V meg1i.
elika megla se je vlačila tistega večera po ulicah našega mesta.  Gosta je, da bi jo bil lahko prijel, in zavila je vse mesto v svoj debdi plaSB. Kamor si pogludal, videl nisi drugega nego z meglo napojeni zruk, in če si sližal, da hodijo Jjudje po ulicah, videl jih vender uisi, ako se ni kdo sln-čajno va-te zaletcl.  PobajaS po ulicah, fuješ ropotanje vo« iu pekefanje. kopit, sluSaS govorico in smeh, ječanjcin jok, svctlueajo se ln&i od daM kakot veše, ne zreš ni hiše ni človeka — otožna taka hoja.
V zapuščenib. nlicah na pragu sivo hiše so pokaže človek. Vže po postari se mu pozna, da je šo mlad. Glavo rau pokriva nekaj takega, kar imennjemo klobuk, in spredaj mu visi črez pas obilen zastor, ki je imel sroje mlade dni višnjavo barvo. Telo mu odeva sama srajca, katerej je zob časa oglodal prvotno beloto, in podplatov njegovih se drži nokaj krevsam podobnega. Sploh kaže vnanjest njegova, da ni poseben sovražnik raraza in zime. Levo roko dri.i v nedrih, v desuej pa ima dvojico novih črevljcv. Bistro pogleda po dolgih nlicah gori in doli, potem pa izgine i aivej megli. ><ekaj trenotkov padajo še plinovi žarki raz  ulično svetilko, potera pa se skrije popolnem v
J8__
gostej megli. Počasi stopa in oprezno, kakor bi se mu nikamor ne mudilo'. Kmalu nestane ga v teh ulicab in gre skozi druge še ožje ulice, katerih niti motna svetilka ni razsvetljevala. Grobna tišina se je spajala se sivo meglo okoli erevljarskega ueenca — zvedavi iitatelj ga je vže tako uganil — kakor da bi 110 bilo nobenega stanovalca v teh mračiiih ulicah.
Nakrat se ustari deček s črevlji. Levo roko potegne iz nedrij in položi na uhlje. Pazno vleče nekaj Jasa na usesa, zdi ae mu, kakor bi sliSal v obližji človeike glasove. A ker vže uičesar ne čuje, boče dalje. V istem hipu pa zasliši zopet v bližini neznan človcšk glas. Pri mini stoji na mestn, kakor bi okameael, nili dihati si ne upa. Toliko bolje pa nateza svoj sluh in na lieu se mu bere nenavadna zvedavost. Oim bolje posluša, tem bolje se rau večajo malo oLi in Siri podolgasto obličje. Naposled so mu zategnejo usta eelo v porugljiv nasmžh------------
V bližini pa sta govorila dva floveka. In deček je vjel te-le popolne be8ede v meglo.nih valoTih:
—  Tedaj točno ob dveh!   Potlcj pa odrineva.
—  Sarao to glej, da gotovo prideS!   Ne bode slabo novo leto, bi, hi! Izgovorivša te besede in poslovivSa se, otideta ueznaua raenilca oarazen.
Jeden je Sol isti pot po ulicah naprej kakor Urogee — tako je bilo iuie rala-demu Crevljarčku, — a drugi je iracl sreiati dečka. Ali ui ga sližal niti vidcl Grogca, ki je stal ob kraji ulic kakor svcSa pri miru, prevež je bil zamižljen r svoje načrte. Nekoliko pa je ovirala gosta megla, kateiej, je bil dancs Grogec posebuo hvaležen. Ko otido zaraišljeni srečalec, gre deček svoj pot dalje. Pač bi bil rad šel za jednim a)i drugini. da bi virlel, katn bode izginil, ali upal si ni.   Vescl je bil tega, kar je slišal.
Iz povedauih besed, katere je slišal, res ni naogel ranogo ukrepati, pa6 pa iz neke besede, ki jo je vjel nekoliko krati mcj njija pogovorom. Da-si je poslušal dlje fasa nezuanca, čul jc vonder le posaraiene razkosane besede, raej katerimi jo bila tudi beseda: ,D»Tčar". In bUtroumna glavica ubozega črevljaička je prišla do tega, da bi uteguila biti ncznana človcka — tatova.
Ko stopa lako premialjevaje po uboah, jasne se mu bolj in boij zamoiane misli in priSedii do hiže, kamor je bil naineujen, sestavil si je vže popolni nsfrt o tem evojem raziskavauji. Hitro odda črevlje, ki je je prinescl nekej družini, iu tefe domov, rezoč debele plasti goste megle.
Grogec se je ueiJ črevljarskega v mesta. Doma je bi) dalet lam gori ? bribib in ker jo jmel že mnogo bratov in sestni, poslali so njega po posre-dovanji nekega dijaka v inesto, učit se črevljarskega. nVse je dobro, kar se človek nauči\u dpjali so ože iirogcu, ko je odhajal od doma. Id deeek si ni da] dvakrat refci. Z največjiiu junažtvoni je kreniJ poznega jesenskega Ane z nokim dijakom iz tistega kraja v mesto. Črevljar Žbičar ga jo vzel za učenca, da se pri njem izuči ercvljaratva.
Vrnivši se domov, pokliče Grogec Dastavaika (mojstra) v poskansko sobo, W, da mu ima nekaj aa samem povedali. Gospodar nokako čudno zategne obiičje, češ, kaj neki mu iraa povedati ta poniglavec. Vender ga radovednost hitro nadvlada. vstane raz trevljarski stol in gre v bliinjo izbo, kjer mu d«ček vise natauko pove, kar je videl iu sli.sal.
k.____________^^^_
L                                _-_¦
^^" Gospodarju se je v začetku videlo na licu, kakor da bi pritrjeval Grog-uevemu mnenju; v hipu pa se mu napnc nagrbanfeno čelo, pogleda osorno, h krati pa se pokaže  na bJedih  njegovih  ustnicah  lahcn nasraeh.
— Ej, to ni uič! tebi se jele zdelo, kor si vse provefi črno videl v sivej megli.
Tako reče uaposled učencu, vender pa mu zabiči, da uiina o tem ziniti nobenemu niti besedice.   In šla sta vsak po svojih opiavkili.
Ali nastavniku sa kar ni hotelo nocoj sedeti na malem črcvljarskom Btoln, da-si je bilo še mnogo dela. Kajti nocojšnji večer je svet večer, zadnji dau starega leta, zatorej je Ireba tudi malo poprcj ponchati z delom. V jeduo mer uiu je rojilo po glavi Grogčevo pripovedovanje. — Naposled nagloma vslane, obleče limsko suknjo, naroči vajeneo potrelrae staari, iu otide.
(irogcu  pa so predle  v tem razne  misli po mladej razburjenej  glavi.            h
Vže mti je bilo žal, ka scje izpovedal gospodarju o listom meglenem dogodku ;           H
žal mu je, da ui sain opravil tega, kar je mislil, ila bodc opraril gospodar. ^^^| Ko pa gospodar otide, čuti se potolaženega v svojem koprnečem srci. Ni pa ^^^| iuiel niirii pred svojimi torariši. Ves čas so ga nadlegovali po odhodu na- ^^^| atavnikovem, da jim pove, kar je pravil gospodarju. AJi Grogec je ostal mož-           V
beseda; nobpnemii ni Crhnil niti besedice o dogodku na ulicab.                          ^^J
Na velikem mestnera trgu je stalo mej drugirai visoko poslopje v trezno- • ^^^t preporodnem zlogu. V pritličji so jo- raztezala velika prodajalnica z veličast- ^^^H uimi razložbami, katere je razsvitljevala čarobua plinova luč. Prvo in drugo ^^^B nadstropje je krasila dolga vrsta velikih oken in bogato proželje, v katerem             fl
so bilc narisane velike črke: .Daviiai- in drugovi".                                                     B
Prert to biSo se ustavi irevljar  Žbičar.   Ne stopi  precej  v prodajalnieo;  v            H
razložbi gleda dragoccne slvari, kakor bi hotcl katero kupiti.  Ali ni ga volja            B
danes kupovati.    V razložbi zre le kar tako,  po glavi pa se mu raotajo vse            I
dnige stvari.   Premislja,  umogo promišlja,  fe tudi le o jednej stvari.    Svoj            I
govor si sestavlja v duhu, kako bode govoril.   Gororiti pa mora tako, da mu            ¦
bodo verojoli in da bode zanj pravo.    Slednjič obrne svoj pogled od nakopi-            S
(•«nih stvari v razložbi,   hiti še nekoliko krati v megli  po Uakti gori in doli,            fl
potom pa liajdi noter!                                                                                                ¦
Nekako bojazljivo stopi  k jednenm  prodajalcev,  ki ga vže  prehiti se svojim pozdravom, popraševaje ga, kaj želi, in priporočevaje inu, kaj naj kupi. Ali (rerljar vpraša po gospodarji.  Prodajaloc mu reče, da jc gospod v svojim     ^^^_ stsnovanji t prvem nadstropji, ter ga o.d\'ede po stopnicah v gospodove aobe.     H^H
Ta ga prijazno vzprejme, in vpraša, česa želi. In črevljar mu začne ^^^H pripovedovati, kar mu je povedal  malo  poprej njegov učenoe.   Samo imena           V
GrogJevega se jc izogibal in namesto njegovega jo poatavil navadno svojo ime.            1
Ko pa konča, vpraža ga gospod Davčar z vao resnobo, je-li vse resnično, kar raa je pripovedoval 1 In črevljar potrdi ter poviS stojb ime ia stanoranje. Daviar mu Je reče pri odhodu: nAko je ta vest resnižua in se uresni&i, pri-eakujte dobrega plačila!"
Žbičar jc odšel dom6v, a ves vcčer in Se pozno v no6 ni raogel zatisniti očesa.   Preveč ga je skrbclo!
Še veduo se je kopalo mesto v sivej megli, da-si jo bilo vže precej pozno in vriš in šuin po mostu je vžc da»no potihnil. Saino ropotanje nikdar ueuguanega izvoščkov^ga voza ae je še čijlo časih.   Ljadje 80 zre&ine polegU
20
in le iz kake zapoznole gostilniee se je Se videl sij brleJ« svelilniee, ki je čakala novega leta.
Ni pa še spal gospod Davčar tiste pozne noči. Na divanu je scdel in mislil, mnogo mislil; a niti svetilnica mu ni gorela uocoj. Ouden mož to! Ni si dal pokoja ni za treuotek in pri najruanjšem Sumu ,je šel gledat ali skozi obno na ulice ali pa pri priprtih vratih na ?rt . . .
Dvanajst je vžc davno odbila ur» v zvonikih. In vender hodita dva čloreka po nieglenoj stezi za Davčarjevim rrtom. Kar jili nestane v megli: kakor dva ma6ka zlczeta črez visoko ograjo na vrt. Megla ju zakriva tudi na vrtu in dvorijči. V Jiipn sla na jualem liodnikn proti vzhodu in začneta odpirati železna vrata. Kako spretna sta v odpiranji. na mah so jima odpriS. Ali vedeta se tako plašuo, kakor bi bila nepoklieana gosta. OtvorivS vrata toliko, da moreta drug za drugim vstopiti, zmuzata sn noter. V tistem hipu stopila nepriiiakovano dva druga človcka z dolgirna sabljama ob stegnili izza bliznjih dvcri neimcnovanega kraja ia zaloputuetu žclczua vrato, aa katerirai sta izgioila nezuana prišleca. Dobro ju zapreta in jcden oborežencev ostaue pri njib, a drugi hiti pri tlrugih vratih po stopnicah, kjer ga je čakal gogpod Diriar . . .
Vse sč je zgodilo tako, kakor je pravil črevljar. Zjutraj na vse zgodaj vžo leti Žbičar praSat k DavJarju, ako so vjeli ulomivša tatova? In videl ju je na sroje aii, ko sla ju privcla dra redarja zvezana iz hiše in odvela tjit, kamor se taki Ijudjo apravljajo. Samoga veselja se mu je tajalo srce in hitel je pripovedovati na vse kriplje Ijudem, kako je prišel na s)ed tatovom. Iu ljudje so ga bvalili ter zavidali njegovo srečo. K Davžarju hiti po zasluženo plačilo. Eazkladati mu zaene še jednoč avojo liistroumnost ter pridevati, kar je včeraj pozabil. Pove ibu, da je ii3Jvefja zasluga njegova, ka so zasaiili drana tatova; pripoveduje mu, koliko bi mu bila tatova lahko pokradla, ko bi jima on no bil priišel ua slod; prepričuje ga, da se je sinoči čiulil, ko Grogca tako dolgo ni bilo domov, in da je pričel po dolgem izpraševanji na to, ka bi utegnila biti tista dva floveka •— fatova. Govoril je, kakor l)i Grogec niti ne redel o tej stvari . . .
Gospod Davčar se mii praf lepo zahvali za izkazano uslugo ter naroSi, da naj poSlje dečka po zasluženo plačilo-------
Orevljar ja obrafal, Davčar obrni). ŽbiJarja ni poraagalo njegoro zavi-janje; i dolgim nosom je otišel. Ko ne bi šo zinerom neznosna megla ležala po ulicah, videli bi lahko od dale5 na njegovem obličji. kako so se barve iz-preuiinalc na ujem in kako je piha] v meglo sn svojo vro^o sapo, kakor bi jo hotel pregaati . . .
lu pregnal je moglo. Zimsko solnce je sipalo svoje slabotae žarko po liišah, ko je atopal Grogee v prazničnej obleki proti Dav6aijevej hiši. Dobil jo lep dar za novo Ieto; gospod DavSar mn je dal na izboro: denar ali šoJo ? — In mladi črocljarček odgoioii po kratkem premislekn: nOemu mi bode denar, kor nimam kam ž njim, liajte ine raje v šoio, da bodem jednoč tak gospoil kakor ate vi."
ln Grogeo, drevljarski ačenec ? — Velik gospod je zdaj, še režji nego je bil gospod DavJar. Xima toliko novcev, ima pa vet v glavi in lepo stevilo iaalng za ts in oni svet,_________                                     P. B—c
21
Lov in živalske življenje na severu.