla. Sledila je ločitev, a s tem zadeva še ni bila končana. Po francoskem zakonu sta mož in žena skupna lastnika rodbinskega imetja. Žena je naperila tožbo proti možu, ker je zapravljal denar brez njene vednosti in dovoljenja, drugo tožbo pa proti moževi ljubici, ker je sprejemala darila, ne da bi se bila prepričala, če je imel njen ljubček pravico kupovati jih. Država brez dolgov in armade Zopet so se uresničile mladi in bogati Američanki sanje, da se je poročila s princem m postala princesa. O tem sanja večina bogatih ameriških deklet in podjetnih vdov. Zadnje dni julija je dobila kneževina Lichtenstein princeso v osebi miss Aleene Mc. Farland iz Newyorka, s katero se je poročil naslednik liehterhsteinskega prestola Jan Lichtensteinski. Jan Lichtensteinski je nečak vladajočega princa Eranca L ki je star že 78 let. Princ Franc bo najbrž kmalu odložil svoje vladarske posle in sledil mu bo na prestolu njegov nečak, ki je star sedaj 31 let. Knežja poroka se je vršila v Londonu, kjer je princ Jan zastopal neko nemško družbo in so mu bila poverjena pogajanja o reparacijah. 9.000 prebivalcev male kneževine je praznovalo poroko svojega princa z bogato Američanko. Kneževina LichtensteJn je srečna dežela in sicer ne morda samo zato, ker se je njen princ bogato oženil, temveč še boli zato, ker nima niti javnih dolgov, niti armade. 2e leta 1868. je bila Uchten-steinska armada, ki je štela celih 94 mož, razpuščena tako, da princu ob povratku v domovino sploh ne bodo mogli postaviti častne vojaške straže. Nedelja, 9. avgusta. 9.00. Ing. Kdo Fugrna: O melioraciji zemljišč. 9.30. Prenos cerkvene glasbe. 10.00. Plošče. 10.30: Versko predavanje, p. dr. Angeliik Tomlnec. 11.00. Rezervirano za prenos plavalnih tekem za državno seniorsko prvenstvo. 12.00. Čas, plošče, dnevne vesti. 12.00. Citre, kitara, šramelj, godba. 16.30. Rezervrrano za prenos plavalnih tekem za državno seniorsko prvenstvo. 16.30. Salonski kvintet 20.00. Pevski koncert »Slovenskega vokalnega kvinteta«. 30.30. Samospevi g. Mirka Puglja. 21.15. Prenos piesroe glasbe iz Park hote&a na Bledu. 22.00. Ca«, dnevne vestf. 22.13. Salonski kvintet. 23.00. Napoved projrrama. za naslednji dan. Ponedeljek, 10. avgusta. 12.15. Mešan program. 12.45. Dnevne vesh. 13.00. Cas, plošče, borza. 18.30. Salonski kvintet. 19JO. Ing. Oiril Jeglič: Vrtnarstvo. 20.00. Večer salonskega kvinteta. 22.00. Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Torek, 11. avgusta. 12.15. Eksotična, kmečka godba. 12.45. Dnevne vesti. 13.00. Cas, plošče, borza. 18.30. Salonski kvintet. 19.30. Dr. Bajec: Slovensko pravorečje. 20.00. Jože Prem-rov: V spomin na zadnje umeščen je koroškega vojvode. 20.30. Prenos iz Zagreba. 22.30. Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 12. avgusta. 12.15. Jugoslovanska glasba, vijolina solo 12.46 Dnevne vesti. 13.00. Čas, plošče, borza. 18.30. Salon, kvintet. 19.30. Literarna ura 30.00. Orgelski koncert tr. Kaniziia PricHa. 21.00. Salonski kvintet. 22.00. Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Hi ■■ i^WiaP»Pg"MJBi igli I t TI veliko mizo gospod in zapisoval nekaj v knjigo, pred njim je pa stala ženska srednjih let, ki jo je gospod nekaj vpraševal. — Bi mogel govoriti z gospodom Mascarotom? — je vprašal Paul Vk>-laine plaho. — Kaj bi radi od njega? — je vprašal gospod. — AH gre za kupčijo. V tem primeru ga nadomestujem. Ali bi se radi vpisali? — Pardon, — ga je prekinil Paul. — Z gospodom Mascarotom bi rad govoril osebno; njegov prijatelj me pošilja k njemu. Te besede so bile sicer izgovorjene piano, vendar so pa zalegle; gospod je postal takoj prijazen in dejal je Paulu: — Moj družabnik ima baš važno konferenco, gospod, ki bo pa kmalu končana. Izvolite sesti in malo počakati. Družabnik je bil mož visoke, krepke postave In trdnega zdravja, hnel je kratke lase in pod ostudno zakrivljenim nosom so mu štrlele naprej košate brke. Podoben je bH staremu rezervistu. In res je služil pri konjenici m pri polka se ga je bito prijelo ime, pod katerim le bfl splošno znan: Beaumar-cbef. V resnici se je pa pisal Ehirand. moda. Ker je bilo že mračno, sem ga šel za vsak slučaj pogledat od blizu. Stopil je iz kočije in se izprehajal po hodnta z neprižgano cigaro v ustih. Naglo sem priskočil z vžiigafaco, rekoč: — Želite ognja, princ? — Dal mi je dvojačo. Bil je res on: ostuden, pegast in šantav pritlikavec s ščipalnikom na nosu — skratka, opica. — In kaj se je zgodilo potem? —» je vprašal sodni eksekutor. — Nič posebnega. Pokveki se je poznalo, da ni nič kaj zadovoljna, da mora krevsati po hodniku in čakati. Ubožec... Hodil je sem m tja in od dolgega časa se je oziral po ženskah. Oh, kako zopern mi je ta človek! — No, nadaljuj, nadaljnji — Dobro! Čakata sva torej tam dobre pol ure, ko se je naenkrat pojavila za oglom ženska postava in krenila naravnost proti njemu. Ah, gospod, to vam je bilo detle. Ne, še svoj živ dan niste videli take! Drl sem vet očaran. Toda imel sem smok) — govorna sta tiho. — In ti nisi sJMal, kad sta govorila? . — Za koga me pa imate, gospod? .. Lepotica je dejala: Velja, torej jutri. On je pa vprašal: Zares? In ona je odgovorila: Da, častna beseda, proti poldnevu* Potem sta se poslovila, ona je odšla v rue Huchette, on se je pa vrnil v kočijo. ... To je vredno pet frankov, gospodi Ta zahteva sodnega eksekutorja očrvidno ni razjezila, kajti iz žepa je potegnil bankovec za pet frankov ki ga izročil prezgodaj dozorelemu falotu, rekoč: — Evo ti, kar sem ob ljubil. Zdaj pa lahko noč, Ghupme, pojdiva vsak svojo pot. Oče Tantaine je ostal Še nekaj časa na hodniku m zrl za odhajajočim postopačem; Šele ko je zavil za bližnji vogal, se je Tantaine vrnil in krenil čez most. Hodil je zek> hitro in videti je bilo, da je izredno zadovoljen. — No, vse gre gladko od rok, — je mrmral sam pri sebi. — Flavie bo zadovoljna. II. Podjetje mogočnega prijatelja očeta Tan tama, Mascarota, je ▼ rue Montor-fueil. Gospod Mascarot Je ravnatelj posredovalnice za službe. Dre veliki deski na obeh straneh veznih vrat naznanjata interesentom povpraševanja ki ponudbe, mimoidočim pa oznanjata, da vodi 1. 1844 ustanovljeno agenturo še vedno njen us^oviteij. In pred to hršo se je ustavil opoldne Paul Vfolame, kakor je ote dovovorje- Stran 6 SLOVENSKI NAR O Dc dne 8. avgusta 1931 Stev 178 Izdelujejo se najnovejši modeli o-troskih vozičkov, runa najnovejša ivokolesa, šivalni ■troji hi motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. ^ nove vrste lovske patrone, napolnjene z nemškim Haslocb brezdomnim smodnikom in »GECO« patrone z nemškim >Rothweil-skim« smodnikom — ima vedno v zalogi polkama F. K. KAISER, LfuMlana Sprejemajo se tod! vsa mehanična dela v popravUo. Specijelni entel oblek in volar francosLi sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREJpA< žepni robci -»m. Din 2.-vezenje zaves, pregrinjal in perila. — Namodernejse IfMl] II WT\*Z*>---SREDSTVO /^|A j Kl I »^^PRor.REVMATiZMU, £*SEmW ^[.^^PREHLADU .nISHIJASU. \Wt i IP II LABORATORIJ Dr RAHLE JEVA 9 iS-MJI-^liLJ BEOGRAD sarajevska 8« dobiva SE v VSEH LEKARNAH POCENI dim.7S OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO STEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C in C. M. 8. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! BssW ^^^^^^^^^^^^ Graški velesejem (GRAZEK MESSE) od 29. avgusta do 6. septembra t. L RAZSTAVA RJAVE ŽIVINE od 29. avgusta do vključno 1. sept. RAZSTAVA PRAŠIČEV od 3. sept. do vključno 6. spet. J)unaj&(ki veCescjetn (VVIKNER MESSE) 6. do 12. septembra 1931 (Rotonda do 13. septembra). POSEBNE PRIREDITVE. Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — »Fotografija v reklami« — Razstava novodobnega plinskega orodja. — Elektrika v gospodinjstvu. Solon kozunovmaete mode. — Dunajska pl etilna moda. SALON ZA RADIO IN ŠIBKI TOK. Razstava pisarniških potrebščin — Sejem za železno m patentno pohištvo — Stavbni m sejem za gradbo cest — Tehnične novosti in Iznajdbe. — Razstava za živila in hranila — Avstrijska zimskosportna razstava — Kmetijska in gozdarska vzoicna razstava. Brez potnega vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom svoboden prestop meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranu ter v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejemske izkaznice (po Din 50.—) se dobe pri VVIKNER MESSE-A. GL, WTEN VIL ter za časa lipskega jesenskega sejma pri poslovalnici, Leipzig, Oester. Messhaue in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: avstrijski koiiuilsl, Dunajska cesta ST, pri Svest za tajski promet v Sloveai$ (»Potnik«), Dunajska cesta 1 In pri isti zvezi, podružnica hotel Hfikflč, > mM al i o$1asl< 9maka tiosoitfi M |if Plača mm lahko tudi a mmamkah Za odgovor znamko t - Na spriitn.tfn bres zmoto m . odaesvHbfnflv - Najmanj* atflas ©tm *■— ■■ ■ 4 SODARSKE POMOČNIKE za veliko delo sprejme takoj sodarski mojster Štefan Koser-nik, Vodnikova 17, Ljubljana VH. 2206 V GOSTILNI »VISOKO« na Golovcu jutri ob 5. uri popoldne na ražnju pečeno jagnje 2241 ff** rlifiKO ts^ I • ŠIMENC • 1 MOŠKO KOLO malo rabljeno, naprodaj. Dolenjska cesta 88. 2240 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 56/L vhod Vidovdan ska cesta št. 1. KLAVIRJI Predan kupite klavir, al oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 2182 NOVA HIA A s 4 stanovanji, vrtom in drugimi prostori za 85.000 Din takoj naprodaj. Letni donos IS tisoč Din. Nasipna ulica 45, za tovarno Konstein, Pobrežje — Maribor. 2237 Ladijski pod v debelini 25 in 30 mm*, ima stalno na zalogi in prodaja po najnižji dnevni ceni >Ilirija«, d. z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. 221S ZNANJA ŽELI mlad ločenec z mlado gospodično, vdovo ali ločenko v svr-ho razvedrila in skupnih sprehodov. Cenjene dopise z naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Diskreten 2236« Vsa pleskarska is «obosliltarska dela Tvršujs točno, solidno tn po kurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBA družba s o. a. |ISiItsiiIdo tn soboslikarstvc Ljubljana. Sv. Petra c SS. ZA STAVBE vsakovrsten suh, tesan in žagan les, ladijska tla — ceno oddaja Fran ŠUŠTAR, Ljubljana, Dolenjska cesta. Telefon 2424. 2233 ZASTOPSTVO tvornice, kakršnekoli stroke, ci prevzel za Srbijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. S. Sarajevo, Prestolonaslednika Petra 19 2238 JUGO GRAD izvršuje solidno in najceneje vso zgradbe ter tozadevne načrte, — Inž. Srečko Pust, — Inž. aru. Bosomu* Past. — Strcliška 33. tel 2025. SSL POZOR! Semena in zdravilna zelišča dobite pri M. Vidma jer, Pogačar-jev trg, za stomo cerkvijo. 2232 JESENSKI VELESEJEM NA LIPSKEM od 30« avgusta do 3» septembra 1931 Vzorčni sojem v 40 sejmskih palačah/ ▼ notranjosti Sojem stavbnih, hišnih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 razstavnega prostora* Pregledno m bogato urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podrobnosti, kakor tudi ugodnosti in potne olajšav« ođ • W. EHKEN-A, ZAGREB, Starčevićev trg 6/1, telef. 75—91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb aH od POKLICNEGA BIROA LAJPCMKEGA SEJMA, Beograd, Knez Miha jI ova ulica 33. Prvovrstno kolo zastonj! se ne dobi nikjer. Mi smo se pa odločili, da vpeljemo našo znamko prodajati samo 8 dni. Prvovrstno — nemško kolo z zunanjimi sklepi (mufni) prvovrstna pneumatika, torpedo, prosti tek, sedež z dvojnimi peresi, torbica z orodjem itd. za naše odjemalce mesto za Din 1900.— za reklamno ceno Din 1250.— samo za takojšnje plačilo ali po povzetju. 3-letna garancija za okvir: Vsaka stranka dobi samo en komad. Hitite, dokler traja zaloga. — ZALOGE: Lfabljana: „Centra" trgovina s kolesi, Masarykova c št. 12 pri kolodvoru. Maribor: S. Amon, trgovina s kolesi, Glavni trg it. 5 Sreča v nesreči! mmivabiHt« L i d. preprog m JedihrJc«, za pfifl & EL SKABERNĆ Strojepisni pouk | Dnevno od 6. do 9. ure zvečer. Učna ura Din 4. Christofov učni zavod, Ljubljana — Domobranska cesta 71. KATERA družina sprejme pridnega, 12 let starega dekleta v bližini liceja na hrano in stanovanje proti plačilu. Želi se, da govore doma nemško. Odda Anton Maver, Jegličeva 5. 2219 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Fb'rster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša posojevalnlca. NA OBROKE vsakovrsten mizarski in stavbni les, tudi pooblan, nudi Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana. Telefon 2424. Istotam se proda več vozov hlevskega gnoja lr. dvovrstna harmonika za učenje. 2239 2EGNANJE Jutri v nedeljo in v ponedeljek je običano žegnanje na Pšati pri Sv. Jakobu ob Savi. Pec-nikarjev avtobus odpelje v nedeljo s Krekovega trga ob 15. uri, v ponedeljek odpelje s Krekovega trga ob 16. uri. Povra-tek z avtobusom. Za jedila poskrbljeno. — Točijo se izborna Pečnikarjeva vina. Na obilen obisk vabi Valentin Janežič, trgovec, Pšata. KAM PA, KAM? V nedeljo vsi k >KONJICKU« pod Golovec! Na ražmu pečen prašiček in izborni dolenjski cviček. — Se priporoča 2089 Marija Prepeluh. MOTOR s prikolico, v prima dobrem stanju, znamke B. M. V., naprodaj na Stari poti št. 9. Istotam se proda 6 dobrih vinskih posod, po 12 do 14 hI vsaka. 2442 Malitiovec pristen, naraven, na malo tn veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska c 6, MODROCE vrhne ta afrik. močno blago a Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje Kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg št. a Odrasli in otroci opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čiščenje in osvežitev krvi s Fh GOLOM. FIOOL »e dobiva po vseh lekarnah pa pošti pa razpošil }a izdelovalec: Apoteka Dr. Semelić, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poitnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. UtaHuCatutni paph lAodaja. ttpuztfa t&£ovenA&eqa Hatoda, Dlačice na bradi itd. Vas sortirajo, cen j. dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. >VENERA«-eleksir Vas reši v par sekundah vseh nepotrebnih dlak. Naročite Še danes lepo dišeči >VENERA<-eleksir. Ne bo Vam zaL Bočica 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din, dve 28 Din, tri 38 Din, razpošilja: WL COTIČ, LJUBLJANA VII Kamniška unča 10a 2173 Prvovrstni parni m Itn v Slavoniji išče ZASTOPNIKA ki more nuditi jamstvo. Ponudbe pod št. P-2278 na In ter-reklam d.